UREDNIŠTVO ZAR.JE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke bo od 10. do 11. "opoldne in od 5. do 6. popoldne vernk dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi ae ne vračajo. Nefranldrana pisma se no : ; , sprejemajo. : i NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21‘60, polletna K 10'80, četrtletna K B-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K ‘ifl'—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in pra^niko* .* .* ob pol 11. dopoldne. *. *. * UPRAVNTŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — lnserate sprejema upravništvo. ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ■ Reklamacijo lista so poštnine proste. ———— Štev. 341. V Ljubljani, v petek dne 26. julija 1912. Leto II. Avstrijski marinizem. k , S^c avstrijsko prebivalstvo zvedeti, x "amene imajo gospodje, katerim 'je y°st izročila usodo narodov v habs-državi, tedaj naj nikar ne vprašujejo _ ■' .Ministrov, kajti tam ne bodo dosegli ‘‘v n,ič druzega kakor skomizgavanje in v Zl' s,učaiu kakšen skrivnosten pogled, izkS' gre Za kakšne važnejše zadeve, hodi .p u»en Avstrijanec po informacije v tujino. drednot in da jih misli Avstrija graditi še več. j, Ko je ta vest iz tujine povzročila tudi slav8 zanimanja za to našo novo Parl'° m Pr'^a naposled tudi interpelacija v Itak vni.ent* se ie odigrala zabavna burka, ob .tr^sn'n se razveseljujejo veliki otroci v Av-jfov' . ,aYa ne gradi" nič, prav nič, je od-be k niin's*er5 država ne more graditi no-ttra!v ^er n*,na Pokritja zanje; če pa *0 1 kakšna privatna družba nove čolne, je Popolnoma privatna zadeva, o kateri ne 0re minister ničesar povedati. Da zgradi kakšno podjetje jahto brez najela, v nadi, da se bo našel knpec, ako bo ®arka čedna, to je mogoče, dasi se navadno JJJti taki šinakli ne izdelujejo tako kakor bar-£jCe. ki jih starši kupujejo otrokom za Mi-*'3vža in za božič. Trgovina s takim blagom menda nekoliko preveč riskantna. Da bi pa katerakoli družba gradila drednote na svoj .!ji.un,'za špekulacijo, tega ne verjame niti “edvfn iz Sahare, ki še nikoli ni slišal, kaj je kapitalizem in kakšne so njegove šege. Samo Avstrijcem je mogoče natveziti kaj takega. Že J*e.Veda se je pozneje izkazalo, da je bil drednot naročen, da so bili načrti zanj nistm v. mornariškem oddelku vojnega mi-Wn^Va da je družba, ki ga je gradila, na-k K !!dela* da ga gradi za državo. Vlada ne hod enostavno prepričana, da ji delegacije sto m«? °drekle take malenkosti kakor par j Veda i;0n?v kron za take lične barčice. Se- . sc vlada v tem res ni prevarila. 1 nam vKie^ so vedeli, kaj je in kaj bo, ko se j je pa „ _Vstriji ni niti sanjalo. Prav te dni se 0 rnorn ®n?le^kem parlamentu zopet govorilo strija iar,c*in Pri tem se je omenjala tudi Av-gim A Jd Churchill je razpravljal med drugem ^0tfeb.i angleške eskadre na sredozem-onipni*- r^u m ie pri tej priliki dejal, da mora ima I ki jih je dobila admraliteta, da ena izmed sredozemskih držav poseben «mile zola. mornariški program, in da bo morala Anglija temu dejstvu posvetiti posebno pozornost. To se očitno nanaša na Avstrijo. Jasneje nego lord Churchill je pa to povedal vodja konservativne opozicije, ki je dejal: »Ob sredozemskem morju imamo neko državo, ki šteje Šele zadnja leta med pomorskimi silami. S samo tristo milj obrežja in brez prekomorskega posestva se pripravlja zdaj Avstro-Ogrka, da pride med močne pomorske sile —. po kateri iniciativi, se ne ve. To dejstvo je naj-večjega pomena.« Churchillove in Balfourjeve besede so pa tudi velikega pomena — za nas. Angleži niso ljudje, ki bi preveč respektirali kakšno reč, ki ne zaslužuje rešpekta. Nasa dosedanja mornarica jim ne more tako silno imponirati, da bi se morali v svojem mornariškem načrtu prav posebno ozirati nanjo. Tudi če bodo dograjeni oni štirje drednoti, ki so za avstrijske j potrebe popolnoma odveč, še ne bo naša ma- ' rina to, kar imenujejo Angleži »močno mornarico«. Kakšne vesti imajo torej v Londonu, da jih omenja prvi lord adiniralitete javno v parlamentu in pravi, da jim bo morala Anglija posvečati vso pozornost? Lani je bilo v delegacijah dovoljenih 215 miljonov za nove ladje; za ta denar se nabavljajo 4 drednoti ih spremljevalne ladje. Vse to se je javno sklepalo in ves svet pozna ta načrt, če bi mogdl delati Angležem skrbi, tedaj bi si bili že lani belili glave, ker nimajo navade, da bi čakali i takimi rečmi. A lani je bilo vse mirno. Toda Churchill pravi, da je dobil vesti* po katerih ima Avstrija drug mornariški načrt. In Balfourjeve besede se popolnoma vje^ majo s tem. Kakšne morejo biti te vesti? Nedvomno se vjemajo s tistimi govoricami, ki zatrjujejo, da hoče Avstrija zgraditi dvanajst drednotov. Po takem načrtu bi naša država kajpada postala močna pomorska sila,-in če je na tem kaj resnice, je že umljivo, da hoče Anglija vpoštevati našo mornarico, katero smatra za levo krilo nemške mornarice. Toda proti takemu načrtu bi moralo avstrijsko ljudstvo z največjo odločnostjo protestirati. Zakaj to bi bila blaznost, ki se ne da opravičiti z nobenega stališča. Avstrija nima takih potreb, Avstrija tudi nima takega bogastva. Dvanajst drednotov pomeni dvanajstkrat šestdeset miljonov kron, ne glede na velikanske stroške za manjše ladje, ki so »neizogibne«, če se zgradi taka šuma titanskih bark. To bi bila miljarda za same ladje. Za te pa bi bilo treba potem seveda tudi častnikov in mornarjev in neštetih drugih reči, ki bi povzročale leto za letom rastoče ogromne redne stroške. Že koncem leta 1910. so znašali avstrijski državni dolgovi dvanajst miljard. Čez petsto miljonov kron požirajo na leto le obresti tega dolga. Strašen je davek, ki ga plačuje na ta način avstrijsko prebivalstvo mednarodnemu kapitalizmu. In pri tem znaša primanjkljaj v našem proračunu okrog 250 miljonov To se pravi, da ne moremo pokrivati potreb, ki so nujne, da se ne morejo izvrševati važne, po- Rim. hra *^°spoda«, Se dejal z enostavnim velikim Čečtf«?1?’ i^n' treba, da bi Vaju prosil za molitve, ki^hujšanje moramo odvračati od cer-našeea ya’ ^er ne more biti kriva. Izročiti skim sodiščema’v!-UuMče,ie hudodelec, meščan- deirvso cerkev, ker se hmi J01"?' f stile zadeve in obremenL , °£ne f P nostln 7a -rfnJir, ni .le cerkev z odgovor-božlim rn^m •J?°V0liJe, da izročimo morilca Cfj-11 ga bodo znal« bo» g°tovo zadetn mfti tfr Se mene tiče, bodisi da je nel?i xSa oseba» moja obitelj, moja najnež-umrl nAVS4Va «T X imenu Kristusovem, ki je Dotrphf »x’ ^ziavliam, da ne čutim ne srda ne iz .ma^evanja, da brišem morilčevo ime umit /■ spomina in pogrezam njegovo *nusno dejanje v večni molk groba!