PoCtnlns olačana v gotovini Leto LVI1.
V Liubliani. v nedelio. dne 12 maja 1929
Št. 107
2. izdala st. 3 oir
Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
meseCno 23 Din polletno 190 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, pellt-vrslo mali oglasi po 1'30 In Z D, ve£|l ofllasl nad 45 mm viSlne po Din 2-SO, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Dir □ Pri vetiem D naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltar/evi ulici št. Silil Rokopisi se ne vračalo. nelranUlrana pisma se ne sprelcmalo * uredništva telefon št. 20S0. upravnlštva št. 2328
Za kulturno vzajemnost
Danes in jutri bomo imeli v svoji sredi zastopnike belgrajskega in zagrebškega PEN-kluba, da se vsa tri središča: Belgrad, Zagreb in Ljubljana posvetujejo o skupnih klubskih zadevah in smernicah za delo doma in zunaj države. Ta dogodek, ki sicer nima tolikega zunanjega poudarka, je vendar važna zadeva, in sega v bistvo narodne in državne kulturne politike, da zahteva vse naše pozornosti; zato kličemo kulturnim zastopnikom Srbov in Hrvatov prisrčni: Dobrodošli!
Ob tej priliki stoji posebno v ospredju poset srbskih književnikov, ki prav ob letu vračajo obisk, katerega so lansko leto napravili slovenski književniki v Belgradu. Prvič bomo pozdravili v Ljubljani odlične zastopnike srbske književnosti, uživali neposredno samoraslo moč njihove ma-terne besede. V ponedeljek zvečer bodo namreč v ljubljanskem dramskem gledališču nastopili s svojimi recitacijami Milan V. Bogdanovič, Jovan Dučič, Gustav Krklec, Milan Kašanin, Desanka Maksimovič in Todor Manojlovič. Upamo, da se bo Ljubljana, ki je vedno znala pokazati svojo kulturno zavest, častno odzvala, kakor je lansko leto izkazal Belgrad našim književnikom vso pozornost in ljubeznivo gostoljubnost.
Organizacija PEN-klubov je mednarodna ustanova. V PEN-klubih se zbirajo zastopniki duševne kulture na temelju medsebojnega spoštovanja in prijateljskega razmerja. Ljudje najrazličnejših nazorov in smeri si radi svoje skupne duhovne poklicnosti (PEN so začetne črke besed poet, esejist in novelist, pomeni pa vse, ki se s peresom trudijo za duševno kulturo človeštva) osnujejo izbrano družbo in skrbe za osebne in mednarodne stike in skušajo družabno in pisateljsko v široki svet posredovati duševne dobrine svojega naroda. Ta misel, ki se je rodila in uresničila najprej na Angleškem, spočetka ni bila nič drugega, kakor sprejemati tuje pisatelje in jim omogočati spoznanje dežele; ta misel se je v nekaj letih razvila v mogočno zvezo PEN-klubov, ki ima svoja središča po vseh državah celega sveta. Tako smo s to zvezo tudi Slovenci stopili v mednarodno duhovno skupnost in tako se na temelju plemenite družabnosti skrbi, da široki svet po naši knjigi in njenih zastopnikih spozna bistvene duhovne vrline slovenskega naroda. PEN-klubi namreč izločajo vse materijalne in poklicne zadeve književnikov in urejajo med seboj samo predloge o duhovni in družabni skupnosti, posredujejo in svetujejo glede prevodov ter se na kongresih, ki se vrše vsako leto v velikih svetovnih središčih, posvetujejo, kako bi moralno vplivali na bratstvo in skupnost vsega sveta. Zato je tudi iz PEN-klubov izšla misel, da nobena politična ali celo vojna nesreča ne more razdreti duhovne skupnosti, ki vežejo pisatelje vsega sveta.
Pazen motrivec našega javnega življenja vidi v posetu srbskih književnikov in zborovanju naših PEN-klubov še posebno važen dogodek v razvoju duševnega življenja v naši državi. V najhujši politični napetosti je lansko leto Belgrad povabil in radostno pozdravil zastopnike slovenske kulture, in danes lahko povemo, da je v času najhujših sporov v našem notranjem državnem življenju v ljubljanskem PEN-klubu prodirala misel, kako poživiti vez prijateljstva in bratstva med Belgradom, Zagrebom in Ljubljano. Zato je osebna vez med kulturnimi zastopniki največja moč. Misel plemenitega miru, medsebojnega spoštovanja, bratstva in upoštevanja, je temeljna točka pri ureditvi našega skupnega življenja. Deset let velikih naporov je bilo v marsikaterem oziru zaman, kajti v tem času je v mnogočem odločeval materialističen egoizem, kričaštvo in brezsrčnost, in niso se upoštevali tišji, globlji glasovi prave duhovne skupnosti. Ločeni po neštetih predsodkih smo si bili Srbi, Hrvatje in Slovenci v duhovnem oziru pravi tujci; edinstvo je bil zgolj politični pojem za tiste, ki jim je bilo edinstvo istovetno z oblastjo.
Zato ni nič manjše važnosti, da k tej prireditvi pošlje tudi Zagreb svoje zastopnike in tako bomo med šestimi zagrebškimi zastopniki s posebnim veseljem pozdravili nam najbližjega D. Domjaniča, odličnega kajkavskega pesnika.
