Leto XI številka 8 cena 1,46 EUR 26. avgust 2009 Predsednik dr. Danilo Türk v Žalcu .......................str. 3 Žalec praznoval s Savinom in odprl vrata................str. 8-9 771580 096 04 Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko. VSE ZA TRAJNO IN KAKOVOSTNO STREHO PLOHL d. o. o. Ločica ob Savinji 56 i, 3313 Polzela GSM: 040 68 28 38, 041 70 30 39 TEL.: 03 700 14 58 E-naslov: www.krovstvo-plohl.si Izdelava zahtevnejših lesenih konstrukcij Sanacijska dela na stanovanjskih in poslovnih objektih Montaža vseh vrst kritin Montaža vseh kleparskih izdelkov Demontaža in varna odstranitev azbestnih kritin Montaža strešne izolacije Montaža strešnih oken Izdelava lesenih podov, sten in stropov Svetovanje matjciž Ustvarjamo pozdrave Za vas ustvarjamo pozdrava s kakovostno ponudbo naših storitev; • svetovanje in meritve • montaža • servis in vzdrževanje Matjaž d.o.o. Petrovče 115b 3301 Petrovče t. +386 (0)3/71 20 600 f. +386 (0)3/71 20 620 ’.matjaz.si • info©matjaz.$i In kakovostnih izdelkov Hörmann: 0* garažna vrata • industrijska vrata • motorni pogoni na daljinsko upravljanje • notranja, zunanja in protipožarna krilna • nakladalna tehnika Vreme tudi letos vplivalo na letino V Žalcu seje iz 17. na 18. avgust najbrž zaradi vetra podrl del 5-hektarske žičnice Medtem ko so z obiranjem slabšem pridelku, kajti vsi storžki savinjskega goldinga prejšnji teden že začeli, pa bodo auroro začeli obirati šele v naslednjih dneh. V mnogih nasadih savinjski golding ni zrasel do vrha, zato bo imela ta sorta zagotovo podpovprečen pridelek. Tudi sicer bo letošnja hmeljska letina, kot ocenjuje specialistka za hmeljarstvo na KGZ Celje Irena Friškovec, zelo povprečna. Vreme, visoke temperature aprila in maja ter podpovprečne junija, je spet pustilo posledice. »Hmelj je letos zelo dolgo cvetel, najprej je zelo zgodaj zacvetel in po junijskih ohladitvah ponovno začel cveteti. Vse to pa se odraža v neenakomernem dozorevanju in na koncu koncev v nekoliko zagotovo ne bodo dosegli zrelo- sti,« je povedala Irena Friškovec in dodala, da letos v Sloveniji ni nasada, ki ga toča ne bi vsaj malo oklestila, kar nekaj pa je nasadov, ki so močno prizadeti. Konec maja in v začetku junija je bilo nekaj nasadov tudi na območju SSD in na celotnem območju Radelj ob Dravi zelo močno poškodovanih, odbiti so bili vsi vrhovi, rastline pa močno prizadete in tu praktično ne bo pridelka. Vendar pa bo potrebno počakati do konca septembra, ko bo znana dokončna količina letošnje bere hmelja. L. K. S kolesi po mreži cest Prazarna in kavni butik! Prekolesarili nove cestne odseke Projekt Mreže lokalnih cest poteka že dve leti. V soboto se je z nekaj odprtji cestnih odsekov in kolesarjenjem po teh odsekih končala prva faza tega projekta. Pobudo, da bi prekolesarili obnovljene odseke in tako preverili, kako je bilo delo opravljeno, so občinskim upravam lani podali izvajalci. V soboto so se tako drugo leto zapored podali na kolesarjenje, med kolesarji pa so bili tudi župani. Začeli so v Preboldu, v Taboru pa je bila prva priložnostna slovesnost ob odprtju ceste Pon-dor. Nadaljevali so v smeri Vranskega, skozi Čeplje, mimo Žovne-ka do Braslovč, nato pa krenili v Parižlje, Založe, Grušovlje, Podlog in Gotovlje, kjer je bilo odprtje obnovljenega cestnega odseka Goto-vlje-Podlog. Pot je kolesarje nato •Ej CREAfè£sa STREHA ZA VEČ GENERACIJ Vabljeni na dneve odprtih vrat od 14. do 18. septembra 2009 med 10. in 18. uro v prodajno skladišče Latkova vas. Na voljo vam bodo brezplačno tehnično svetovanje in ugodne akcijske cene. Informacije na tel.: 03 710 09 80. www.crecatim.si *odila skozi Vrbje in Griže v Šešče, kjer so prav tako pripravili priložnostno slovesnost, saj je med drugim lepšo in varnejšo podobo dobila tudi cesta od Šešč proti Svetem Lovrencu. Nosilec projekta Mreže lokalnih cest je Občina Prebold. Koordinator projekta Franc Škrabe je povedal, da je prva faza projekta končana po dveh letih: »Obnovili smo skoraj 16 km cest na območju petih občin, Vransko, Tabor, Prebold, Braslovče in Žalec. Celoten projekt je bil vreden 4,2 milijona evrov, od tega je evropskih sredstev nekaj manj kot 3 milijone. Vrednost druge faze je blizu 4 milijone, sofinanciranje s strani evropskih skladov pa je prav tako približno 3 milijone evrov.« K. R. Vse je kot prej, a tako drugače Kljub temu da nas tropska vročina, sopara in nevihtne prekinitve prepričujejo, da smo še vedno sredi vročega poletja, pa jutranje meglice že nakazujejo (včasih smo po 15. avgustu že precej bolj pogosto nosili dolge jopice), da se poletje počasi preveša v jesen. Večina dopustov je mimo, po cestah pridno brnijo traktorji z zvrhanimi prikolicami hmelja, obiralci hmelja se pridno mešajo med s ko-bulkami bogato obložena polja zelenih slavolokov, naš podmladek končuje zadnji teden počitnic in se pripravlja na izziv novega šolskega leta, v šolah in vrtcih se že čuti ustvarjalni nemir pred septembrskim uvajanjem, spoznavanjem. V bistvu je vse podobno kot že desetletja, a vsako leto tako zelo drugače, nekaj na bolje, nekaj na slabše, nekaj preprosto drugače. Recimo zanimiv paradoks, slovenski vrtci so prepolni, občine se ubadajo s potrebami po novih oddelkih, medtem ko je v šolah, osnovnih in srednjih, manj otrok. Slednje je posledica padca natalitete zadnjih dveh desetletij, prvo pa v največji meri porasta rojstev zadnji dveh let, ki se bo ob tem trendu z zamudo odrazilo tudi v ponovnem povečanju števila otrok v šolah. Ali ste vedeli, da seje lani rodilo največ otrok v samostojni državi Sloveniji, kar 21.817 živorojenih otrok ali skoraj dva tisoč več kot leto prej, kar na 1000 prebivalcev pomeni 10,8 otroka (9,8 v letu 2007) oz. 1,53 na žensko v rodni dobi. Število je prvič po letu 1991 ponovno preseglo 21.000. Rojenih je bilo 11.126 dečkov in 10.691 deklic. Povprečna starost matere ob rojstvu otroka je dosegla 30 let, ob rojstvu prvega otroka pa v povprečju 28,4 leta. Obe vrednosti sta najvišji povprečni starosti po drugi svetovni vojni. Pa še nekaj je višje, večje otrok, skoraj 53 odstotkov, rojenih zunaj zakonske zveze leta 2008, prvič nad 50 odstotkov pa leta 2007. Zakonska skupnost med mladimi v Sloveniji ne predstavlja več prevladujoče oblike življenjske skupnosti. In kaj je še značilno za