« kor h!C?° ci .postava je bila videti, ka-rekal^ )C Jv 2 iztegnjeno roko iz- edinn hAifi nravi^nne? svoie sovražnike |0ino božji pravičnostt; zakaj govoril ni Ie o Santobonu, temuč tudi o kardinalu Sanguinet- tS ^aT. zlof.rečni vpllv ie uganil. Ob misli na ‘e*nm boi za tiaro, na vse zlo in na vso pohlep-*pt, ki se je gibala na dnu temin, ga je v juna-njegovega ponosa pretresla neskončna 0st. tragična bolest, obliuh sta se Pierre in don Vigilio priklonila, noSfa, da bosta molčala, ga je pa vendar sili da ?.-nekai nepremagljivega in kljub vsej nehote zaihtafU^ ginjenost v svojih prsih, je jeciini°\nbi?g0 m°3e dete, ubogo moje dete!« je ljubezen in’ ei?ini sin naSe«a Pomena, edina Umreti iuL 0 upanje mojega srca! Oh a • n umreti!« /»{^-enedeta je zopet planila po konci. priDustr^rex, ^do pa? Dario? . . . Tega ne k njem« ’ NeKovali ga bomo, vrnili se bomo stri’ Vzej' ,^a v naročje in ga rešili. Prl-bi umrl r pr'dite hitro . . . Jaz ne pustim, da Šla i ne Pustini. laz ne pustim!« braniti ti? vrat *n nič ji ne bi bilo moglo za-povratka v sobo; tedaj pa se je prika- zala Viktorina zmedenega obraza. Kljub svoji vedri pokojnosti je izgubila ves pogum. »Doktor prosi milostivo in Vašo eminenco, da prideta takoj, ali takoj!« Pierre, ki je bil od vseh teh reči popolnoma potrt, jima ni sledil, temuč je ostal z don Vigi-lijem v osojni sobi. Kaj, strup, strup, lično skrit, kakor v dobi Borgije, od potuhnjenega izdajalca, katerega se ne upajo niti ovaditi sodišču, ponuden v tem sadju! Spomnil se je na svoj razgovor na povratku iz Frascatija, in kako skeptičen je bil on, Parižan, napram onim legendarnim kemikalijam, ki jih je pripuščal samo v petem dejanju kakšne romantične drame. In vendar so bile resnične, te gnusne povesti o zastrupljenih cvetlicah in nožih, o nadležnih pre- latih in celo o papežih, ki so se spravljali s sveta, ko se jim je prinašala šokolada za zaj- trk; zdaj ni več mogel dvomiti: Ta strastni, tragični Santobono je zastrupljevalec. V tej grozni razsvetljavi je videl ves včerajšnji dan pred seboj; spomnil se je na besede častihlepnosti in grožnje, ki jih je bil slišal v stanovanju kardinala Sanguinettija, na to, kako je hitel, hoteč ravnati še pred verjetno smrtjo vladajočega papeža, na sugestijo zločina v imenu rešitve cerkve, na župnika, ki ga je srečal na cesti, pa na to košaro, ki jo je duhovnik tako pobožno držal na kolenih in ki se je tako dolgo vozila po mraku žalobne Kampanje — na to . °farO; ki ga je zdaj zasledovala kakor mora m Je zdaj moral venomer misliti na njeno obliko, ln nanje,n duh. Strup, strup! Torej je vendar resnično! Kaj takega se še vedno pre- x fV družbe, sredi vsega besnega poželjenja po osvojevanju in po vladi! In nenadoma mu je vstala v spominu tudi postava Prade. Prej, ko ga je Benedeta tako srdito tožila, Je bil stopil malce naprej, hoteč zagovarjati in povedati, kar je vedel o stvari, o točki, odkoder je prišla košara, o roki, ki je namešala strup. Ali naenkrat Je odrevenel ob novi misli; četudi Prada ni izvršil zločina, Je vendar pustil, da se je storil. Drug spomin, oster kakor bodalo, ga je presunil — spomin na malo Črno kokoš v mračni okolici osterije, ki Je ležala mrtva pod skednjem, kakor da Jo Je strela trebne reforme, da ne moremo svojem« gospodarstvu pomagati na noge. V našem finančnem položaju je varčnost neizogibna, če se imamo obvarovati bankrota. Ali varčnost mora biti pametna in pričeti se mora pri nepotrebnih izdatkih. Blazno je opuščati investicije, ki lahko prineso sadove, zanemarjati kulturo, ki ima ljudstvu podati sposobnost za delo in razvoj, razmetavati pa denar za najneproduktivnejše namene, za bojne ladje in topove. Če so Angleži prav poučeni, tedaj se mora proti takim načrtom dvigniti najmogočnejši odpor. Avstrijski narodi niso samo zaradi nenasitne častihlepnosti nekaterih prenapetih glav na svetu. Ljubljanski občinski svet. Izredna seja. Ljubljana, 25. julija. Zupan dr. Tavčar otvarja sejo ob pol 7. zvečer in konštatira sklepčnost. Odsotni so dr. Ambrositsch, Schmitt, Reisner in Černe. Overovatelja sta obč. svetnika Ivan Knez in Rojina. K odobrenju zapisnika zadnje javne seje se oglasi obč. svetnik dr. Zajec in prosi, da se ta točka odloži na dnevni red redne bodoče seje, ker je treba zapisnik popraviti in se to lehko zgodi sporazumno. Zupan ugodi tej prošnji. C. kr. državna obrtna šola. V imenu finančnega odseka poroča obč. svetnik Milohnoja o dopisu c. kr. dež. vlade glede na končno ureditev razmerja med c. kr. erarjem in mestno občino v zadevi c. kr. državne obrtne šole. Vlada je odgovorila zelo naklonjeno ha tozadevno ponudbo občine, zahteva le brezpogojno prispevek 28.000 K za notranjo opravo in nekatere druge malenkosti. Ena določba pa je za mestno občino težka, namreč, da občina plača vse pristojbine. Pa tudi pri tej težkoči se ni treba ustaviti, ker finančno ministrstvo lehko dovoli odpis. Olede na odškodnino se je finančni odsek posvetoval in sklenil: 1. Od vlade stavljeni pogoji se sprejmo pod pogojem, da se ustanovi elektrotehniška šola. 2. Za notranje potrebščine dovoli mesto brezpogojno 28.000 kron. 3. Če bi se poslopje državne obrtne šole vzelo svojemu namenu, dobi mestna občina polovico cenilne vrednosti. Občinski svetnik dr. Zajec izjavlja, da bo njegova stranka glasovala za vse predloge finančnega odseka. Boji se, da bo ljubljanska občina dolgo morala krvaveti vsled finančnih bremen obrtne šole; zategadelj bi vlada morala izdatneje priskočiti mestu na pomoč, kakor je. V finančnem oziru so se napravile za Hribarjevega županovanja velike napake. Občinski svetnik Pammer izjavlja, da bodo Nemcj glasovali za predloge in predlaga majhno Stilistično spremembo v predlogih: v prvem predlogu naj se glasi zaradi večje jasnosti »tudi elektrotehniška šola«. Podžupan dr. Triller pripoveduje zgodo- zodela, s tenkim, skoraj vijoličastim curkom krvi, ki ji je tekla iz kljuna. In tukaj, pod stojalom, leži prav tako Tata, papiga, topla in ohlapna, s kapljo krvi na kljunu. Zakaj se je torej Prada lagal, zakaj je govoril o boju? Vse temne strasti, vsakovrstni boji so se tukaj prepletali in v tem mraku se Pierre ni več spoznal, kakor si ni mogel domisliti strašne borbe, ki se je morala v plesni noči odigrati v možganih tega moža. Ni si ga mogel več misliti ob svoji strani, ni si mogel priklicati njegove postave na jutrnjem izprehodu do palače Bocca-nera, ne da bi vztrepetal; zakaj natihem je uga-nil strahoto, ki se je odločila pred temi vrati. Sicer pa: Naj je to storil iz sovraštva do kardinala ali pa v nadi na zgrešeno pušico, ki bi ga z okrutno slučajnostjo na slepo srečo maščevala — kljub vsem temotam in kljub vsaki ne-mogočnosti je bilo pribito dejstvo: Prada je vedel, Prada bi bil lahko usodi zastavil pot, pa jo je pustil, da je dovršila svoje smrtno delo. Ali ko je Pierre obrnil glavo, je opazil don Vigilija tako zmedenega in bledega na stolu ob strani, odkoder se ni ganil, da se je ustrašil, misleč, da je tudi njega zadelo. »Ste li bolni?