Ker se v kulturnem življenju narodov nc da nič umetno potvoriti, ampak vse pravo narodno življenje prodira iz skritih notranjih vrelcev človeške in narodne bitnosti, zato vidimo bolj in bolj, kako potrebno nam je medsebojno spoznavanje in upoštevanje, kajti pravo trdno državno edinstvo nam vzklije iz varstva individualnih duhovnih vrednot vseh sestavnih delov Jugoslavije. Iz polno razvite duhovnosti, iz spoštovanja in ljubezni najširše narodne individualnosti in iz piemenite vzajemnosti zraste šele zdrava narodna in državna kultura. V tem zmislu zlasti pozdravljamo predstavnike jugoslovanske lite-
Načrt novega Ijudsho-šolskega zakona
Nadaljne podrobnosti - 14 učnih predmetov - Verouk obvezen -Manjšinsko šol sivo - Šolsko leto traja od 1. septembra do konca junija - Predpisi glede učiteljstva - Ambulančne šole - Analla-betski tečaji - Postranski zaslužek učiteljem prepovedan
Belgrad, 11. maja. (Tel. Slov.) Ljudskošolski j zakon, ki se nahaja pri pravosodnem ministru, obsega nadalje te določbe:
Stanovanje za učitelje mora biti zdravo in obsegati za učitelja sanica sobo in kuhinjo, za poročenega učitelja dve sobi in kuhinjo, klet in shrambo.
Učnih predmetov je 14: srbsko-hrvatsko-slo-venski jezik, narodna zgodovina, zemljepis domače države, računstvo, osnovna geometrija, praktično gospodarstvo, zdravstvo, domoznan-stvo, državljanske pravice in dolžnosti, ženska ročna dela, risanje, lepopis, petje, telovadba, pri-rodoslovje.
Verouk, kot smo že javili, je izven predmetov; je pa obvezen in ga poučujejo duhovniki ali učitelji, kakor to želi večina staršev dotične veroizpovedi. Kjer ni za ta slučaj učitelja, pa poučujejo duhovniki. Kjer ni ne enega ne drugega, poučujejo verouk druge pripravne osebe Vero-učitelji bodo položili poseben veroučiteljski izpit. Veroučitelje razrešuje prosvetni minister na predlog šolskega nadzornika, če njihovo delo ne odgovarja vzgojnim načelom in njegovo obnašanje v šoli in izven nje ni v skladu s cilji narodne šole.
Učni načrt in program in verouk predpisuje in odobruje učne knjige prosvetni minister po zaslišanju pristojne cerkvene oblasti.
Manjšinsko šolstvo.
Pouk se vrši v državnem jeziku. V krajih, kjer se nahaja v precejšnjem številu tuje prebivalstvo, se bodo za njihovo deco otvorili posebni oddelki, ki se stopnjema lahko strnejo v posebne šole. V teh oddelkih je učni jezik v 1. in 2. razredu materinski, v 3. in 4. je državni jezik obvezen predmet. V višjem razredu odnosno nadaljnja štiri leta pa se vrši izobrazba brez izjeme v državnem jeziku. Druge narodnosti bodo imele svoj jezik kot predmet, če je dovolj učencev. V narodni šoli se uporabljajo samo učne knjige državne izdaje. Druga izobraževalna sredstva so lahko državne ali zasebne izdaje.
Šolsko leto traja od začetka septembra do konca junija. Če gospodarske in klimatič-ne razmere temu nasprotujejo, lahko prosvetni minister odredi drugačne počitnice. Otroci, ki so dopolnili do 1. septembra šest let, se vpisujejo v šolo. Spričevala se izdajajo dvakrat, v januarju in v juniju.
Učiteljstvo jo ali začasno ali stalno. Stalni so tisti, ki so položili praktični izpit. Ta se lahko polaga po dveh letih. Učitelji, ki najkasneje v štirih letih ne položijo tega izpita, ne morejo več ostati v državni službi. Učitelj, ki je bil izven službe več kot tri in manj kot deset let, se lahko ponovno sprejme nazaj, ako ponovno uaredi praktični izpit.
Za časa šole se premestitve na podlagi prošnje ne morejo izvesti. V mestih, kjer so vseučilišča, smejo kompetirati na mesta samo tisti, ki imajo najmanj 12 let, na druga mesta pa tisti, ki imajo najmanj 9 uspešnih službenih let. V krajih, kjer ni pogojev za ustanovitev šole, pa je tam najmanj 15 do 20 otrok, se otvori začasna šolska postaja ali ambulanč-na šola. Pouk se vrši v prvem razredu trikrat na leden. V ambulančnih šolah traja pouk 5 mesecev. Tudi za te vrste šole preskrbi sredstva občina.
Za tiste, ki so v svojem življenju ostali brez šole, se ustanovijo analfabetski tečaji. Gospodinjske šole vzdržuje država. Vanjo se sprejemajo ženske od 16. do 40- leta.
Učiteljem je prepovedano iskati postranskega zaslužka. Za župana in šefa finančne uprave, ki bi ne izvrševal finančnih obveznosti po tem zakonu, kolikor gredo na breme občine, je določena kazen od 500 do 20.000 Din in eventuelno tudi odpust iz državne službe.