mlade? Ali ste vedeli, da delež mladih v Sloveniji upada? Konec leta 2008 jih je bilo le še 19,4 %, medtem ko so predstavljali leta 1989 še četrtino prebivalstva. V Sloveniji seje število prebivalcev konec decembra 2008 v primerjavi z letom prej sicer povečalo za dobrih 22.000, a predvsem na račun starejših prebivalcev; v istem obdobju seje namreč število mladih, starih od 15 do 29 let, zmanjšalo skoraj za 5000. Prihodnost Slovenije zna biti, tako kot prihodnost večine evropskih držav, zaznamovana s pospešenim staranjem prebivalstva. Če se ob tem malo poigramo s prastaro krilatico, da na mladih svet stoji, potem se svet trenutno čudno maje ... Še bolj, če mu prištejemo skušnjave sodobnega časa, interaktivnih medijev, svetovnega spleta, različnih odvisnosti in padca tradicionalnih vrednot. No, druga možnost je, da modrost starejših prevlada nad temi skušnjavami in da se svet skupaj z globalno krizo ponovno utiri v normalna kolesja, ki bodo vplivala na mlajšo generacijo in ponudila solidnejše začetke ponovno naraščajočemu številu podmladka, ki prihaja »iz boljših obetov zadnjih dveh let«. Za začetek pa, modro se spopadite s tem podobnim, a zagotovo tako drugačnim septembrom. Lucija Kolar OSREDNJI Za zanesljivo oskrbo z elektriko Tudi v Kalah nekaj asfalta Nova razdelilna postaja v Libojah Odprtje odseka razlog za veselo druženje Elektro Celje je pred dnevi v elektroenergetski sistem vključilo novo 20-kilovoltno razdelilno postajo v Libojah, ki je nadomestila zastarelo transformatorsko postajo, ki je obratovala več kot 35 let. Investicija, vredna 400 tisoč evrov, je namenjena kakovostnejši dobavi električne energije na dvajset kilovoltnem nivoju na širšem območju Liboj, Zabu-kovice, Petrovč in dela Žalca. V razdelilno postajo so vključeni štirje 20-kilovoltni daljnovodi, ki lahkp služijo kot dovodni oziroma izvodni daljnovodi. Vgrajena sodobna stikalna oprema in zaščitna tehnika ponujata možnost napajanja iz razdelilnih transformatorskih postaj Selce, Laško, Podlog, kar poveča zanesljivost dobave električne energije v primeru izpadov. V preteklosti so bili odjemalci na tem področju večkrat izpostavljeni izpadom električne energije, nova investicija pa bo pripomogla k zmanjšanju le-teh. V okviru tovrstnih investicij Elektra Celje, d. d., trenutno potekajo podobna dela tudi na območju razdelilnih postaj Vransko in Podplat. Zaradi zmanjšanja investicijskega denarja pa bodo objekti vključeni v obratovanje leta 2010. T. Tavčar Obnovljena cesta V okviru projekta Mreža lokalnih cest II, ki je sofinanciran s strani EU, je Občina Žalec obnovila tudi del ceste Gotovlje-Podlog in jo v soboto dopoldan predala namenu. Na slovesnosti je zbrane uvodoma pozdravil predsednik KS Gotovlje Peter Janič, nato pa sta o novi pridobitvi zbranim spregovorila župan Lojze Posedel in vodja Oddelka za okolje in prostor Aleksander Žolnir. Gre za odsek v dolžini 480 m od križišča pri Guček do začetka vasi Podlog, kjer je bila cesta široka le 3,5 metra in precej dotrajana. Cesta je zdaj široka na 5 m. Na odseku v dolžini 90 m so v naselju Gotovlje zgradili tudi pločnik v širini 1,5 m. Na tem delu so uredili meteorno odvodnjavanje in postavili javno razsvetljavo. Skupna vrednost del je 125 tisoč evrov. Občina Žalec in KS Gotovlje sta pred začetkom del pridobila soglasja lastnikov zemljišč za odstop potrebnega dela zemljišča, z deli pa bodo končali, ko bodo opravili geodetsko odmero obnovljene ceste in odkupili zemljišča. Odprtje so popestrili Moški pevski zbor Gotovlje in Pevke treh vasi, blagoslov pa je opravil šempetr-ski župnik Mirko Škoflek. T. T. Na dan državnosti praznuje svoj krajevni praznik tudi Krajevna skupnost Gotovlje. Praznik so počastili s pohodom po obronkih KS Gotovlje, slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti s kulturnim programom in podelitvijo priznanj zaslužnim občanom. Prireditev so pripravili v domu LD Žalec na Rinki. O preteklem delu je zbranim spregovoril predsednik sveta Ob prazniku KS Šempeter so poleg najrazličnejših prireditev namenu predali tudi nekaj novih pridobitev. Razlog za veselo druženje so imeli tako tudi v Kalah, kjer V KS Ponikva pri Žalcu so 28. julija pripravili osrednjo slovesnost ob letošnjem prazniku KS. Najprej so odprli tri odseke asfaltiranih cest v skupni dolžini 1,4 kilometra. Dva so predali namenu v zaseku Vrhe, najdaljšega, nekaj več kot kilometer dolgega, pa na relaciji Studen-ce-ribnik-domačija Jelen. Slavnostno sejo so pripravili pri ribniku Steska, kjer je govoril predsednik Ivan Jelen. Med največje pridobitve uvrščajo tri nove asfaltirane odseke krajevnih cest v vrednosti okoli 80 tisoč evrov. Sredstva so prispevali krajani, KS, del sredstev je iz naslova vlaganja v telekomunikacijsko omrežje in družba Ceste mostovi Celje. Največ sredstev za asfaltiranje najdaljšega odseka ceste sta prispevala lastnik ribnika Ivan Cokan in domačija Jelen. Med prednostnimi nalogami v prihodnjem letu sta obnova ceste skozi center Ponikve in izgradnja čistilna naprave. Podžupan Obči* KS Gotovlje Peter Janič, ki je med pomembnejšimi dogodki izpostavil razširjeno in na novo asfaltirano cesto Goto-vlje-Podlog, tisoč metrov dolg povišani protipoplavni nasip ob potoku Ložnica, asfaltiranje nekaj krajših odsekov javnih poti, obnovitev sanitarij in tal v stavbi krajevne skupnosti, opravili pa so še vrsto drugih manjših del, za kar so porabili 200 tisoč evrov. Del sredstev so so asfaltirali sicer kratek, a strm odsek ceste proti Grčam. Nove pridobitve so bili zelo veseli Repasovi, njihova hiša stoji namreč tik ob cesti, saj bo zdaj tudi manj prahu. Cestni ne Žalec Dani Zagoričnik je krajanom čestital za praznik, v nadaljevanju pa so podelili priznanja KS, ki so jih prejeli Milan Cokan, Ana Pečnik, Ines Pusovnik in Vaška skupnost Vrhe. Plaketo pa so prejeli Ivan Cokan, Tatjana Jezernik, Branko Verdev in desetina veteranov PGD Ponikva.V kulturnem programu so natopili moški pevski zbor, ljudske pevke, folklorna skupina, harmonikar zagotovili iz občinskega proračuna, del pa pridobili iz Evropske unije. Plodno delo so na seji med drugimi pohvalili podžupan Občine Žalec Danijel Zagoričnik, domači župnik Branko Zemljak, predsedniki sosednjih krajevnih skupnosti in drugi. Sledila je podelitev priznanj krajevne skupnosti. Priznanje sta prejela Friderik in Ivan Luskar, bronasto plaketo so prejeli Friderik Breznik, Marinka Gračner in Rudolf Janežič, srebrno plaketo pa Kristina Savšek Luskar. Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili učenci POŠ Gotovlje in ženski pevski zbor Gotovlje pod vodstvom Špele Florjančič. V počastitev praznika so go-toveljski gasilci pripravili peto spominsko tekmovanje s starimi motornimi brizgalnami, posvečeno lani preminuli Maruški Cokan. T. Tavčar odsek sta ob pomoči predsednika KS Šempeter Silva Udriha, župan Občine Žalec Lojzeta Posedela in Suzane Repas namenu predali 4-letna Špela Repas in 71-letna Minka Leskovšek. Zbrane sta nagovorila predsednik KS Šempeter in župan Občine Žalec, ki sta poudarila, daje vsakršna pridobitev vredna pozornosti, še posebej pa so pozornosti vredne tiste, ki izboljšujejo življenjske pogoje. Verjetno bo zelo veselo tudi takrat, ko bodo v celoti asfaltirali ta cestni odsek med Kalami in Grčami. Tudi tokrat ni manjkalo prijetnega druženja ob harmoniki Toneta Kovača ter dobrotah in dobri kapljici. D. N. Urban Pečevnik in Vaška godba Hramše. T. T. Ekopriznanje I. OŠ Žalec je junija prejela mednarodno eko priznanje ECO-SCHOOLS za izjemen dosežek pri izboljšanju kakovosti okolja v šoli in lokalni skupnosti za šolski leti 2007/2008 in 2008/2009, ki ga podeljuje program Evropska ekošola. V šolskem letu 2008/2009 je bilo v mednarodni program Ekošola kot način življenja vključenih 548 ustanov v Sloveniji, aktivnih pa 135.498 učencev in 15.079 učiteljev, med njimi tudi vse spodnjesavinjske OŠ in nekateri vrtci. »Ekošola kot način življenja je misel, ki smo jo na I. OŠ Žalec sprejeli za svojo že pred leti. Z vzgojnimi in izobraževalnimi vsebinami aktivno sledimo ciljem s področja varovanja narave. Delavci šole smo skupaj z učenci pritegnili k sodelovanju tudi mnoge starše, ki vestno pomagajo pri zbiranju odpadnih surovin,« sta povedali ekomen-torici na I. OŠ Žalec Darja Balant in Mirjam Remše in dodali, da je del tega poslanstva, da vsako leto zberejo na tone starega papirja, ogromno izrabljenih baterij, akumulatorjev, kartuš in tonerjev. Ob svetovnem dnevu Zemlje so podelili naziv Varuh Zemlje tudi trem učencem na šoli, ki redno sodelujejo pri zbiranju papirja. L. K. Na podlagi 6. člena Pravilnika o štipendiranju v Občini Žalec (Ur. 1. RS št. 90/07) OBČINA ŽALEC razpisuje 6 (šest) štipendij za študijsko leto 2009/2010 za dijake in študente kot pomoč pri njihovem študiju. Pravico do štipendije lahko uveljavljajo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - dijaki, ki dosežejo v preteklem šolskem letu najmanj prav dober uspeh ter svojo intelektualno in umetniško nadarjenost dokažejo s priznanji in priporočili profesorjev; - dijaki, ki se izobražujejo za pridobitev deficitarnega poklica in so dosegli najmanj dober uspeh v preteklem šolskem letu (seznam deficitarnih poklicev se pridobi na Zavodu RS za zaposlovanje, Območna enota Celje, in Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec); - študenti, ki dosežejo v preteklem študijskem letu najmanj povprečno oceno 8.0, za prvo študijsko leto pa najmanj prav dober uspeh na maturi. Če za štipendijo kandidira več kandidatov, ima prednost kandidat, ki izkaže intelektualno ali umetniško nadarjenost (doseže javno priznan uspeh ali izjemni dosežek) in predloži priporočila profesorjev; - študenti, ki se vpišejo v izobraževalne programe za pridobitev deficitarnega poklica in so dosegli najmanj povprečno oceno 7.0, za prvo študijsko leto pa najmanj dober uspeh v preteklem šolskem letu (seznam deficitarnih poklicev se pridobi na Zavodu RS za zaposlovanje, Območna enota Celje, in Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec). Če za štipendijo kandidira več kandidatov, ima prednost kandidat, ki doseže višjo oceno v preteklem šolskem letu oziroma boljši uspeh na maturi (za prvo študijsko leto). Če izpolnjuje pogoje več kandidatov, kot je za štipendije namenjenih sredstev, ima prednost kandidat, pri katerem je dohodek na družinskega člana nižji v primerjavi z drugimi kandidati. Višina štipendije za dijake znaša 40 % zajamčene plače mesečno. Višina štipendije za študente znaša 75 % zajamčene plače mesečno. K osnovni štipendiji so študentje, ki so oddaljeni od izobraževalne ustanove več kot 50 km, upravičeni do dodatka 10 % zajamčene plače za stroške prevoza. Za študij v tujini so študentje upravičeni do dodatka v višini 25 % zajamčene plače. Način prijave Prijava na javni razpis za pridobitev štipendije obsega: - dokazilo o vpisu v tekoče šolsko/študijsko leto; - za dijake dokazilo o doseženem uspehu v preteklem letniku in za študente dokazilo o opravljenih izpitih in povprečni oceni predhodnega študijskega leta oziroma učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja; - dokazilo o uspehih in priznanjih; - izpolnjen obrazec VLOGA ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE; - potrdilo o stalnem prebivališču kandidata v Občini Žalec; - potrdilo o državljanstvu kandidata; - dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana ter o premoženjskem stanju. Kandidati za pridobitev štipendije za nadarjene dijake/študente dokazujejo nadarjenost tudi s potrdili o izjemnih dosežkih s tekmovanj, bibliografijo objavljenih del, s potrdilom za sodelovanje v znanstvenih raziskavah, na umetniških razstavah ali koncertih, z dokazili o priznanjih in nagradah, pridobljenih na državnih ali mednarodnih tekmovanjih. Upoštevajo se potrdila in dokazila, pridobljena v zadnjih dveh šolskih oziroma študijskih letih. Za štipendijo ne more kandidirati kandidat: - ki že prejema kakršnokoli štipendijo; - ki je v delovnem razmerju ali je vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje ali je samozaposlena oseba. Komisija za štipendiranje bo obravnavala popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z merili in kriteriji Pravilnika o štipendiranju v Občini Žalec. Sklep o dodelitvi štipendije izda župan Občine Žalec, ki o izbiri kandidatov za štipendiranje pisno obvesti vse kandidate v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Vloga z vsemi prilogami se lahko odda osebno ali pošlje s priporočeno pošiljko na naslov: Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom »Ne odpiraj - vloga za štipendije 2009« in z naslovom pošiljatelja na zadnji strani ovojnice. Vloga mora biti oddana najkasneje do vključno 5. oktobra 2009. Vloge, prispele po preteku razpisnega roka, se štejejo za prepozne in se ne obravnavajo. Obrazec "Vloga za pridobitev štipendije" se lahko pridobi na Občini Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Ulica Savinjske čete 5,3310 Žalec, soba št.52/ II, ali na spletni strani Občine Žalec (www.zalec.si). Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij lahko dobite po telefonu 03 713 64 34, kontaktna oseba Nataša Gaber Sivka. Občina Žalec Številka: 641-00-0010/2009 Letošnji dobitniki priznanj Praznik v Goto vij ah Trije odseki cest, priznanja... Najdaljši odsek ceste so s prerezom traku predali namenu Ivan Jelen, Dani Zagoričnik, Alojz Verdev, Ivan Cokan ter Lojzka in Miha Jelen OBČINA ŽALEC avgust 2009 3 Predsednik dr. Danilo Türk v Žalcu Po novi cesti skozi Migojnice Dobrodošlica z najbolj žlahtnim savinjskim šopkom Občino Žalec je v četrtek, 9. julija, v sklopu svojih obiskov po slovenskih občinah obiskal predsednik republike dr. Danilo Turk. Obiskal je vrt aromatičnih zelišč pri obrambnem stolpu, se pogovarjal z županom in predstavniki občinske uprave na Občini Žalec, si ogledal Savinovo hišo, se srečal z gospodarstveniki Občine Žalec v Juteksu na Ložnici, posadil drevo pri Dvorcu Novo Celje, obiskal kmetijo Podpečan na Ponikvi, Ribnik Vrbje in svoj celodnevni obisk končal v šempetrski Rimski nekropoli. Po sprejemu v družbi hmelj-skega starešine in princese ter župana in direktorja občinske uprave v vrtu aromatičnih zelišč pri obrambnem stolpu se je v sejni sobi Občine Žalec, kjer so mu predstavili delovanje in projekte občine, srečal z županom in predstavniki Občine Žalec. Pogovarjali so se o medgeneracijski solidarnosti, gospodarskem razvoju občine, izkušnjah pri črpanju evropskih sredstev in razvoju hmeljarstva. Predsednik se je seznanil s potekom sanacije področij, ki so jih v zadnjih letih prizadela neurja in plazovi, in ukrepi za zaščito pred sušami. Govorili pà Župan Občine Žalec Lojze Posedel, zoper katerega je občinski nadzorni svet s podpisanima Gvidom Hribarjem in Rokom Žagarjem oktobra vložil sklop osmih ovadb, je konec junija po osemmesečni kriminalistični preiskavi na celjskem okrožnem državnem tožilstvu prejel obvestilo, da so bile vse ovadbe ovržene. O tem je konec junija spregovoril na tiskovni konferenci in nadzorni svet pozval k odstopu, v vodstvu občine pa razmišljajo tudi o pravnih ukrepih zaradi krive ovadbe in o odškodnini. Okrožno državno tožilstvo je zavrnilo vseh osem očitanih kaznivih dejanj: domnevno sporni nakup glasovalnih naprav v občinski sejni sobi, očitke o nepravilni županovi uporabi službenih vozil in plačilo potnih stroškov v letih 2006 in 2007, dodelitev sredstev za vrt aromatičnih zelišč, so tudi o vprašanju finančnega poslovanja slovenskih občin, prostorski zakonodaji in tretji razvojni osi. Predsednik dr. Danilo Türk je nato ob 150. obletnici rojstva skladatelja Rista Savina in na pragu dvodnevnih praznovanj pod naslovom Žalec praznuje, posvečenih uglednemu rojaku Savinu, obiskal Savinovo rojstno hišo, kjer si je z zanimanjem ogledal razstavo z naslovom "Generalmajor Friderik Širca". Sledil je obisk podjetja Juteks na Ložnici, kjer se je predsednik srečal s predstavniki gospodarstva v Občini Žalec. Z njimi se je pogovarjal predvsem o soočanju s finančno in gospodarsko krizo, socialnem dialogu in o potrebnih za lokalni časopis Utrip, za komunikacijski projekt ITT, za termalno zdravilišče v Žalcu, za urbanistični projekt z Engrotušem glede avtobusne postaje in za asfaltiranje dvorišča na Rimski cesti v Šempetru. Po mnenju preiskovalcev v nobenem primeru ni bilo znakov zlorabe položaja, okoriščanja ali drugih takšnih nepravilnosti, ki bi zahtevale kazenski pregon. "Zdaj je nastopil trenutek za razmislek o tem, kako lahko odbor še naprej korektno opravlja svoje delo. Strokovno napačno je ocenil dejstva in situacijo in se osramotil v strokovnem smislu," je povedal Lojze Posedel. Kazenska ovadba je bila po njegovem prepričanju tudi klofuta celotnemu občinskemu svetu, ki je z veliko večino potrjeval občinske zaključne račune, zato bo zanimivo slišati sodbe svetnikov o nadaljnjem delovanju nadzornega odbora, je med drugim povedal župan. K. R. reformah za odpravljanje sive ekonomije. V nadaljevanju je predsednik obiskal Ribnik Vrbje, kjer se je seznanil z načrti razvoja širšega zavarovanega območja ribnika. V drevoredu "Sožitje generacij" pred Dvorcem Novo Celje je zasadil drevo vrste bodika ali božji les, ki je že v antiki simboliziralo veselje in dobro voljo ter odganjalo zle duhove. Ob koncu obiska pa se je na turistični kmetiji Podpečan srečal s hmeljarji in predstavniki kmetij z novimi dopolnilnimi dejavnostmi, s katerimi se je pogovarjal o razvoju teh dejavnosti. Svoj obisk je končal v šempetrski Rimski nerkopoli, kjer ob prijaznem sprejemu ekipe Turističnega društva Šempeter ni skrival navdušenja nad lepo ohranjenimi spomeniki in skrbno vzdrževanim parkom. »Vesel sem, da si je v svojem programu obiskov po Sloveniji predsednik izbral ravno Žalec, še posebej na pragu našega dvodnevnega praznovanja Savinove obletnice,« je ob tem povedal župan Lojze Posedel in dodal, da kakšnih posebnih pričakovanj glede tega obiska nimajo, se pa zavedajo simbolnega pomena tako visokega obiska v Žalcu. L. K. Že 144-krat Območna organizacija RK Žalec je v sodelovanju z občinsko organizacijo na Vranskem v prostorih ZD Vransko pripravila letos že sedmo krvodajalsko akcijo za Splošno bolnišnico Celje, transfuzijski oddelek. Akcije, ki se je je udeležilo 105 krvodajalcev, se je udeležil tudi domačin Jože Žnidaršič, ki je kri daroval že 144-krat. Naslednjo akcijo bodo pripravili na Polzeli 11. septembra od 8. do 15. ure v veroučni učilnici pod cerkvijo, kri pa bodo krvodajalci darovali za Zavod RS za transfuzijsko medicino Ljubljana. T. T. Ob prazniku Krajevne skupnosti Griže prejšnji konec tedna je Občina Žalec v okviru projekta Mreža lokalnih cest I, ki je sofinanciran tudi s sredstvi EU, med ostalimi uredila cesto skozi Migojnice pri Grižah. Cesto so slovesno odprli v petek popoldne. Zbrane je najprej pozdravil