« Začetkoma je bilo, kakor da tajnik noče odgovarjati, tako mu je groza stiskala grlo. Potem je dejal s tihim glasom: »Ne, ne, jaz nisem jedel ... O veliki Bog, če pomislim, kako me je mikalo in da mi je branila le spoštljivost, ker nisem Njega eminence videl jesti!« Ob misli, da ga je le njegova ponižnost rešila. mu je mrzlica pretresla vse telo, in na njegovih rokah, na njegovem obrazu je ostal hlad bližnje smrti, ki jo Je občutil, ko Je zavela mimo Naposled je dvakrat vzdihnil in napravil kretnjo, kakor da hoče v svojem strahu prepoditi grozoto. »Oh, Paparelli, Paparelli!« je mrmral. Zelo razburjen, se Je trudil Pierre, vedoč, kako sodi o nosilcu vlečke, da bi izvedel kaj več od njega. »Kaj, kaj mislite o tem? Ali ga dolžite? ... Mislite li, da »o ga oni pripravili, da so oni začetniki?« vino vprašanja o ustanovitvi obrtne šole. Vlada je sprevidela veliko važnost državne obrtne šole za ves jug Težkoče pa so bile zlasti v finančnem ministrstvu zategadelj, ker se dežela ni prav nič zavzela za državno obrtrfO šolo; pač pa se je z vso silo zavzelo za zadevo ministrstvo za javna dela in zato predlagam, da se župana pooblašča, naj se izreče zahvalo temu ministrstvu. Finančno ministrstvo pa je nam nastavilo dvakrat nož na prsi. Zato naj se župan pooblasti, da pojasni finančnemu ministrstvu finančni položaj. Zupan dr. Tavčar izreče govorniku grajo zaradi izraza, da je finančno ministrstvo nastavilo nož na prsi. Obč. svetnik dr. Zajec udriha Čez dr. Trillerja zaradi očitkov proti deželi in napada bivšega župana Hribarja zaradi postopanja v, tej zadevi. Hribar je storil s tedanjim finanfe-. nim ministrom Bilinskijem pogodbo, po kateiij’ bo Ljubljana oškodovana za več sto tisočakov. Kritizira še nadaljno postopanje liberalne .v; stranke v tej zadevi, češ da ni informirala javnosti. Župan dr. Tavčar pravi, da se ne bo spuščal v obdolžitve. Razprave z vlado se ne morejo vedno obešati na veliki zvon. Pogodba z državo pa se je sklenila sporazumno z zastopniki liberalne, klerikalne in nemško-nacional-ne stranke. Država stoji na stališču, da mora poslopje za državno obrtno šolo vedno zgraditi občina. Obč. svetnik E. Kristan: Olasoval bom za predloge finančnega odseka, da se vsa zadeva pospeši. Prav tako bom glasoval tudi za podžupanov predlog, da se dobe od finančnega ministrstva finančne olajšave. Ne bom pa glasoval za zahvalo ministrstvu javnih del, zaka} kar je storilo ministrstvo, to je bila samo njega dolžnost. Poročevalec Milohnoja se pridruži spre-minjevalnemu predlogu obč. svetnika Pam-merja in formulira prvi predlog takole: Mestna občina sprejme od države stavljene pogoje pod pogojem, da ustanovi država poleg meha-nično-tehničnega in stavbinskega oddelka še elektrotehnični oddelek. Nato sledi glasovanje. Finančnega odseka predlogi se sprejmo soglasno, prav tako predlog dr. Trillerja, da se da županu pooblastite v zadevi dosege finančnih olajšav. Predlog za zahvalo ministrstvu Javnih del se sprejme z liberalnimi glasovi. Nujen predlog. Poročevalec Milohnoja utemeljuje v imenu finančnega odseka nujen predlog, da se ponudi neka parcela po 14 K. Nujnost se sprejme, prav tako predlog. Župan zaključi sejo četrt na osem. Ljubljana in Kranjsko. — Hofrat in klerikalci. Predkratkim se je nekaj uradnikov finančne direkcije udeležilo shoda liberalnih zaupnikov; finančni ravnatelj dvorni svetnik je bil predrzen dovolj, da Je obesil dotičnim uradnikom na vrat disciplinarno preiskavo. Naše mnenje o politični inte- Beseda »jezuiti« se ni niti izrekla; ali velika^ črna senca je preplavala skozi jasno solnčno svetlobo obednice, ki se je navidezno za trenotek stemnila. »Oni!« je vzkliknil don Vigilio. »O da! Povsod so oni, vsakčas so oni! Kjer je jok, kjer je smrt, tam so oni. In meni je bilo namenjeno. Čudim se, da me ni zadelo!« In zopet je izbruhnila iz njega zamolkla tožba polna sovraštva, gnusa in togote: »O Paparelli, Paparelli!« Obmolknil je; nič več ni odgovarjal in svoje zmedene poglede je upiral v stene, kakor da ima iz njih stopiti nosilec vlečke s svojim medlim, zgubančenim, starodeviškim obrazom, z drobnimi koraki glodajoče miši, s skrivnostnimi, roparskimi rokami, ki so prinesle pozabljeno košaro smokev iz kuhinjske izbe, da jo postavijo na mizo. Zdaj sta se oba odločila, da se vrneta v sobo, kjer bi ju utegnili potrebovati, in ko Je Pierre vstopil, ga je šiloma pograbila srce trgajoča slika, ki se mu je prikazala. Že pol ure je doktor Oiordano, ki je slutil strup, rabil navadna sredstva, neko bljuvalo, potem magnezijo, naposled Je dal od Viktorine beljak stepsti v vodi. Ali zlo se je tako bliskovito poveča-valo, da je bila zdaj vsaka pomoč brez koristi. Dario, slečen ležeč na hrbtu, gornje telo podprto z blazinami in roke iztegnjene ob životu, je bil videti strašen; premagala ga je tista grozeča pijanost, ki označuje to skrivnostno, grozno zlo, katero je uničilo že monsinjora Oalla ln mnogo drugih. Omotica ga je porazila, oči so se boljinbolj udirale v črne jame, obraz se je vidoma sušil, staral in se odeval s sivo, prsteno senco. Ves utrujen je imel oči že nekaj časa stisnjene; na njem ni bilo nič živega več razun mučnih, globokih dihov, ki so mu dvigali prsi. In poleg, sklonjena nad ubogi obraz umirajočega, Je stala Benedeta; vse njegove bolečine je trpela z njim, in taka brezmočna muka jo je obšla, da je same ni bilo spoznati, da je bila vsa bleda in od strahu tako razburjena, kakor da grabi smrt z njim vred stopnjema tudi njo. ligenci tistih uradnikov, ki slepo drve za liberalno stranko in ki jih klavrni zgledi brez-načelnosti, nedoslednosti in neodločnosti te stranke še niso izmodrili, ni ravno visoko. Ampak to mnenje nas prav nič ne ovira, da z vso odločnostjo obsojamo nezaslišani in nepostavni atentat g. Klimenta na njih državljansko svobodo. Uradnik prodaja državi svojo delovno moč, sicer pa je po zakonu njegova osebnost svobodna in zavarovana pred atentati tesno-prsnih birokratov. Dejanje finančnega ravnatelja po klerikalni milosti je škandal prve vrste in tako očitno kršenje zakona, da bi ga uprava, ki hoče čuvati vsaj videz