Dokler se ne izvrši razdelitev države na oblasti, bo prosvetno ministrstvo določilo prosvetne oblasti v sporazumu s predsednikom vlade. Veroučitelji, ki niso stalni po zakonu o državnih uradnikih, se odpustijo.
v •
Zakonski načrt o cistem
kašastrskem donosu
Polovica vsega proračunanega zemljiškega davka odpade na
Vojvodino
Belgrad, 11. maja. (Tel. »Slov.«) Zakon o neposrednih davkih, ki naj bi prinesel v državno blagajno okrog 700 milijonov, je zahteval za izvedbo veliko posla. Tudi zakon o čistem katastrskem donosu je prav tako zahteval velike predpriprave. Da se vse natančno presodi, zato so delale stalne komisije. To delo nadaljuje generalno katastrsko ravnateljstvo. Glede tega posla, dela in cilja je dal glavni ravnatelj Nedeljkovič, ta-le pojasnila:
Glede katastra smo imeli doslej tri področja: 1. kraje, kjer je dosedaj že obstojal kataster s čistim katastrskim donosom, to so Slovenija, Hrvatska, Slavonija, Vojvodina in Dalmacija; 2. kraji, kjer je bil sicer kataster, toda ne na podlagi čistega katastrskega donosa, ampak katastrske vrednosti zemlje, za gozdove pa je služil čisti katastrski dohodek; to sta Bosna in Hercegovina; 3.*kraji brez vsakega katastra, kakor Srbija in Črna gora. V Srbiji je bil poseben davčni sistem. Zemljišča &o se klasificirala po petih davčnih razredih. Težave so bile na dlani. Pomisliti je, da je vse tc davke bilo treba strniti v eno osnovo, kot je bilo v severnih krajih naše države.
Da smo uvedli ocenjevanje zemljišč na podlagi čistega katastrskega donosa, je vzrok v tem, ker je bil ta sistem v vseh severnih krajih bivše avstro-ogrske monarhije, razen v Bosni in Hercegovini. Ker se je zlasti v Hrvatski in Slavoniji ler Vojvodini večkrat revidiral, so se tako odpravile vse nepravilnosti. V Sloveniji in Dalmaciji je bil čisti katastrski donos v primeri s Hrvatsko prestrogo ocenjen. Tudi v izrazito planinskem kraju Slovenije se je plačevalo mnogo več, neko ponekod v najplodnejših krajih v Bački.
rame kulture v Ljubljani, Srbe, Hrvate in Slo
l vence in želimo, da bi vsi dragi gostje odnesli od nas najlepše vtise o naši zemlji in iskrenem
j bratskem slovenskem prijateljstvu.
Uprava /e vKopilarlevi ul.Si.lt j- CcHovnl račun: Ljubljana Stev. lO.ttSO ln 10.340 sa Inseiate, SuiujrvoSl.7563. Zaijreb št. 39.011, Prana In »ima/ St. 24.797
Kraljica Marija se je odpeljala na Bled
Belgrad, 11. maja. (Tel. »Slov.«) Danes oh 15.20 se je Nj. Vel. kraljica odpeljala s kraljevičem Petrom in princem Toinislavoni ter dvornim spremstvom na Blecl, kjer bo ostala dalje časa. Na Bledu se pričakuje vesel dogodek.
Za pogorelce
v Kočevski Reki
Kočevska Reka, 11. maja. (Tel. Slov.) Danes popoldne sta se pripeljala v Kočevsko Reko vel. župan g. dr. Vodopivec in komisar oblast, skupščine g. dr. Marko Natlačen. V družbi župana in drugih članov krajevnega pomožnega odbora, ki so ga v svrho organizacije pomoči takoj sestavili, sta si ogledala pogorišče. Po ogledu in razgovori z nesrečnimi ljudmi so se storili razni sklepi, kako naj se pomaga, da bi se čimpreje obnovile hiše in gospodarska poslopja. Skupno je pogorelo 82 objektov. Škoda, Id jc nastala vsled tega strašnega požara je cenjena na pet milijonov Din, pri čemur pa ni všteta vrednost premičnin (oprave, orodja itd.)
Veliki župan g. dr. Vodopivec je odboru izročil 10.000 Din kot prvo podporo vlade, komisar oblastne skupščine g. dr. Natlačen pa 30.000 Din oblastne podpore.
Stalna komisija pri glavnem katastrskem ravnateljstvu je obravnavala vse gospodarske spremembe. Pri določevanju novega katastrskega donosa so se vzela tipična področja za donos zemljišč. Ostala področja pa so se razdelila v razne skupine. Glavno katastrsko ravnateljstvo je na podlagi materijala, ki ga je i predložila stalna komisija, izdelalo za vsako občino pregled donosa in ugotovilo katastrski donos ter ga razposlalo občinam v pregled. 15-dnevni rok je bil določen za pritožbo. Pritožbe so prišle od vsepovsod. Najpogostejše so bile ; pritožbe iz Slovenije. Ravnatelj Nedeljkovič je mnenja, da je radi tega iz Slovenije veliko pritožb, skoro iz vsake občine, ker je bila akcija gotovo organizirana(?). Nadalje je mnenja, da so te pritožbe nastale radi nerazumevanja procedure. Ko so se občinam dala na vse pritožbe pojasnila, sc je tudi ta zadeva pojasnila.