predsednik KS Griže Ivan Krašovc, o novi pridobitvi sta govorila žalski župan Lojze Posedel in vodja Oddelka za okolje in prostor Aleksander Žolnir. V celoti so prenovili odsek od križišča pri Janovih do križišča proti Lurdu, v dolžini 720 m. V naselju so zgradili tudi meter in pol širok pločnik. Pred polaganjem asfaltne prevleke so obnovili vodovod, družba Elektro Celje pa je financirala in izvedla prestavitev nadzemnega kabla pod pločnik, na novo pa so na celi trasi napeljali tudi javno razsvetljavo. Uredili so tudi križanje dveh vodotokov, Prostovoljno gasilsko društvo Griže bo letošnjo 90-letni-co delovanja počastilo z novim gasilskim vozilom GVC 16/25, do zime pa bodo pod streho spravili tudi nov gasilski dom. Prejšnji mesec so organizirali priložnostno slovesnost, na kateri so predstavili podvozje novega gasilskega vozila s kabino in simbolično vzidali posebno listino v temelje novega doma. To nalogo so opravili predsednik Sveta KS Griže Ivi Krašovc, župan Občine Žalec Lojze Posedel in predsednica PGD Griže Darja Šalej. Vozilo je zaradi odsotnosti domačega župnika Jožeta Planinca blagoslovil polzelski župnik Jože Kovačec. Kot je povedala Darja Šalej med vzidavo spominske listine v temelje doma, je po programu Gasilskega poveljstva Občine Žalec donator vozila v 70 odstotkih Občina Žalec, razliko (30 odstotkov) do polne cene pa predstavljajo prispevki krajanov, podjetij, obrtnikov in somišljenikov gasilstva v Grižah ter sredstva, pridobljena z delovnimi akcijami gasilcev, kot je zbiranje starega železa in opravljanja različnih uslug. Vozilo so kupili preko javnega razpisa, na katerem je bil najugodnejši ponudnik Gasilska vozila Pušnik iz Slovenske Bistrice, kjer bodo opravili tudi nadgradnjo vozila za gasilske namene in mu dodah opremo za ravnanje z nevarnimi odpadki. Novo vozilo bo potrebovalo zgradili del škarpe v dolžini 45 metrov z odbojno ograjo ter uredili meteorno odvodnjavanje na celotni cesti. Skupna vrednost investicije znaša več kot 450 tisoč evrov, od tega obnova ceste 362 , prestavitev vodovoda pa 60 tisoč evrov, ostalo so stroški prestavitve električnih vodov. Pred izvedbo del je Krajevna skupnost Griže dosegla dogovor z večino lastnikov za odstop potrebnih zemljišč, dela pa bodo končali z geodetsko odmero obnovljene ceste in odkupi zemljišč. Slovesnost so popestrili Godba Zabukovica, del članov harmonikarskega orkestra iz Griž, članice društva kmečkih žena so poskrbele za pecivo, Milan Krašovc pa za dobro kapljico. S prerezom traku so novo pridobitev predali namenu Milan Krašovc, Lojze Posedel, Sašo Žolnir in Ivi Krašovc. Blagoslov je opravil domači župnik Jože Planinc. tudi novo garažo, saj so bili prostori v starem domu prenizki. Zato so se odločili za gradnjo prizidka k staremu domu. Letos je stroka ugotovila, da temelji ne ustrezajo predvideni gradnji, kar jih je pripeljalo do odločitve, da objekt porušijo in zgradijo novega. V času pridobivanja dokumentacije so člani društva in krajani pripravljali material in opravili kar 1153 ur prostovoljnega dela. Z akcijo Staro Društva upokojencev Polzela, Petrovče in Andraž nad Polzelo so v poletnih dneh pripravila srečanja z delovnim, športnim in zabavnim programom. Na ta način so člani Praznovanje krajevnega praznika so nadaljevali z odprtjem razstave slikarja Bogdana Potnika v avli Doma Svobode v Grižah in zvečer končali s kulturnim programom v letnem gledališču Limberg, kjer so nastopili Godba Zabukovica, Tapravi muzikantje, harmonikarski orkester iz Griž in ženski pevski zbor Kulturno-umetniške-ga društva Svoboda. V okviru praznika so pripravili tudi teniški turnir za pokal krajevne skupnosti, tekmovanje upokojencev žalske občine, pohod po spominskih obeležjih NOB, hitrostno gasilsko tekmovanje za pokal PGD Zabukovica in dnevno ter nočno vajo. V soboto, 29. avgusta, bodo odprli razstavo ročnih del in prizidek za Godbo Zabukovica ter pripravili šahovski turnir, zadnja prireditev, srečanje starejših občanov, pa bo 11. septembra. T. Tavčar železo za novo vozilo so zbrali 85 ton starega železa in opravili 1820 delovnih ur. Še dodatnih 316 ur pa je bilo opravljenih pri zbiranju finančnih sredstev med krajani. Za dokončanje doma in njegovo ureditev bodo potrebovali še precej denarja. Gasilci upajo, da bo njihov slogan »Danes gasilci potrebujemo vašo pomoč, da lahko jutri pomagamo vam« segel do vseh tistih, ki lahko pomagajo. D. Naraglav DU Petrovče praznovali osmo obletnico postavitve brunarice v Rekreacijskem centru Ruše, kjer so prisluhnili tudi izčrpnemu poročilo o delu in ureditvi tega centra. T. T. Z vami že 17 let Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA dr. Arsena Janjiča Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure na tel: 700 06 30! Četrtek, 27. 8., 10. in 24. 9. 2009 ŠE VEDNO ZNIŽANJE SONČNIH OČAL OD IO % DO 50 %. ZA VAS PRENOVLJENA OPTIKA SIMONA. obiščite nas in videli boste bolje Petrovški upokojenci ob 8. obletnici postavitve brunarice Drevo bodika, ki ga je posadil predsednik, bo odganjalo zle duhove Ovrgli ovadbe Gasilci v akciji za nov gasilski dom Do zime nov gasilski dom Srečanje upokojencev Častni občan Adi Vidmajer Osrednja točka kanalizacija Preboldski nagrajenci Tudi letošnji občinski praznik Občine Prebold je bil v znamenju najrazličnejših prireditev. Na slavnostni seji ob občinskem prazniku so podelili priznanja Občine Prebold in pripravili slovesnost ob dnevu državnosti. Na slavnostni seji v Dvorani Prebold je župan Vinko Debelak spregovoril o pomenu praznovanja, o pomenu praznika državnosti, o delu in načrtih razvoja občine, o delovanju društev in organizacij v kraju ... Posebno pozornost pa je namenil letošnjim dobitnikom občinskih priznanj. Najvišje priznanje, častni občan Občine Prebold, so tokrat podelili Adiju Vidmajerju, ki je bil tudi letošnji Bloudkov nagrajenec. Zlatega grba Občine Prebold letos niso podelili, srebrnega je prejel Andrej Zagožen, bronastega pa Andrej Kumer, Marta Praprotnik in Božo Arh. Priznanje Občine Prebold so tokrat prejeli Boris Potočnik, Martina Ramšak, Ana Kupec, Miroslava Govedič, Franc Po-vše, Manja Holobar, Robi Brinar, Peter Podgoršek, Gasilska zveza Prebold, Ju jitsu klub Aljesan Šempeter in Jamarski klub Črni galeb Prebold. Tri- je mladi doktorji