objektivnosti ne smela trpeti. V deželnem zboru so spravili liberalni poslanci v obliki Interpelacije na deželnega predsednika Klimentovo nesramnost v razgovor. In kaj je odgovoril baron Schwarz, stražar državne uprave na Kranjskem, ki je obenem tudi vrhovni načelnik finančne direkcije? Namesto da bi bil v državnih zakonih zajamčeno in grdo poteptano politično pravico uradnikov brani! in ustavil za-konolomno Klimentovo početje, je v svojem Odgovoru dejal, da je bila na omenjenem shodu sklenjena nezaupnica vladi, in izjavil, da smatra udeležbo državnih uradnikov pri sklepanju takih resolucij za nedopustno in da naj si prizadeti uradniki eventualne posledice sami pripišejo. Predlog, da se o Sch\varzovi impertinenci, ki obrača državne osnovne zakone na glavo in postavlja uradnike za nekake politične kastrate. brez državljanskih pravic in brez vse osebne svobode, otvori debata, je bil z nemškimi in klerikalnimi glasovi odklonjen. Vedenju ihemških veleposestnikov se ne čudimo, ker od te politične bagaže ni pričakovati obrambe po-litičnih pravic in politične svobode. Ampak glasovanje klerikalnih poslancev je prav živa slika nizkega policajstva, ki preveva Šusteršičevo kohorto: hofrat z zlatim ovratnikom jim je bog, pred katerim zleze tem žalostnim junakom ves pogum v hlače. Ce pljujejo na pravice uradni-štva. lehko uganemo, kako mislijo o delavskih travicah! — Stranka političnih tercialk, ki se po domače tudi liberalna ali pa narodno - napredna stranka imenuje, je postala malobesedna. Po nesrečnem poskusu, da bi s Cankarjevo šalo plepšal svojo moščansko grdobijo, se je »Sl. Narod« zavil v najglobokejši molk in bi po starodavni, a zato nič bolj uspešni metodi tiča noja, spravil škandalozno afero ali jo pa vsaj pokril s plaščem pozabljenja. Glasilo najnovejših križarjev, ki bi jih vsaka klerikalna naporna komisija lehko z mirno vestjo potrdila za vojščake Kristusove, nam je takisto ostalo 'dolžno odgovora, kaj Je bilo ob državnozborskih volitvah I. 1907, ko so z besedo in s plakati lagali, da je prišel dr. Adler z Dunaja v Ljubljano in da je socialno dmokratična stranka izpremenila svojo parolo za ožjo volitev v prilog Hribarja. Radovedni smo, če liberalna Stranka tudi to lutnparilo obsoja — po petih letih? — Ljudski park na zemljišču stare bolnice. Prijatelj našega Usta nam piše: Ugleden ljubljanski zdravnik me je predkratkim opozoril na prostrano in nezazidano stavbišče, kjer je stala stara bolnica In kjer že leta in leta ne raste druzega kot trava — ki ne dočaka 'kosca — in zemljiška renta. Svet je zasajen s košatimi, senčnatimi kostanji in bi se ‘dal z malimi stroški začasno prirediti za ljudski park: otroci kolodvorskega okraja bi dobili igrišče in torišče, okoličansko, v bližnjih zavodih zaposleno delavstvo pa pripravno Zavetišče ob opoldanskem oddihu. Mestni Upravi priporočamo to misel v uvaževanje! ! — Pometanje Dunajske ceste je narav- nost škandalozno. Nepoškropljena cesta se po-|neta med peto in šesto uro zjutraj in še celo pozneje, ko prihajajo ceii vlaki mlekaric V mesto in ko prihaja cela procesija okoličan-skega delavstva v mesto. V zrak se dvigajo gosti oblaki cestnega prahu, ki se, kar ga ne požro pluča pasantov, vleže zopet na cestni tlak. Kakšen zmisel ima tako dviganje in premetavanje cestnega prahu in smeti, ki je za občinstvo resna higijenska nevarnost, to naj nam pojasni mestni ekonomat! — Strela je udarila včeraj ob 3. popoldne na Bregu pri Borovnici v hlev vdove Kovačeve, vulgo Vrbin. Hlev je bil natlačen z mrvo in je pogorel do tal. Ker Je bil objekt sredi med mnogimi drugimi poslopji, je bila nevarnost velika. Borovniški požarni brambi se je po napornem delu posrečilo, da je lokalizirala požar. — Požar, Dne 12. t. m. dopoldneve nastal v lopi za steljo posestnika Gregorja btefeta v Očadolju, okraj Kranj, na neznan način požar, ki je v kratkem času uničil celo gospodarsko poslopje z vso zalogo “krme in slame in gospodarskim orodjem. Škode je 14.000 K, zavarovalnina pa znaša samo 1300 kron. — Cestni rop. V soboto je šel 17letni kovaški učenec Karel Praznik iz Temenice v Šmartno pri Litiji, da nakupi več potrebnih stvari za se in za svojega gospodarja. Ko je šel fant pri Leskovcu skozi gozd, sta planila nanj dva že precej priletna moža z revolverji v rokah. Eden izmed roparjev je držal fantu pred glavo revolver, drugi pa mu je potegnil iz žepa denarnico, v kateri je imel fant 105 kron denarja. Nato sta roparja pobegnila. — Nagla sinrt. Dne 22. t. m. sta se pripeljala z večernim vlakom v Novo mesto gg. Karol Baumgartner, rudniški nadzornik Alpinske montanske družbe na Dunaju, in pa Albin Waltl, ravnatelj v pokoju iz Celja. Oba popot- nika sta prenočila v Novem mestu ter se drugi dan, dne 23. t. m. zjutraj odpeljala proti Črnomlju. Med potjo je stopil ravnatelj Waltl raz voz ter šel nekoliko časa poleg voza ter pri tem svojemu sopotovalcu Baumgartnerju tožil o neki telesni slabosti in utrujenosti Preden sta Baumgartner in Waltl prišla v Črnomelj, se je čutil Waltl že čilejšega in ni svojemu prijatelju nič več tožil o bolečinah in slabosti, temveč v Črnomlju se je takoj podal v Lack-nerjevem hotelu v svojo sobo. Po preteku pol ure je Waltl poklical svojega spremljevalca Baumgartnerja, ki je bil takrat na vrtu hotela Lackner, v svojo sobo ter jel tožiti o raznih krčih in precejšnjih bolečinah v prsih. Ker je bil Baumgartner prepričan, da je Waltl zelo bolan, je poslal po zdravnika dr. Maleriča, ki mu je dal potrebna zdravila. Nato so bolnika za kratek čas pustili in se podali Iz sobe. Po kratkem preteku se je vrnila v bolnikovo sobo Hedvika Rapuš, ki je uslužbena v hotelu Lackner, ter zapazila, da je Waltl mrtev. Zadela ga Je srčna kap. Waltl je star kakih 60 let. Njegovo truplo bodo prepeljali v Celje. — Ljubezniv sin. 661etnega bajtarja Mihaela Hafnerja v Stari Loki je te dni njegov sin v prepiru sunil z gnojnimi vilami v desno stegno in ga težko ranil. — Strela užgafa hlev. Včeraj popoldne, ko je sredi popoldneva nenadoma vstala nevihta, je strela udarila v Gorjančev hlev na Viču. Hlev in vso mrva je uničil ogenj. Viška požarna bramba je prihitela na kraj nesreče in omejila ogenj. — Deželni tajnik Fran Korošec je v sredo utonil pri kopanju v Savi pri Dolskem. Truplo so orožniki dobili v Savi pri Lazah. — Tatvina. Zidarju Jožefu Remcu je nekdo ukradel srebrno žepno uro z dvojnim pokrovom in srebrno oklopno verižico. Policija je tatu na sledu. — Našla se je verižica s spominskim obeskom. Kdor jo je izgubil, jo dobi pri najdi-te&i Ulica na grad št. 4, pritličje. Umetniška