Največ dela jo dala Srbija. V Srbiji zemlja sploh ni bila izmerjena. Srbija šteje 7200 vasi, političnih občin je pa 2435. Glavno ravnateljstvo je postopalo tako, da se je najprej določila meja teh občin, da se je torej vzela kot enotna občina, ne pa vas. Nato se je izvršil popis in izmera površine zemljišča. Delalo je 179 geometrov. Akti so se tako nakopičili, da bi z njimi napolnili 42 vagonov.
Vzporedno s tem je šla kvalifikacija zemlje. Kako ogromno delo je bilo to, se zdaj vidi v tem, da ima Srbija 22 milijonov parcel. Srbija, južna Srbija Črna gora so razdeljene na 18 okolišev. Okoliši pa na 7 do 8 okrajev. Razdelilo se je po vzoru Hrvatske in Slavonije. Pri posameznih zemljiščih je bilo treba ugotoviti lestvico in dohodke. Dosedaj so jo to izvršilo v 1700 občinah.
To delo gre sedaj počasi h koncu. Ustvaril se je temelj. Najzanimivejše je pri vsem lem, da odpade polovica preračunanega zemljiškega davka na Vojvodino, polovica pa na vse ostale pokrajine države.
raftne
Belgrad, 11. maja. (Tel. »Slov.«) Prekmurska delegacija je obiskala pravosodnega ministra. Z njim jc razpravljala o ustanovitvi okrožnega sodišča v Murski Soboti. Pri prosvetnem ministru je deputacija intervenirala za popolno državno gimnazijo v Murski Soboti. Tudi prosvetni minister je obljubil, da bo vprašanje proučil. Nato je bila deputacija pri pomočniku notranjega ministra Ziki Laziču in mu predložila spomenico. Povabila ga je, naj se udeleži proslave desetletnice osvoboje.ija Prekmurja.
Seja širšega odbora
Glavne zadružne zveze
Belgrad, 11. maja. (Tel. »Slov.«) širši upravni odbor Glavne zadružne zveze je imel danes sejo. Na dnevnem redu sla bila pravilnik in poslovnik, ki ju bo izdalo pravosodno ministrstvo z zakonom o agrarni banki, dalje o odredbah, ki jih k temu zakonu izdeluje kmetijsko ministrstvo. Nadalje se razpravlja o tem, kdaj naj se skliče redni letni občni zbor in kako naj se izda letno poročilo. Določili so se delegati za kongres v Bukareštu. 0 seji je bil izdan obširen komunike, ki pravi med drugim, da se je vršila seja pod predsedstvom prometnega ministra dr. Korošca. Poleg ostalih delegatov in članov odbora ter zadružnih zvez se je udeležil seje tudi komisar kmetijske banke dr. G j u r i č i č, ki je upravo obvestil o začetnih delih za ustanovitev in poslovanje agrarne banke. Dne 13. maja se | skliče specialna širša seja, na kateri se bo razpravljalo o tem, koliko delnic naj se vpiše v novo banko.
Napredovanje sodnih uradnikov
Belgrad, 11. maja. (Tel. »Slov.«) V višjo skupino so napredovali: višja pisarniška predstojnika Josip Soban v Novem mestu in Anton Zorko v Celju, Josip Rainer pri dež. sodišču v Ljubljani, Srečko Komar v Radovljici. Pisarniški oficiali: Ljudevit Modic v Krškem, Martin Pinterič v Ljubljani, Josip Kogej v Ptuju, Alojzij Lipušič v Brežicah, Milan Von-čina v Konjicah, Josip Lop pri maribor. okrož. sodišču. Kanclisti: Rudolf Knol, okrožno sodišče v Novem mestu, Franc Ivačič, okrožno sodišče v Krškem. Josip Pavliček v Radečah. Viktor Nemec v Murski Soboti.
Vojni ukaz
Belgrad, 11. maja. (Tel. »Slov. ) Izšel je večji vojni ukaz. Med drugimi sta imenovana Viljem Klobučar za genernlštabnega polkovnika, Franc Tomšič, dosedaj v železniškem oddelku glavnega štaba, za majorja.
Strašne obsodbe
Rim, 11. maja. (Tel. Slov.) Izjemno sodišče . varstvo države jc danes izdalo razsodbo v kazenskem postopanju proti nekaterim Slovencem iz Gorice, ki so bili obloženi zarote proti varno sti italijanske države. Obsojeni so bili: Avgusl Lango, Alojzij l lvalič in Alojzij Markič, vsak na 30 let ječe, mladoletni Dušan Hrcčak na 27 let iu en niesec, Milan I Irečak na 2 leta in 0 mesecev in Viktor Krasna na 5 let ieče.
Zakon o samoupravnih cestah
Po tem zakonu se dele samoupravne ceste v oblastne ceste 1. in 2. reda (sreske ceste), v občinske 1. in 2. reda ter v javna pota, ki vodijo k železnici.
Razlastitev zemljišč za samoupravne ceste se vrši na isti način, ko za državne.
Oblastne ceste in objekti na njih se grade in vzdržujejo z oblastnimi sredstvi in prispevki sreskih cestnih odborov. Ce se vsi ti stroški ne bi mogli pokriti iz posebnih virov pri gradnji in preložitvi obstoječih oblastnih cest, bo oblast prispevala h gradnjim stroškom s 50 %, ostali 50% pa oni sreski cestni odbori, ki bodo imeli od ceste neposredno korist.