znanosti, dr. Ajda Podgoršek, dr. Marko Uplaznik in dr. Miha Nemiv-šek, ki so doktorat pridobili v tem obdobju in so vsi nekdanji učenci OŠ Prebold in tudi občani Občine Prebold, pa so prejeli posebno priznanje. Slavnostno sejo so s kulturnim programom obogatili Pihalni orkester Prebold in pevci moškega pevskega zbora DPD Svoboda Prebold. Po končani seji je sledilo prijetno druženje ob dobrotah, ki so jih tudi letos pripravile članice Društva podeželskih žena Občine Prebold. D. Naraglav Odprtje ceste Šalamon-Orešnik-Klovn Izgradnja cest iz sredstev EU poteka uspešno tudi v taborski občini. Do zdaj so namenu predali že kar nekaj obnovljenih cestnih odsekov. Nazadnje je bilo slovesno pri domačiji Urhovih, kjer je potekala slovesnost ob odprtju cestnega odseka Šalamon-Orešnik-Klovn. Cestni odsek je bil zgrajen s sredstvi Evropske skupnosti in sredstvi občanov, kar je še posebej poudaril župan Vilko Jaz-binšek. Opisal je potek priprav na koriščenje sredstev iz programa Mreža lokalnih cest Spodnje Savinjske doline in potek del na zelo zahtevnem terenu. S strani Občine Tabor je dela nadzoroval zunanji sodelavec Anton Sitar. Vrednost opravljenih del, skupaj z asfaltnimi priključki do posa- Lani v Taboru deset najboljših Obreza, ki sta učencem izrekli vso priznanje za njihovo prizadevnost. Čestitkam se je pridružil tudi župan Vilko Jazbin-šek, ki med drugim spregovoril o pomenu izobraževanja in prizadevanju za popolno osnovno šolo v njihovi občini. Poleg odličnega uspeha v vseh letih šolanja so najuspešnejši taborski učenci in dijaki, v preteklem šolskem letu jih je bilo deset, osvajali tudi priznanja in nagrade iz zgodovine, matematike, logike, biologije, kemije, nemščine in slovenščine. Odlično so se izkazali tudi na plesnem in likovnem področju, v tekmovanju novinarskih krožkov in celo v gradbeni mehaniki. D. N. Po koncu šolskega leta je župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek pripravil sprejem za učence, ki so bili odlični v vseh letih osnovnega šolanja, ter za učence in dijake, ki so se izka- zali na tekmovanjih. Sprejema na Občini Tabor so se udeležili tudi starši učencev, ravnateljica OŠ Vransko - Tabor Majda Piki in direktorica občinske uprave Saša Zidanšek Deset najboljših v občini Tabor Odsek so zgradili s sredstvi EU in občanov meznih domačij, znaša 120.000 evrov. Na prireditvi ob odprtju, ki se je je udeležilo veliko domačinov, sta cesto s prerezom traku slovesno predali namenu občanka Beti Laznik in Iza Štih. Za veliko pridobitev se je zahvalil Ivan Šalamon, blagoslov pa je opravil duhovnik Dani Jesenik. Obreda se je udeležil tudi domači župnik, dekan Leopold Selčan. Ob tej priložnosti so pridne šmiklavške gospodinje na dvorišču Urhove domačije poskrbele tudi za odlično postrežbo. D. N. Na 25. redni seji Občinskega sveta Občine Prebold 16. julija je bila osrednja točka dnevnega reda predstavitev projekta Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje. Projekt Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje je na seji predstavil vodja projekta Stojan Praprotnik. Dodatno obrazložitev s tehničnega vidika je podal tehnični direktor JKP Žalec Igor Glušič. Pri projektu gre za izgradnjo kanalizacijskega primarnega sistema v dolžini 28.660 m in dograditev centralne čistilne naprave v Kasazah. Pri projektu kanalizacije sodelujejo štiri občine (Prebold, Polzela, Braslovče in Žalec), pri projektu centralne čistilne naprave pa sodelujejo vse občine Spodnje Savinjske doline. Projekta sta sofinancirana iz kohezijskega sklada, del sredstev pa zagotavljajo občine glede na delež. Po dokaj burni razpravi tako s strani župana kot svetnikov, so sprejeli nekaj sklepov, in sicer da občinski svet soglaša z mnenjem inženirja k tehničnim rešitvam pri projektu urejanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje, ki jih predhodno odobri inženir (DDC, d. o. o.), s polno in izključno njegovo materialno odgovornostjo. Naročnik in inženir (DDC, d. o. o.) morata na novo opredeliti medsebojne odnose in pristojnosti pri projektu. Naročnik mora redno evidentirati in ovredno- titi vse kršitve služnostnih pogodb. Naročnik naj poda pisno pojasnilo, zakaj dva meseca ni uspel potrditi predlaganega podizvajalca pri izgradnji kanalizacijskega sistema. Svetniki so ta dan obravnavali tudi poročilo o realizaciji proračuna Občine Prebold v prvi polovici leta 2009. Poročilo je podal župan Vinko Debelak, v razpravi pa sta sodelovala še dva svetnika, Martin Vošnjak in Mojca Jezernik. Zastavljeni sta bili tudi vprašanji glede stanovanjskega objekta ob ribniku v Preboldu in izgradnje doma starejših v Preboldu. Župan je pojasnil, da občina s tožbo ni uspela in zato objekt, ki je sicer v zelo slabem stanju in kvari izgled v okolici ribnika, še naprej ostaja v lasti dosedanjega lastnika oziroma dedičev. Skušali bodo doseči dogovor o odkupu ali ustrezni zamenjavi. Glede gradnje doma starejših pa je župan dejal, da se gradnja nadaljuje, dela izvajajo izvajalci, ki so bili investitorju dolžni, prav tako pa je investitor tudi pridobil kredit za nadaljevanje gradnje. Po tej obravnavi in razpravi je občinski svet sprejel sklep, da se je seznanil s poročilom o polletni realizaciji proračuna Občine Prebold za leto 2009. V nadaljevanju seje so govorili tudi o varnostnih razmerah v občini v letu 2008. V opravičeni odsotnosti predstavnika Policijske postaje Žalec je informaacijo o stanju na področju varnosti cestnega prometa in o varnostni problematiki na območju občine podala podžupanja Emilija Črnila. Splošna ocena stanja varnostne problematike je zadovoljiva. Svetniki so ta večer obravnavali in sprejeli še dopolnitev programa prodaje neprimičnin Občine Prebold, ki ga je podal župan. Gre za odprodajo dveh stanovanj Na zelenici, ki sta v lasti občine. Za odkup stanovanj so zainteresirani sedanji stanovalci. Ker ocenjena vrednost presega določen znesek, je potrebno prodajo teh stanovanj objaviti v Uradnem listu, stanovalci pa imajo seveda predkupno pravico. V predzadnji točki dnevnega reda je občinski svet obravnaval načrta razvoja in DIP-a odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah Mozirje, Gornji Grad, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče, Solčava, Vransko, Prebold, Polzela, Tabor