razstava v Gorici. Intimna razstava, ki smo jo imeli v Gorici od 1. do 15. julija, je bila zanimiva in poučna, i Zanimiva je bila zaradi del, ki so bila razstavljena, zaradi umetnikov, ki so bili zastopani, zaradi privatnih lastnikov slik in zaradi pbiska. Poučna pa je bila za občinstvo .in za Umetnike. Namen te razstave ni bil, da bi se morda -Helala barnumska reklama za tega ali onega iurgetnika; pa tudi ne, da bi se na nji kazala bahavost privatnih lastnikov slik, češ, glejte, kakšni meceni . . . Razstava je imela povsem skromen namen, ki ga sedaj lahko izpovemo: opozoriti Javnost na to, da imajo v Gorici Slovenci vendarle že tudi nekaj stikov z umetnostjo, s kulturo. Da je ta namen imel smisel in da je bil dosežen, najbolj glasno priča število obiskovalcev *— tekom pičlih 14 dni v neugodnem letnem Času 25 8 oseb. Za število goriških Slovencev je to jako častno spričevalo! Lahko bi bilo Število še večje, če bi se bila delala reklama po časopisju In s plakati — toda ta se je name-homa opustila, da se pokaže, da Je interes v Občinstvu samem. Ni nam treba zabavljati na ;»občinstvo, ki nima nobenega smisla za umetnost in njena stremljenja« — kakor se Je to doklej redno dogajalo pri vsaki razstavi na Slo-Venskem. To občinstvo Je tudi dejanski dalo izraz svojemu interesu — in je izmed del, ki so bila še v lasti umetnikov, nakupilo četvero. Razstava se je imenovala intimna. To }>a raditega, ker Je bilo pravzaprav vse prire-eno v intimnem krogu, na privatnem stanovanju, med znanci in prijatelji. Ti so izkušali pokazati, koliko je pozitivnega zanimanja med feoriškimi Slovenci za umetnost in kakšna je 'ta umetnost, kolikor se je nahaja v privatni lasti goriških Slovencev. Sodbe so lahko različne — in so bile tudi |azlične. Vsak je pač presojal s svojega subjektivnega stališča — kakor je videl in spoznaL ue sodbe bi k večjemu le dokazovale, da je po-frebna vzgoja tudi glede umetniškega okusa občinstva, In da se ne dajo tej vzgoji odrekati lepi Uspehi. Treba je paC potrpljenja I — Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne 26. julija: Specialni večer. 1. Mesto sanj. (Potovalna slika.) 2. Nastanitev vojakov. (Humoristično) 3. Milijonar in lokomotivni sprevodnik. (Amerikanska drama.) 4. Stari model. (Humoreska.) Samo zvečei\ 5. Čuda rastlinstva. (Naravni posuetek.) 6. Zensko srce. (Dramatično.) Samo zvečer. 7. Dežnik. (Jako komično.) Jutri, v soboto, dne 27. julija: Niti usode. V soboto, dne 3. avgusta: Ženski detektiv. (Prvo-močna detektivska učikovitost.) Koroško. — Izgredi v Llmerčah. V Fischlovi tovarni za žganje je, kakor smo že poročali, izbruhnila stavka. V torek zvečer je bil pri Grommerju v Celovcu ogromno obiskan ljudski shod, na katerem se je celovško in okoličansko delavstvo izreklo za solidarno s stavkajočimi in jim zagotovilo moralno in gmotno podporo. Po shodu, ki se je izvršil v popolnem redu, je odšel del zborovalcev v Limerče pred Fischlovo tovarno. Pri demonstraciji je bilo na tovarni razbitih več šip. Posredovala je žandarmerija, ki je aretirala sedem demonstrantov. Demonstranti tiče še vedno v zaporu in je bil dosedaj ves trud dr. Walterja, da jih izpuste na svobodo, brezuspešen. Izgrede je pripisati silnemu ogorčenju, ki vlada med delavstvom nad provokacijami Fischlove firme. Demonstracije so bile okrajnemu glavarstvu zaželjen povod, da šikanira stavkujoče delavce in je prepovedalo stavkovno stražo. Kaj taka odredba za stavkujoče pomeni, je vsakemu jasno; ko je delavstvo izvedelo za nezakonito odredbo, se ga je polotila še večja razburjenost. V sredo dopoldne so se podali delavski zaupniki z državnim poslancem sodrugom Grčgrom na okrajno glavarstvo, da prekliče svoio prepoved. Vladni svetnik Har-bach Je obljubil, da razveljavi prepoved stavkovnih straž v četrtek, pač pa prepove vsako zbiranje stavkujočih pred tovarno. Da se delavstvu jemlje koalicijska svoboda zaradi pobitih šip, je nezaslišana policijska persekucija, ki naj pomaga zlomiti stavko. Za delavstvo so Limerče pri Celovcu zaprte. — Požar v tovarni za usnje. V tovarni za usnje B. Schoberja tik Volšperka le izbruhnil v sredo zvečer nevaren požar, ki bi bil lahko postal usoden za celo mesto. Ogenj je nastal v strojnici in se silno hitro razširil po celi tovarni. Uničil je celo strojnico, pogorelo je več skladov kož, več sodov masti, zaloga jermenov iri en del sušilnice. Gasilci in vojaki so veseličnem prostoru; ob pol 3. pcpoluuc slav* nostni govor na veseličnem prostoru; ob F 4. popoldne začetek veselice. Po končani vesel lici prične javen ples na nalašč zato pripravil nem odru, ki bo trajal v pozno noč. Vstopni k veselici za moške 30 vin.; ženske in otroci v spremstvu so vstopnine prosti. Vstopnin*! k plesu za vsak komad 10 vin. čisti dobiček v* selice je namenjen »miljonskemu sklaM »Zarje«. V slučaju slabega vremena se prel#® veselica na prihodnjo nedeljo, 4. avgusta 1.1. Veselični oclbof- — Vstopnice k veselici, ki jo priredi okraf na organizacija v Gorici so v predprodaji: J Solkanu pri sodrugu Josipu Sreberniču; v St Andrežu pri sodrugu Petru Briško; v Sovod' njah pri sodrugu Cjanu Andreju; v Mirnu Pf sodrugu Vinc. Štanta; v Vrtojbi pri sodruS1 Iv. Arčonu; v Gorici pri sodrugu Al. Štolfa io' Podgori pri sodrugu Mihaelu Markiču. — Samomor zapeljanega dekleta. V sred* zvečer ob tri četrt na 10. so potegnili v Bc ljaku trije delavci iz Drave utopljenko, nek® mlado dekle. Zdravniku se je posrečilo, da 1* utopljenko rešil. Na policiji je dekle izpov«' dalo, da služi pri nekem beljaškem trgovc* in da je skočila v vodo iz obupa, ker jo je Ž°' spodar zapeljal. — Mladi tatovi. Pred sodniki v Gorici stali v ponedeljek 15- do 16-letni dečki F. Fuf' lan, R. Fabjan, F. Brajnik in F. Guljat, ki so b«1 obtoženi različnih tatvin v mestu in okolici. OH' sojeni so bili: Furlan na 8 mesecev, Fabjan i,a 18 mesecev, Brajnik na 13, Guljat na 10 mese' cev in Batistič, ki ni bil navzoč, na 1 mese£ težke ječe. — Novi poštni urad za pismeno in vožno pošto prične poslovati 1. avgusta pri Sv. Ati' dreju pri Gorici. Istra. Z maglstratnega močvirja v Pulju. V R°' vlnju se je vršila razprava proti bivšemu de' lavcu v mestni plinarni v Pulju, Josipu Zajej ker je krivo Izpovedal pred preiskovalnim sod1 nikom, in sicer na korist svojemu predstojnik^ v plinarni po imenu Brosina, čegar sina so * soboto v Pulju aretirali. Brosina si je zidal h^J z občinskimi zidarji in občinskim denarjem. m darji so delali pri njem cel teden — v sobot pa so dobili plačilo v mestni plinarni. Med te« delavci je bil tudi Zajec. Pri preiskovalne^ sodniku pe