Stroške za vzdrževanje oblastnih cest 1. in 2. reda, nosijo oblasti in okraji praviloma v razmerju 2 : 1.
Stroški za železniške dovozne ceste se praviloma razdele: ena tretjina na zainteresirane cestne okraje, odnosno neposredno zainteresirane občine ali posamezna podjetja, .d imajo sorazmerno največjo korist od teh cest.
Prepovedano je pobiranje mitnine na samoupravnih cestah.
Pri gradnji večjih tehničnih naprav na obl. ali obč. cestah v težkem terenu prispeva gradbeno ministrstvo do 30 vseh stroškov.
Uporaba ljudskega dela.
§ 37. Za gradnjo in vzdrževanje samoupravnih cest se uporablja ljudsko delo, v kolikor ne bi mogle samouprave iz svojih de-uarnih sredstev izvršiti ta dela.
Uporaba ljudskega dela v smislu tega zakona zahteva osebno delo zavezancev, odn. njih namestnikov ali plačanje odgovarjajoče povprečne dnine navadnega delavca.
§ 38. K osebnemu delu so zavezani vsi za delo sposobni moški prebivalci na ozemlju pristojne samoupravne edinice od dovršenega 18 do 55 leta. Ta obveza se more odkupiti s plačanjem odgovarjajoče delavske inine.
Davkoplačevalci, ki niso zavezani k osebnemu delu, a plačajo nad 100 dinarjev neposrednega davka, morajo brez ozira na spol, starost in delavsko sposobnost plačati odkupnino.
Vsi drž. oblastni od občinski uradniki, oficirji in vsi duhovniki plačajo osebno delo v denarju v višini trodnevne plače (osnovne in položajne).
§ 39. Dijaki do 24 leta, ki ne plačajo 100 Din neposrednega davka, so oproščeni osebnega dela in odkupnine.
§ 40. Za določitev delovne obveze, odnosno odkupnine se upošteva kot enota: od oseb, ki plačajo po 200 Din neposrednega davka, en dan dela; od oseb, ki plačajo do 500 Din, dva dneva dela; do 900 Din tri dneve, do 1400 Din štiri dneve, do 2000 pet dni, do 2700 šest dni, do 3500 sedem, do 4400 osem dni, do 5400 devet, 6600 deset, do 8000 enajst do 10.000 dinarjev 12 delovnih dni.
Pri osebah, ki plačajo več ko 10 000 Din neposrednega davka od vsakih 8000 Din po en delovni dan več.
§ 41. V enem letu se sme odrediti ljudsko ' delo, odnosno plačanje odgovarjajočih dnin, 1 največ za tri enote pri oblastnih in za tri enote pri občinskih cestah.
§ 42. Davkoplačevalci, ki imajo tovorne vozove z vprego ali tovorne avtomobile, morajo priti na poziv oblasti na delo s svojim vozom, odnosno avtomobilom. V tem slučaju se računa dnevnica od voza kot tri delavske dnine, dnevnice od tov. avtomobila pa kot 6 dnin.
§ 43. Vsak zavezanec opravlja svojo dolžnost v svoji občini in pri popravilu oblastnih cest le v svojem okraju.
§ 44. Porazdelitev delovne dolžnosti na posamezne zavezance in višina povprečne dnine navadnega delavca za nadomestilo osebnega dela se morata odrediti po krajevnih prilikah v pričetku vsakega leta in na običajen način razglasiti.
§ 45. Uporaba ljudskega dela se ima izvršiti po možnosti v času, ko je prebivalstvo najmanj zaposleno s poljskimi deli.
§ 46. Pristojni organi oblastnih samouprav bodo izdelali v roku šestih mesecev potem, ko stopi ta zakon v veljavo, pravilnik o uporabi ljudskega dela.
Ta pravilnik mora obsegati zlasti tudi piedpise o evidenci zavezancev, o določevanju in razglašanju njih dolžnosti o plačevanju odkupnine in o času ter način vpoklicanja na delo, o postopanju v slučaju pritožbe, o dolžnostih predsednika občine, in tudi o vseh ostalih potrebnih odredbah.
§ 47. Cestna dolžnost, spremenjena v denar, se mora plačati najkasneje do prvega oktobra, ker bi se drugače izterjala dražbenim potem.
Osebe, ki niso svoje obveze odkupile in tudi niso prišle na delo, bodo s silo prepeljane na delo in poleg tega kaznovane z zaporom lo sedmih dni.
Eksekutivno plačilo izvršuje in kazen izreka na predlog pristojne samoupravne oblast: sreski poglavar.
Okrajni cestni odbori.
poioča se ustanova posebnih okrajnih resMiih odborov, ki bodo pomožni organi oblastne samouprave za graditev in vzdrževanje
Nemški protest v Moskvi
Razpust organizacije rdečih bojevnikov -- Sovjetska vlada se
opravičuje
Berlin, 11. maja. (Tel. Slov.«) Nemški poslanik v Moskvi D i rek sen je včeraj pri sovjetski vladi izvršil napovedano demaršo radi protinemških demonstracij v Moskvi in
Leingradu. Sovjetska vlada je zanikala, da bi se oficielne osebnosti bile izjavile proti nemški vladi in da bi bile demonstracije imele
sovražen značaj proti Nemčiji.