in Apače. Informacijo o tem je podal podžupan Franci Škrabe, kjer je nosilka projekta Občina Mozirje. Z izgradnjo tega omrežja bo vsem gospodinjstvom zagotovljena možnost priključitve na širokopasovno omrežje ne glede na območje in kraj. Investicija se financira iz sredstev EU in deleža občin ter izbranega izvajalca. Svetniki so s sklepoma sprejeli načrt in potrdili dokumente investicijskega programa za gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v omenjenih občinah. Tudi ta seja se je končala s pobudami in vprašanji svetnikov, ki so povprašali župana o lastništvu vodovoda na Smrekovim, kaj je z internim TV-kanalom, zakaj ne delujeta E-točki v Šeščah in Matkah ... Pri točki razno pa je župan poleg odgovorov na ta vprašanja podal tudi informacijo o izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta. D. N. Hrastje z novo kanalizacijo Krajani zaselka Hrastje v Latko-vi vasi so imeli na predvečer letošnjega praznika državnosti dober razlog za praznovanje. Na ta dan so namreč slovesno obeležili konec obsežnih del v svojem zaselku, kije odslej bogatejši za novo ali obnovljeno infrastrukturo. Vrednost celotne investicije je dobrih 400 tisoč evrov. Na slovesnosti je sovaščane in druge goste najprej pozdravil Stane Skok, ki je podal nekaj uvodnih besed o pomenu teh pridobitev za njihov kraj, nato pa je zbrane nagovoril župan Vinko Debelak Več o končanih delih v Hrastju je povedal vodja projekta in tudi podžupan Občine Prebold Franc Škrabe. Poudaril je, da je bila predmet investicije novogradnja kanalizacijskega sistema in s tem ureditev odvajanja odpadne vode v dolžini 978 m. Z izved- bo kanalizacije na tem območju bo zagotovljena povezava do obstoječe primarne kanalizacije, ki se zaključi s centralno čistilno napravo v Kasazah. Vrednost investicije znaša dobrih 250 tisoč evrov. Poleg tega so obnovili obstoječi vodovod v dolžini 1344 m na odseku od gasilskega doma na Groblji, Hrastja in do vozlišča ob avtocesti v Orli vasi. Ob trasi so obnovili tudi večino hišnih priključkov. Cilj projekta je posodobitev obstoječega vodovodnega sistema, zmanjšanje stroškov vzdrževanja vodovoda, znižanje izgub na vodovodnem omrežju in zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne vode. Investicijska vrednost za ta projekt znaša 150 tisoč evrov. Ob izgradnji kanalizacije in obnovi vodovoda so obnovili tudi ostalo infrastrukturo. Položili so cevi za optični kabel Telekoma, Elektro Celje je izvedlo kabli- ranje, v delu zaselka so zgradili javno razsvetljavo in obnovili cestišče. Kot je dejal Škrabe, pa žal ni bil dosežen dogovor o izgradnji plinovoda v tem delu Latkove vasi. Izvajalec gradbenih del je bilo podjetje AGM Nemec, d. o. o., Laško, nadzor pa je izvajalo podjetje Paritet, d. o. o., iz Celja. Blagoslov novih pridobitev, še zlasti novega cestišča, je opravil domači župnik Damjan Ratajc, slavnostni trak pa je prerezala 81-letna Betka Lipičnik, ki je bila v tem delu Latkove vasi, imenovanem Hrastje, tudi rojena. Z druženjem so nadaljevali v Gasilskem domu Groblja, kjer so udeleženci poleg dobrot lahko spremljali na platnu tudi projekcijo slik, nastalih med izvajanjem del in ob današnji slovesnosti, nekaj pa je bilo tudi zgodovinskih posnetkov iz časa nastajanja naselja Hrastje. D. Naraglav Sprejem najboljših v novih prostorih V sejni sobi novega prizidka občinske zgradbe so se v torek, 23. junija, na sprejemu pri županu Vinku Debelaku zbrali najuspešnejši učenci OŠ Prebold. Na srečanje je bilo tokrat povabljenih devet učenk in učencev. Poleg odličnega uspeha v vseh letih osnovnega šolanja in prizadevnosti so se preboldski učenci odlično izkazali tudi na tekmovanjih v slovenščini, nemščini, matematiki in kemiji. Zbranim je čestital župan Vinko Debelak in jim zaželel veliko uspehov tudi v prihodnje in hkrati izrazil željo, da ostanejo čim bolj povezani z domačim krajem, da se bodo tudi kot srednješolci vključevali v krajevno življenje in s tem bogatili življenjski utrip občine. Ravnatelj Oton Račečič je izrazil veselje in zadovoljstvo nad uspehom učencev in se zahvalil županu in občini za dobro sodelovanje s šolo. Učencem sta čestitali tudi podžupanja Emilija Črnila in uslužbenka občinske uprave Tjaša Skočaj Klančnik, ki je skupaj z županom podelila priznanja in nagrade. D. N. Najuspešnejši učenci s preboldskim županom Sklep o novem oddelku Občinski svet Občine Polzela se je sredi julija sestal na 16. redni seji in obravnaval kar šestnajst točk dnevnega reda. Potrdili so spremembo investicijskega programa za projekt Rekonstrukcija Gradu Komenda na Polzeli, ki ga je izdelal Razvojni center Inženiringi Celje, d. o. o., in v drugi obravnavi potrdili odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ločica III - 1. faza, ki načrtuje parcelacijo, umestitev in arhitektonsko oblikovanje šestih novih enodružinskih stanovanjskih objektov. Po krajši razpravi so sprejeli poročilo o notranjem revidiranju poslovanja Občine Polzela za leto 2008, ki ga je pripravila družba Munera, d. o. o., in končno poročilo nadzornega odbora o nadzoru poslovanja Občine Polzela za leto 2008. V vrtec je bilo letos vpisanih več otrok, kakor pa je razpoložljivih mest, zato je občinski svet sprejel sklep o začetku postopka za zagotovitev dodatnih prostih mest v Osnovni šoli Polzela, Sprejem devetošolcev Župan z devetošolci OŠ Braslovče V športni dvorani Osnovne šole Braslovče so konec junija proslavili konec pouka in ga združili s praznovanjem dneva državnosti. Devetošolci OŠ Braslovče so se odzvali posebnemu vabilu ravnateljice Andreje Zupan in župana Marka Balanta. Slavnostni govornik je bil župan Marko Balant, ki je poudaril pomen državnosti, ki jo je Slovenija dosegla s svojo osamosvojitvijo po dolgih stoletjih hrepenenja po njej. Poudaril je tudi pomen znanja in devetošolcem ob koncu osnovnega šolanja čestital. V kulturnem programu, ki ga je povezovala devetošolka Petra Bergant, so nastopili Moški pevski zbor Karla Viranta Braslovče z zborovodkinjo Anjo jezernik, otroški in mladinski pevski zbor Osnovne šole Braslovče pod vodstvom Nevenke Marovt, Konovski Štrajharji ter učenci pod vodstvom Jane Presekar in Irene Kumer. Ob koncu prireditve sta ravnateljica in župan najuspešnejšim devetošolcem podelila petnajst knjižnih