ja izjavil, da je res tudi on delal Pr| ubranili pred ognjem veliko skladišče, ki stoji I Brosini, toda le v svojih prostih urah in ob n • A * • bilo to skladišče deljah in praznikih. Pokazalo pa se je, da Zap nasproti tovarni. Če bi se bilo to skladišče deljah m prazniKin. tmazaio pa se je, ua vnelo, potem bi bil ogenj gotovo prešel na ni govoril resnice. Zato je prišel pred sodnM ’ • - * ~ ----- 1 Pri razpravi je priznal, da je delal pri Brosi® nad 100 dni, plačilo- za to pa je dobil v mesti* mesto. Skoda znaša nad 40.000 kron. Tovarna je zavarovana, vendar ne bo vsa škoda pokrita z zavarovalnino. Kako je nastal ogenj v strojnici še ni znano, bržkone pa vsled neprevidnosti. — Dva laška vohuna so pripeljali v sredo orožniki iz Ziljske doline v Beljak, kjer so jih zaprli. Oba sta elegantno oblečena kot turista in si nadevata napačna imena. Pri njih so zaplenili veliko sumljivih skic in fotografij avstrijskih utrdb ob koroški meji. Goriško. — Okrajni organizacija Jugoslovanske so-soclalno demokratične stranke v Gorici priredi v nedeljo 28. julija veliko delavsko veselico na prostornem dvorišču gostilne Štefana Furlana v Podgori (blizu novega železnega mosta pri barki). Pri veselici sodelujejo iz prijaznosti sledeči pevski zbori: Delavski pevski zbor iz Pod-gore; pevski zbor »Izobraževalnega delavskega društva« iz Solkana in »Delavski pev8^* zbor« iz Gorice. Med veselico in pri plesu bode svirala goriška godba pod vodstvom go9poda Barazzeti. Ob Z. popoldne sprejem sodrugov na plinarni. Pravi, da Je hotel s krivo izpove# pomagati Brosini, ki je bil vedno dober ž nji^ Zajec je obsojen na tri tedne strogega zapor* Tudi ta razprava je pokazala, na kak način s se okoriščali nekateri mestni uradniki z OB" Cino in kako so oškodovali davkoplnCCva^ Omenjamo, da se oni Brosina, o katerem l' bilo govora pri razpravi, nahaja že dalje čas» v preiskovalnem zaporu ter teče proti njen111 preiskava. Trst. Ki Kvaliteta na razstavi je bila raznovrstna. Že zaraditega je bilo potrebno tako, da se d& občinstvu prilika, seznaniti se z važnimi načini umetniškega vstvarjenja. Naj vidi občinstvo razliko med oljnato sliko in med pastelom, med karikaturo in portretom, med sliko na steklu in perorisbo, med tihožitjem in pokrajino! Da se same dovršene stvari niso v teh razmerah mogle razstavljati, je razumljivo samoposebi. Če bi se bili prireditelji ravnali po strogo umet-škem merilu, bi se bila pač razstava skrčila prav izdatno. Zategadelj pa bi bilo skoro krivično, s tako visokega gledišča presojati kvaliteto te intimne razstave. In zato se tudi ne moremo strinjati s strogostjo, s katero je obsodil razstavljene umetnine kritik R. O. v »Gorici«. S tem pa zopet nočemo tajiti, da Je bilo v razstavi marsikaj diletantskega na ogled postavljeno. Ampak est modus in rebus — in tudi v referatih o umetnosti in umetniških razstavah je nemogoče, da bi se prezirale dejanske razmere In da bi se konstruiralo popolnoma abstraktno stališče, ki Ima morda veljavo za do-tičnega kritika, ali pa še zanj ne! Da se Je uveljavil Grohar s svojima krasnima pokrajinama, s svojo moško silo in ubranostjo, s svojo Imponujočo zrelostjo, je prav. Ravnotako radostno pa je bilo videti, da se G u-s 11 n č i č s svojim svežim, cvetočim, mladostnim, solnčnim slikanjem popenja vedno višje In da mu bo vedno težje odrekati priznanje. Mlad je Gustinčič v svojem vstvarjanju — toda umetniška moč se čuti v njem, vidiš Jo, kako sili neodoljivo na dan in veseliš se z njim vred tega spoznanja! Ni da bi naštevali vsa posamezna dela, ki so se razstavila, in da bi Imenoma navajali vse umetnike In »umetnike«, ki so tu nastopili. Zamolčati pa se ne da, da se je že na tej skromni razstavi — bilo je 8 5 del — pokazalo, da se lahko natančno določa karakteristika posameznih umetnikov in da se more napraviti sodba o njih vstvarjenju. Bucik n. pr. je nastopil z večjim številom del (23). Pastele in perorisbe je razstavil, slika pokrajine in portrete. Izbira si zanimive snovi — toda sujeti so vse majhni, brez večjega razmaha in poleta. Kakor bi bilo premalo resnobe še * njem In njegovem umetr niškem stremljenju. In pri vsem tem se niti ne more uveljaviti prešernost njegove mladosti. Pri J. Šantlovi se kaže energija. Delo pravi, da je moč njene volje velika. To spozna nje vam je dano, če gledate lepo kopijo velike Uhdejeve »Težke poti«, ali če opazujete njene pastele, tihožitja ali portrete. Zdi se, kakor da J. Šantlova pozna svoje moči do najmanjših detajlov, da računa z njimi natančno, da se ni koli ne ušteje in da Je zato njeno vstvarjenje tako trdno in brez formalnih hib. Semtertja bi si človek želel ložjega in višjega zanosa. H. Smrekar je bil zastopan s karikaturami Abdita, Etbina Kristana in dr. Lončarja Karikature so karakteristične in duhovite. Ne karikirajo le vnanjosti zadetih oseb, ampak tudi njih duševnost. Nima pri tem bogzna kakšnega pomena, če Je n. pr. Abditova karikatura, kakor bi bila še nedovršena. Ustvarjene so z ljubeznijo do karikiranih oseb — a z ljubeznijo, ki se rada reži in zabavlja bodisi zaradi prednosti ali napak. Kaj naj bi očital G v a i z o v i m slikam? Občinstvo je bilo zadovoljno z njimi — Izlet na Dunaj. Zanimanje za ta izlet, se bo vršil ob priliki mednarodnega socialistiC' nega kongresa leta 1913., je naravnost ogroinn0. Število priglašenih izletnikov Je že sedaj pre' kosilo najboljše upe. Dobro je n. pr. zastopaj tudi dežela. Naravnost veliko je pa priglašen^ iz Istre in Dalmacije. Toda vse to še ni dovo| Treba Je še več. Potrebno je da bodo primorS? sodrugi prav dobro zastopani in da bodo tvor1' v velikem demonstrativnem sprevodu števil skupino. Zato je agitacija za izlet še vedno M trebna. Da bodo sodrugi (izlet ima strogo s« clalističen značaj) z izletom zadovoljni, o tej smo po vsaki seji izletnega odbora bolj in b® prepričani. Poleg vožnje z avtomobili po najskih ulicah, poleg veselice v Praterju l obiska muzejev se pripravljajo še drugi iz e^ v lepe kraje bližnje okolice. Iz Trsta odide tako, da bo možno izletnikom vživati krtf^/f razgled s Semeringa. Tudi je preskrbljeno, se bodo smeli vrniti Izletniki z istim listkdj z drugimi vlaki v Trst. Sodrugom pa pripor«] čamo, da skrbe za potrebno agitacijo. Na torej, da bodo pri sprevodu na Dunaju na’ kraji bogato zastopani. — Tržaška »Edinost« je list, ki ne mor napisati o socialni demokraciji ene same v stice, da se ne bi o nje] zlagala. Tako je tudi ; torkovi številki naprtila našemu »Ljudsketf1} odru« sodelovanje pri slavnosti Rojanske cen kve. Potem pa govori o značajih. Povedali