Berlin, 11. maja. (Tel. Slov.«) Včeraj je bila deželna konferenca pri državnenf notranjem ministru Severingu, na kateri se je sklenilo, da se v najkrajšem času razpustijo organizacije rdečih frontnih bojevnikov v vseh nemških deželah.
Varnostni ukrepi dunajske vlade
Dunaj, 11. maja. (Tel. Slov.) Za jutrišnjo
nedeljo je vsa dunajska vojaška posadka v strogi pripravljenosti, da bo policija mogla zaprositi za vojaško pomoč, če bi prišlo do nemirov radi številnih nastopov Heinnvelira in Schutzbunda. Vsak nastop bedo ob strani stražile močne policijske čete. Promet na Ringu bo opoldne zatvor-jen, da se bodo nastopi mogli čimprej laziti.
Ta varnostna služba bo stala državno blagajno od pol milijona do enega milijona šilin-
gov. Konfisciran je bil komunistični list »Die Rote Fahne« in neki hujskajoči letak. Zvezni kancler Streeruwitz je odredil, da udeleženci nastopov po zakonu ne sinejo imeti pri sebi nobenega orožja in sploh ničesar, kar bi moglo služiti za napad ali obrambo, torej niti vojaških lopatic, sekiric ali čelad. To je nov dokaz resne volje novega zveznega kanclerja, da hoče doseči notranjo pomiritev.
Odkrita zarota
Atentator na Voldcmarasa prijet -- Zarota študentov m častnikov
Kovno, 11. maja. (Tel. Slov.) Notranje ministrstvo razglaša oficielno, da je bil aretiran soci-jalnorevolucijcnarni študent Vosilius, kateremu so napad na Vcldemarasa dokazali. Vosilius je proti svojim zasledovalcem vrgel ročno granato in leži sedaj sam težko ranjen v vojaški bolnici v Kovnu, tako da ga ne morejo zaslišati. S tem je dokazano, da je atentat izvršilo socialistično dijaško društvo. Vosiliusova tovariša Bulota in Budelis sta izginila, aretiranih pa je bilo šest članov dijaškega društva Ausa. Atentatorji so
Dr. Seipel na potovanju
Dunaj, 11. maja. (Tel. Slov.«) Bivši zvezni kancler dr. Seipel je davi z brzovlakoni zapustil Dunaj in odšel na potovanje. Na kolodvoru so se pod vodstvom doyena papeževega nuncija nadškofa Sibillia zbrali skoro vsi na Dunaju akreditirani poslaniki. Ob slovesu so mu priredili prisrčne ovacije in ga obdarili s cvetjem.
Obsodba mladoletnega morilca
Dunaj, 11. maja. (Tel. Slov.) V kazenski stvari proti mlademu Ferdinandu Artmannu jc bil danes zvečer 17-letni gimnazijalec Ferdinand Artmann po šestdnevni razpravi obsojen radi zavratnega umora svojega očeta po zakonu o mladostnih zločincih na 10 let strogega zapora.
Ogoljufali državo
za i miljon dolarjev
Varšava, 11. maja. (Tel. »Slov.«) V Lvovu se je začela včeraj sodna razprava proti štirim visokim železniškim uradnikom in večjemu številu trgovcev, ki so tekom več let ogoljufali poljsko državo za približno 1 milijon dolarjev.
Istočasno sc je začel še drug senzacionelni proces proti 46 ukrajinskim kmetom in kmeticam radi ccstnega ropanja in upora proti državni upravi.
imeli zveze tudi s častniki 5. polka, ki so bili tudi aretirani. Atentat na Voldemarasa bi imel biti znak za vstajo. Častniki bi imeli v polku začeti upor proti vladi, če bi se atentat posrečil.
Kovno, 11. maja. (Tel. »Slov.«) Državni predsednik Metona je zavrnil prošnjo za po-miloščenje štirih emigrantov iz Vilne, ki jih je vojno sodišče v Šaulenu obsodilo na smrt radi njihovih terorističnih činov, rieinški protest v Moskvi
Umor svečenika
pred alžar$em
Sofija, 11. maja- (Tel. Slov.«) V vasi Sa-moranovo je pred več meseci sin vaškega svečenika zabčdel nekega kmeta. Vdova in sin ubitega kmeta sta napadla sedaj dotičnega svečenika v cerkvi sami. Sin ga je z divjimi kletvami in psovanjem zabodel z mečem v sence in srce. Svečenik je storil še par korakov in se potem mrtev zgrudil.
Kongres agrarcev. Od 22. do 25. maja bo v Pragi kongres mednarodnega agrarnega biroja, katerega se bo udeležilo okoli 60 delegatov 15 političnih strank raznih evropskih držav.
njenih cest. Sestava teh odborov se bo izvršila po zaslišanju zainteresiranih občin. V vsakem političnem okraju bo en ali več okrajnih cestnih odborov. Ti odbori bodo imeli od sedem do dvajset odbornikov in se volijo za tri leta. Po poteku tega roka vodi stari odbor še nadalje posle odbora, dokler ni sestavljen novi odbor. Za člana cestnega okrajnega odbora more biti izvoljen vsak, kdor sme biti izvoljen za občinskega odbornika. Člane okrajnih cestnih odborov volijo občinski odbori. V ta namen more pristojni organ oblastne samouprave združiti več manjših občin. Okrajni cestni odbor izvoli na svoji prvi seji iz svoje
srede načelnika cestnega odbora.