sr»? da ipevski zbor imenovanega društva kot ta in tudi nobeden izmed njegovih članov ni sod® loval pri imenovani slavnosti. »Ljudski ode” In njegov pevski zbor smatrajo tako sodeloVjj nje pod svojo častjo. Tudi je nemogoče, da J ° I sodelovali, ker se pevski zbor še nikdar ni j^J ^ " ", rs,. soueiovan, Ker se pevsiu /.uui »c iun.ua> -.t isto občinstvo ni maralo za Groharjevo In Gu- kake cerkvene pesmJ< Mari mislite, da bo >'£<* stlčičevo umetnost. Korektne so te slike, aka- | nosU tQ infamij0> kj ]0 je zagrešila Pjjj »Ljudskemu odru«, popravila? Ni treba pri j stlčičevo umetnost. Korektne demično pravilne — kakor bi bile do vratu za^ peti filistri. T ratnikove zmožnosti na Intimni raz stavi niso prišle do veljave. Tudi o ostalih umetnikih, ki so bili zastopani, se ne more tr ditl, da bi bili dokazali z razstavljenimi stvaritvami, da se smejo imenovati umetnike. Zaraditega pa ne kaže zaničevati tudi prireditev samo — intimno razstavo. Vobče moramo reči, da Je tudi ta razstava pričala o tem, da je kulturno stremljenje med Slovenci v Gorici mlado in nerazvito — a da hoče kvišku in vedno višje. Čim močnejše bo, tem večja bo njegova popolnost. Do te je pa seveda še daleč! Intimna razstava je menda bila prva tta Slovenskem, ki je imela tudi — gmotni uspeh. Del čistega dohodka Je dobila tudi »Zarja«. B. UUOlVCillU UUl , v. - /Ul kovati tolike odkritosrčnosti od lista, ki živi . laži in obrekovanja. Poleg x^ap. J nost« imenovanemu našemu društvu udi P devek »italijansko-soclahstičen« Ljudski ode' S tem je hotela zloglasna tetka namigniti sv£ jim bralcem, Češ da je to naše društvo reri® gatsko in njen namen je bil agitirati že sedJ proti predavanjem »Ljudskega odra«. Ni prv’ ko agitirajo narodnjaki proti našim predav njem. Večkrat so že skušali z bojkotom . vati društvu in preprečiti predavanja, katef ne more biti kos nobeno narodnjaško drust Bilo je vse zaman. »Ljudski oder« Je dose jjj živel izključno od podpore naših sodrugov zavednih delavcev. Njegovi člani so samo ^ ganizirani delavci in ti tvorijo tudi pret® kontingent obiskovalcev njegovih predav ^ Takozvana tržaška narodna inteligenca jj smatra za previsoko izobraženo, da bi zan< « na resnično kulturne večere, ki Jih prireja Sruštvo. In tisti inteligentje, ki so se teh predavanj udeleževali, tvorijo še danes pri narodnjakih najboljše elemente in uporabljajo proti delavcem znanje, ki so si ga pridobili na naših predavanjih. Prepričani smo, da bo tudi ta naskok na naše društvo in na njegove prireditve brezuspešr da bodo zavedni delavci izkazali hvaležnost svojemu kulturnemu institutu ? tem, da bodo še bolj obiskovali predavanja, ki jih bo začel prirejati kmalu v naših dvoranah novega »Delavskega 'loma«. —- »Delavski to novo poslopje, kjer se nahajajo sedeži vseh naših organizacij, bo ?Koraj aogotovljeno popolnoma. Še mesec dni i .a razP°Iago bomo imeli lepo verando in dve trn ifr°SI?rn* 'n zra^n* dvorani. Eno večjo, eno 1117 » k° vse izgotovljeno, prirede orga-fp , posetbno otvoritveno slavnost, za ka-Vni?« izvoljen slavnostni odbor. Po Kassnem sporedu se bo slavnost vršila, bomo poročali pravočasno. Ob tej priliki bo otvoril aitjanski »Circolo di studii sociali« svojo se- Predavanj. »Ljudski oder« se tudi pripravka c*a otvori s Cankarjem sezono letošnjih pre-np^n] 'n Se Pr'Pravlia> da bo otvoritev najsijaj-la * ^az kulturnega stremljenja našega de-avstva. Sodrugom priporočamo že sedaj, da bo ?n)l?rav'iai0 na te Prireditve, med katerimi ro?r ’ kakor čujemo, bogat umetniški koncert ^§ega pevskega zbora.__________ - Vanderbiltovo bogastvo. | (Konec.) 3erV,M?uVsalc šPeku'ant in skopuh je tudi Van-JtaH i hrei?e”e' P° čim večjem bogastvu. Bo-fariin’ ^ si ga *e osv°nl s premeteno špeku-. uj° pri Harlem-železnici, ga je vzpodbudil nlpn .ih finančnih pustolovščin. Komaj je Ipij* sPravil pod streho, se je v njem oglasila Hudson River-železnici. Skopuh se ni kurp x zakon zahteva to železnico kot kon-fcpin, •? pro(?o napram New York-Harlem-ivnirf1!?' Odločil se je, da jo mora dobiti pod 'Zivori .0ntr°k>> Pa naj ga stane kolikor hoče. ifefroH f .Se. *e’ s Počenimi in odkritimi tiiu j. ne doseže. In za kar se je Vander- odločil, je vselej tudi dosegel. unrft- te^ špekulaciji so se zvršila zopet podla V Kupovanja. Deželnozborski poslanci so do- V 1 enako skušnjo, kot mestni očetje v New v oricu leta 1863. Marsikateremu Je zapel bo-®en in prišel je ob vse svoje premoženje, do-rler ni bil Vanderbilt absoluten gospodar že-jsznice. Ali skopuha je gnalo naprej In naprej. * nakopičenim miljonom je hotel pridjati zopet rove. Zdaj je imel že dve železnici, hotel je Jpeti še tretjo, takozvano Centralno železnico. Ker se je bal, da bi s staro taktiko ne dosegel Bič, in bi mu nihče ne sedel na limanice, ie Spremenil svoje postopanje. Odločil se je, da železnico spravi v bankrot, ne glede na to, kakšne vrste sredstva bo rabil, da doseže svoj namen. Na zadnji postaji Centralne železnice v Ser® S0 mora,i Prest°Pati potniki na Van-*ornoIT0 Hl!dson River-železnico. Tudi to-tostaii a8,?'2 so morali Prekladati na omenjeni ' benceiii 1 Vanderbilt je zaukazal svojim usluž-ftikov t a smeio Prevažati blaga in potic Vand Pr^iaiai° s Centralno železnico. Ko Hi ^j|”aerbilt izdal svoj ferman, proti kateremu Priziva, so se vlaki Hudson River-želez- «iCe ,,-i‘^'va, so se viaKi riuason Kiver-zelez-lelezn miljo daleč od postaje Centralne rlllcjs Ice zunaj mesta in na drugi strani reke Dotnikn a£° te zaostajalo v Albanyju, pa tudi b° Sr„x ie.mrgolelo, ki niso vedeli, kečlaj jim i-iudst5a ?^a.. ^a odrinejo proti Novem Jorku. ^eno in° *bil? vsled tega nasilja silno razka-^tavortainnZ^burjeno. Zahtevalo Je, da mora po-'■fckavo ap mca tako* uvesti najstrožjo preglasu vn-vta klic P° Preiskavi je bil podoben VsakJL ,0cega v Puščavi. Jasno je moralo biti ninn ’ da taki ,Jud,e’ ki so Prejeli podkup-ne morejo pomagati nobenemu Ustniki Centralne železnice so kleli da Sik i?elala, Nii,n 50 se "Mi po(-S kedS E'hi ' ?birini v krei'ki" iw«- >ad’i slabih „rn“ !e^a 1 svoii so zani skrivoma kupovali del-linan?v;adar je Vanderbilt izdelal načrt za novo Njegov-0 k°rzarstvo, ga ni razodel nikomur, ^a bi rflnie^etarji so kupovali delnice zanj, ne |ejo Kn ^ 0 drugem vedeli, za koga jih kupu- 1 k Pa z delnicami pridobil večino, Je pa na kratko spodil Drewa, premetenega lisjaka v finančnih zadevah in niegov direktorij. Ali s tem, da je Drewa spodil na kratko, Vanderbilt še ni bil v sedlu. Prebrisani lisjak Drew ga Je s solzami v očeh prosil, da naj ga vzame zopet v službo. Obljubil mu je zvezde in luno z neba, če ga zopet nastavi za ravnatelja železnice. Izkušeni finančni korzar se Je dal premotiti od solz in prošenj in je Drewa zopet nastavil za prvega ravnatelja. Zdaj je za Drewa napočil čas maščevanja. V zvezi z nekim Gouldom in Fiskom je v kratki dobi vzel navitemu malopridnežu 50 miljonov dolarjev in se tako maščeval, ker ga je Vanderbilt na kratko spodil iz službe, obenem pa je to bila njegova zahvala, da ga je zopet nastavil za prvega ravnatelja. Ta izguba je tako učinkovala na Vander-bllta, da je bil vprihodnje previdnejši napram osebam, katerim je zaupal; obenem pa je koval nove načrte, da izgubo nadomesti. Ker ni bil nikdar v zadregi, če je bilo treba izumiti nov načrt za novo finančno tolovajstvo, je bil knlalu na jasnem, kaj mu je storiti, da pride do novih miljotiov. Kakor spusti lovec lovske pse na divjačino, če upa, da se mu lov obnese, ravnotako je Vanderbilt izpustil svoje mešetarje na poslance zakonodajne zbornice. V najkrajšem času je dosegel tak uspeh, da je prekosil njegove najdrznejše načrte za osredotočenje kapitala. Dne 20. maja 1869 je bil sprejet zakon, ki mu je dal pravico združit železnice in zvodeniti delnice, zaeno mu je prinesel privilegije, ki so bile vredne stotine miljonov. Vanderbilt je bil zopet v sedlu. Zvodenitev delnic Je vrgla Van-derbiltu ogromen dobiček. Načrt se je obnesel zanj kot svoj čas roparski pohodi in upadi divjih narodov v civilizirano Evropo. Komaj Je plen bil pod streho, je že Vanderbilt izdelal nov načrt za združenje železnic med Chicago in Novim Jotkom. Vanderbilt Je s to .špekulacijo položil temelj za ustanovitev mogočnega železniškega trusta. Njegovo početje je vsepovsod zbujalo pozornost. Ljudstvo je spoznalo nevarnost, ki prihaja iz daljave. Posebno so bili v tem pogledu bistrovidni trgovci in podjetniki. Vanderbilta so nazivali tatu in roparja, ki je nevaren splošno-sti. Ali Vanderbilt se je toliko brigal za te psovke, kakor če bi ga zmerjali za poštenjaka. Zavedal se je, da oni, ki ga psujejo, niso nič boljši od njega. Kar je izvrševal na debelo, so drugi delali na drobno. Umrl je leta 1877. »Skesal« se je svojih grehov na smrtni postelji, časniki so ga pohvalili kot pobožnjaka, Bogu vdanega človeka in največjega ameriškega finančnega »ženija«. Vanderbiltu I. je sledil njegov sin, Vanderbilt II. Njegov oče je v dobi svoje vlade, tekom 30. let spravil na kupček 105 miljonov dolarjev. Njegov nadebudni sin je tekom sedmih let dodal k temu kupčku še 100 miljonov. Ker pa človeško življenje ni večno, se je tudi Vanderbilt II. moral preseliti tje, kjer ni miljonarjev in beračev. Z dvesto miljoni, katere je zapustil ob svoji smrti, si ni mogel podaljšati niti za trenutek svojega življenja. 2 njimi je postavil le templj svojim sinovom, da so v njegovem duhu lahko pouinoževali premoženje. Njegovi sinovi so šli dalje. V oblasti so imeli železnice in treba jim je bilo stegniti le r?ke, da so osvojili tudi naravne zaklade. Z raznimi šikanami in zelo umazanimi sredstvi so železniški kralji prisilili lastnike rudnikov, da so jim za nizko ceno ponudili rudnike na prodaj. Ker je bilo nemogoče, da bi železniške družbe v zmislu zakona z leta 1873 imele rudnike v Pennsylvaniji, so ustanovili posebne rudniške družbe. Imena družb so bila različna, a lastniki so pa bili povsod eneiniste osebe. Vanderbilt je v družbi z Morganom z raznimi manipulacijami prisilil železniško družbo »Philadelphia-Reading«, da je morala prodati 50 tisoč delnic, ker je postala bankrotna. Ko se je posrečila ta oplenitev, so železniški kralji podvrgli cele okraje mehkega premoga svojemu finančnemu žezlu. V Novem Jorku so Vanderbiltovi najemniki leta 1887 dosegli, da je zakonodajna zbornica prisilila mestni svet, da Hudson-železnica za zemljišče, ki obsega 17 in četrt akrov in je vredna osem miljonov dolarjev, ni do danes plačala niti centa davka in najemnine. Na tem zemljišču stoji postaja železnice. V drugem slučaju je vojno ministrstvo odredilo, da se mora most Centralne železnice v interesu deželne obrambe zgraditi višje. Ko je bila zgradba končana, je pa največji del stroškov nosila država. Njujorška zakonodajna zbornica je tudi sprejela zakon, ki ima namen, da se zruši Erijski prekop, ki dela konkurenco železnicam Vanderbilta. Za zgradbo omenjenega prekopa je plačala država sto miljonov. Vanderbilti imajo danes naloženo svoje premoženje v najrazličnejših podjetjih. Oni imajo tvornice, železnice, plavže, parnike, rudnike itd. Svoja posestva imajo celo na Filipinskih otokih. Oni izkoriščajo ameriške delavce kot domačine v kolonijah. Nihče drugi kot člani družine vedo, kako visoko je njih premoženje. Njih hčere se ženijo z evropejskimi plemenit-niki, ki imajo seženj dolga imena, v žepu pa nič. V njih družbi zapravljajo razsipno denar na evropskih vladarskih dvorih, ki so ga izsesali iz ameriškega ljudstva, katero dela globoko doli pod zemljo, na parnikih, železnicah, v plavžih in tvornicah, ki seje, orje, žanje in melje in vsak dan zavoljo grižljeja kruha vaga svoje življenje. Samo pri tvrdki i ><3 3 O u Q< ‘ki o M M,

d^|alo »e bode vaak dan od 8. do IS. dopoldne in od 2. do 7, popoldne izTzemiU ob nedeljah in praznikih. SV Ljubljani, dne 25. julija 1912. ~ v- . Dr. Fran Tekavčič odvetnik v Ljubljani kot upravnik konkurza. Delavske zadruge za TRST, ISTRO IN FURLANIJO. (Vpisana zadruga z omejenim poroštvom.) Začetkom meseca septembra v. otvorimo naše prvo SKLflDISCE OBLEK= jpŠsT v Trstu ul. Raffineria št. 3 I . ■ (poleg trga Barriera vecchia) kjer bo v zalogi 100.000 / razdeljenega na naslednje oddelke: 1. Izgotovljene obleke za moške, dečke In otroke; delovne preobleke. -••• ooiejKe. §|:: 2, Perilo izgotovljeno L" po meri: Pletenice, spodnje hlače, robci moški lin ženski, za dečke in otroke, raznovrstni drugi komadi za osebno in do-1 mačo rabo. 3. Klobuki in čepice S moške, in otroke. 4ALn itaIa moška in ženska, za • IfDllf dlu dečke in otroke. Tedaj ko otvorimo to novo skladišče objavimo celoten seznam vseh vrst blaga. Že sedaj pa moramo opozarjati naše člane, da njihovo pričakovanje ne bo razočarano. Za sedaj smo izločili vse vrste risanega platna, ki je podvrženo vplivu in varijacijam mode. Glede vsega drugega pa bodo našli člani v svojem zadružnem skladišču veliko izbero najboljših vrst blaga po naj-nižjih cenah. i Cenjeni zadružniki! Pripravite se že sedaj, da si nabavite ■ blago za bodočo jesen in zimo v svojem D skladišču. V to svrho vam priporočamo, I da se pridno poslužujete našega hranil-1 nega oddelka in naših hranilnih listkov. L: Julij 1912. VODSTVO.