*
Pripominjamo, da smo priobčili cestni zakon na podlagi poročil belgrajskih dnevnih listov in da nam avtentično besedilo zakona še ni doposlano. 2e iz teli poročil pa je razvidno, da je bil prvotni načrt bistveno spremenjen. Tako n. pr. glede jamstva občine za poškodbe državnih cest, glede brezplačne razlastitve, uvedbe ljudskega dela, glede prispevka občin za državne ccsie, v območju občine, kjer so atmienn seliSča, r;1edc nestave in nadzorstva nad cestnimi okrajnimi odbori itd.
Angleške volitve
London, 11. maja (Tel. Slov.) Danes je bil objavljen Baldvvinov volivni program, ki našteva uspehe konservativne vlade tekom njenega 4 in polletnega delovanja in ki obeta, da bo stranka nadaljevala svojo dosedanjo politiko. Angleška svetovna država stoji danes bolje, kakor prej. Organe zaščitne carine je treba izgraditi še nadalje, toda brez zaščitne carine za živila. S ca-,, rino zaščitena industrija je zmanjšala brezposelnost. Dalje je izjavil, da je angleška vlada za razorožitev, ne pa za zmanjšanje oborožitev in da bo za to nastopala tudi še nadalje. Podpiranje Društva narodov je posebna naloga angleške zunanje politike. Vlada se zavzema za breziz-jemno izvršitev vseh mednarodnih obveznosti v smislu tradicij angleške države.
London, 11. maja. (Tel. »Slov.«) Po zadnjih dispozicijah angleških strank bodo stranke postavile za 615 mandatov poslanske zbornice 583 konservativnih, 566 delavskih, 31 komunističnih in 506 liberalnih kandidatov.
Prometne olajšave na Koroškem. Kancler
Streeruwitz je danes izjavil, da je zunanje ministrstvo v Belgradu ugodilo želji avstrijske vlade, da se dovoli olajšava pri osebnem prometu na progi iz Celovca preko Dravograda v Labudsko delino in se ne bodo več zahtevale tranzitne listine.
Belgrajske vesti
Nj. V. kralj je dopoldne obiskal razsiavo jugoslovanskih umetnikov v umetniškem paviljonu Cvetke Zuzoričeve.
Naša mornarica bo od 15. maja do 16-junija gost francoske, grške in angleške mor-aarice.
Na srednjih šolah trajajo binkoštne počitnice po odredbi prosvetnega ministrstva v nedeljo in pondeljek.
Za mednarodne smuške tekme v Bohinju
je zunanje ministrstvo obljubilo podporo 50 tisoč Din, v glavnem za reprezentanco. Veliko podporo je obljubilo tudi vojno ministrstvo.
Premeščen je iz prosvetnega ministrstva Lavo Traven, ki je dobi! upraviteljsko mesto na šoli v Trbojah.
Zagrebške vesti
Zagreb, 11. maja. (Tel. »Slov.«) V Zagrebu se je danes vršila seja zveze mest, kateri so prisostvovali delegati skoraj vseh jugoslovanskih nj^st. Za predsednika zveze je bil izvoljen dr. Srkulj, za podpredsednika dr. Puc in zastopnik Belgrada dr. Jovanovič.
Zagreb, 11. maia. (Tel. Slov.«) Jutri ob pol 12 odpotujejo hrvaški romarji v Rim. Romarje, po šlevilu okoli 800 oseb, bodo med drugimi vodili gg. Slamič, Bakšič in odv. dr. Farkaš.
Zagreb, 11. maja. (Tel. »Slov.«) V noči od petka na soboto je bil vsled eksplozije razgnan propust pri posestvu Brestovica.
Gradjanski:sofijska Slavija 4:2. Nogometna tekma med zagrebškim klubom Gradjanski in sofijsko Slavijo je končala z rezultatom 4:2 v prid Gradjanskemu.
Dunajsko vremensko poročilo.
Severne Alpe: Vreme se bo razjasnilo, zjutraj po večini jasno, vendar zvečer že morda nič več. Višja temperatura.
Ji rac Alpe: Po večini jasno, višja temperatura.
Člani profesorske
izpraševaine komisije
Belgrad, 11. maja. (Tel. »Slov.«) Podpisan je ukaz, s katerim se postavljajo za člane in namestnike v izpitni komisiji za polaganje profesorskega izpita v Ljubljani za triletno periodo 1929-1930-1931-1932:
Za nacionalno skupino predmetov: člana dr. Ivan Grafenaucr, prof. na I. drž. gimn. v Ljubljani, dr, Stojičevič Aleksander, vseuč. prof. v Ljubljani; namestnika: dr. Ivan Lokac, ravnatelj na I. drž. gimn., Zgrablič Martin, prof. na realki.
V filozofsko-pedagoški skupini: člana: univ. prof. dr. Karel Ozvald in dr. Franc Ve-ber, vseuč. prof.
Za tuje jezike: član dr. Gregorin Jan'*o, realčni prof, za francoščino, dr. Ivan Lokar za nemščino; namestnik dr. Gregorin Janko za nemščino, dr. Šturm Franc, docent na vseučilišču, za francoščino.
Za šolsko upravo: člana dr. Janko Gregorin in dr. Janko Lokar; namestnik dr. Franc Šturm.
Za matematiko: člana vseuč. profesorja dr. Josip Plemelj in dr. Rihard Zupančič; namestnik Karel Kune, prof. na I. drž. gimn.
Za liziko: člana dr. Julij Nardin, prof. sred. tehn. šole in dr. Hugo Sirk, vseuč. prof.; na mestnik Leopold Andree, prof. na realki.
Za kemijo: člana univ. profesorja dr. Marijan Rebek in dr. Maks Samec; namestnik Prezelj Maks, prof. na realki..
Za opisno geometrijo: član Josip Mazi, ravnatelj realke; namestnik Franc Jeran, prof na realki.
Za zoologijo: člana dr. Grošelj Pavel, docent na univerzi v Ljubljani, dr. Jovan Hadži. vseuč. prof. v Ljubljani.
Za botaniko: člana dr. Stanislav Bevk, inšpektor v pokoju, dr. Franc Jesenko, vseuč. profesor; namestnik Franc Kapus, prof. na
I.	drž. gimn. v Ljubljani.
Za mineralogijo in geologijo: član dr. Karel Hinterlechner, vseuč. prof.; namestnik Ferdinand Seidl, prof. v Novem mestu.
Za zemljepis: član dr. Ivan Melik docent; namestnik dr. Vinko Šarabon, prof. na I. drž. gimnaziji.
Za občo zgodovino: člana univ. profesorja dr. Milko Kos in dr. Balduin Saria; namestnika Josip Bučar, prof. na II. drž. realni gimn., dr. Karel Capuder, prof. na I. drž. gimn.
Za narodno zgodovino: član dr. Nikola Radojčič, vseuč. prof.; namestnik dr. Milko Kos, vseuč. prof.
Za slovenščino: člana univ. profesorja dr. Rajko Nahtigal in dr. Franc Ramo-vš; namestniki: dr. Anton Breznik, prof. na gimn. v Št. Vidu nad Ljubljano, dr. Janko Lokar, ravnatelj na I. drž. gimn., Martin Zgrabljič, prof.
II.	drž. gimn.
Za zgodovino narodne književnosti: člani univ. profesorji dr. Franc Kidrič, dr. Ivan Prijatelj, dr. Aleksander Stojičevič; namestnika dr. Ivan Grafenauer in Zgrabljič Martin.
Za francoščino: član dr. Franc Sturm, namestnik dr. Janko Gregorin.
Za nemški jezik in literaturo: član dr. Jakob Kelemina, vseuč. prof.; namestnik dr. Janko Lokar.
Za latinsko in grško literaturo: član dr. Franc Bradač, docent; namestnik dr. Ivan Lu-njak, vseuč. prof.; dr. Karel Oštir, vseuč. prof.; namestnik dr. Josip Pippenbacher in Anton Sovre, profesor.
Za filozofijo in pedagogiko: dr. Karel Ozvald in dr. Franc Veber; namestnik Anton Dokler, ravnatelj učiteljišča, dr. Simon Dolar, profesor v Kranju.
Kot tajnik izpraševaine komisije bo po-, sloval tajnik filozofske fakultete V. M. Zalar.
Promonadni koncert muzike Dravske div. obl. v nedeljo, 12. t. m. ob 11 v »Zvezdk. Spored: 1. Fučik: »Meč zmage r, marš. 2. Sedlaček: »Za moje prijatelje«, srbske pesmi. 3. Dvofak: Odtomci iz opere >Trdoglavci<. 4. Massenet: »Phčdre«, uvertura. 5. Cerin: »Miljenci«, slov. pesini. 6. Nevin: »Narcissusi.-, amerik. pesem. 7. Strauss: »Rože z juga«, valček. 8. Cerin: »Dragi i nedragi , marš. Dirigent višji kapelnik dr. Jos. Čerin.
Železniška nesreča v Ljubljani
Petkovšek Ivan, 42-letni posestnik na Ižanski cesti 27, je danes zvečer ob 7, ko je odhajal dolenjski vlak iz dolenjskega kolodvora, peljal voz s parom konj na Galjevici, kjer ni nobene železniške zapore. Konja sta že prekoračila progo, vlak pa je zadel ob zadnji del voza, ga povlekel za seboj in razbil, tako da je voznik padel z voza, se potolkel po glavi in rokah in obležal nezavesten. Konja sta se odtrgala in ostala nepoškodovana. Voznik je samo lahko ranjen in bo najbrže že danes zapustil bolnico.
LITIJA
Pregled cepljenih koz je v ponedeljek, dne 13. maja ob pol 4 popoldne v narodni šoli v Litiji. Opozarjamo starše, da pošljejo šolarje in dojenčke pravočasno k pregledu, da ne bo kakih kazni.
Važna seja litijskega občinskega odbori, bo jutri v ponedeljek 13. maja ob 2 popoldne. Med drugim bodo obravnavali tudi proračun za leto 1929., občinske takse in elektriko.
fle zahtevaj nemogočega!
Kdor želi, da mu bo obleka izgotovljena do hinknitnih praznikov, naj io čimpreje naroči do bo časa za skrbno krojenje. DRAGO SCli\VAB, Ljubljana.