nagrad za posebne dosežke in pohvale za prizadevno delo na različnih področjih. T. T. Vse več odličnjakov Nagrajeni učenci z mentorji, županom Francem Sušnikom in ravnateljico šole Majdo Piki Župan Občine Vransko Franc Sušnik je v Športni dvorani Vransko sprejel 23 učencev Osnovne šole Vransko - Tabor in jim za devetletni odlični učni uspeh in druge pomembne dosežke podelil priznanja občine in knjižne nagrade. Sprejema se je udeležilo tudi deset mentoric, ki so pripravljale učence na tekmovanja iz biologije, kemije, fizike, zgodovine, geografije, slovenščine, nemščine, matematike, logike, verižnih eksperimentov in Z domišljijo na potep ter Roševe dneve. Vsem se je zahvalil, jim čestital, učencem pa položil na srce, naj pridobljeno znanje uspešno izkoristijo na srednjih šolah. Priznanje je izrekel tudi ostalim učiteljem in staršem. Ravnateljica Osnovne šole Vransko - Tabor Majda Piki je v svojem nagovoru izrazila veselje, da je vsako leto več odličnjakov in nagrajencev na državnih tekmovanjih. Učenci osnovne šole so pripravili krajši kulturni program, ob soku in pecivu pa so sproščeno govorili o svojih željah in načrtih, kam na srednjo šolo in na počitnice. T. T. enoti Vrtec Polzela, oziroma se oblikuje nov oddelek v Vrtcu Polzela. Osnovna šola Polzela je podala vlogo za potrditev sistemizacije delovnih mest v enoti Vrtec Polzela in Andraž. Glede na to, da se ustanovi nov oddelek, so svetniki potrdili sistemizacijo delovnih mest za Vrtec Polzela in Andraž za šolsko leto 2009/2010. Občinski svet je sprejel sklep o sofinanciranju počitniškega programa in izbral za organizacijo letovanja osnovnošolskih otrok v času poletnih počitnic Župnijski urad Griže, ki je posredoval ponudbo za letovanje otrok v Ankaranu. Otrokom, ki obiskujejo OŠ Polzela in POŠ Andraž in imajo stalno bivališče v Občini Polzela, je občina med počitnicami sofinancirala letovanje v višini 100 evrov na osebo. T. T. Nekaterim za okolje ni mar V polzelski občini si prizadevajo za urejenost okolja, kar je v veliki meri zasluga aktivne dejavnosti turističnega društva in ostalih društev, ki vsako leto sodelujejo v pomladanski akciji čiščenja in urejanja okolja. Veliko pozornost namenjajo osveščenosti občanov za pravilno ravnanje z odpadki. V ta namen je občina po vaseh in zaselkih zgradila tako imenovane ekološke otoke za ločeno zbiranje odpadkov. V Andražu so zgradili tudi lokalni center za zbiranje kosovnih in gradbenih odpadkov. V večini primerov so ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadkov lepo vzdrževani in urejeni, za kar v naj večji meri skrbijo delav- Gospodarna poraba Svetniki Občine Braslovče so na 20. redni seji občinskega sveta obravnavali trinajst točk dnevnega reda. Med drugim so obravnavali in sprejeli poročilo o notranjem revidiranju poslovanja Občine Braslovče za lani. Pregled je opravila državna notranja revizorka Brigita Ferlin Novak, poročilo nadzornega sveta o nadzoru zaključnega računa občine pa je svetnikom podala predsednica nadzornega sveta Andreja Smolej. Poudarila je, da nadzorni svet ocenjuje, da je Občina Braslovče sredstva, določena s proračunom Občine Braslovče za leto 2008, porabila smotrno in gospodarno, skladno s cilji in nameni, določenimi z letnim proračunom ter načrtom razvojnih programov, ki ga je sprejel svet Občine Braslovče za lansko leto. Svetniki so obravnavali tudi polletno poročilo o izvajanju proračuna Občine Braslovče. Škoda je velika V Občini Polzela je občinska komisija za ocenjevanje škode popisala škodo, ki jo je povzročilo neurje v noči z 9. na 10. julij. Najbolj so bila prizadeta naselja Andraž nad Polzelo, Založe, Dobrič in Orova vas. Poškodovane so lokalne ceste in javne poti v naseljih Andraž in Dobrič, uničene bankine, ob voziščih so vdori tudi do en meter globoko in poškodovane vozne površine (udor asfalta). Močno so poškodovani tudi trije mostovi v naselju Lovče. Škoda na infrastrukturi je ocenjena na 140 tisoč evrov. Evidentirali so tudi osem zemeljskih plazov, katerih škoda je ocenjena na 350 tisoč evrov. Posledice neurja odpravljajo. T. T. ci v okviru javnih del v občini, ki si prizadevajo, da so tudi zelene površine pokošene in očiščene. Poseben problem pa predstavlja ekološki otok pri črpališču v Založah, kjer morajo delavci v okviru javnih del skoraj vsak drugi dan odstranjevati odvržene vreče odpadkov in večkrat tudi organskih odpadkov, vreče so pogostokrat raztrgane in odpadki raztreseni naokrog. Kot pravijo naključni opazovalci, se ob tem ekološkem otoku ustavljajo avtomobili višjega cenovnega razreda in odložijo ali pa kar vržejo vrečo proti zabojnikom. Po mnenju tamkajšnjih krajanov bi bilo potrebno ta ekološki otok prestaviti bliže naselju ali pa ga ukiniti. Krajane Založ, ki skrbijo za urejenost domačij in okolice, zelo moti, da jim nekateri, verjetno iz drugih krajev ali druge občine, onesnažujejo okolje. T. T. Odprtje balinarske steze Kot sta povedala direktor občinske uprave Milan Šoštarič in računovodkinja občinske uprave Barbara Florjan Jelen, so bili prihodki v prvem polletju nekaj manj kot 40-odstotni, izdatki pa 33-odstotni, glede na sprejeti proračun. Največja dela se v tem času izvajajo na področju kanalizacije. Poleg tega so svetniki sprejeli dva odloka, in sicer odlok o občinskem prostorskem načrtu za območje PA 18 - Parižlje in odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje vikend naselja Letuš -levi breg, v prvi obravnavi pa so svetniki obravnavali odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Braslovče. Sprejeli so tudi sklep o cenah programov predšolske vzgoje v braslovškem vrtcu in dodatnem znižanju plačila za primer počitniške odsotnosti. T. Tavčar Na Polzeli so v športnem parku pri OŠ Polzela namenu predali drugo balinarsko stezo. Pobudo za ureditev balinarske steze je podala prizadevna balinarska sekcija Baline Društva upokojencev Polzela, ki ga vodi Karli Korber. Projekt, vreden okrog 20 tisoč evrov, je financirala Občina Polzela. Ob tej priložnosti so organizirali prijateljski turnir v balinanju, ki sta se ga udeležili društvi upokojencev iz Šmartnega ob Paki in Pesja pri Velenju. Pol-zelska ekipa je osvojila pokal za prvo in drugo mesto. Balinarska sekcija Društva upokojencev Polzela je vključena v savinjsko-šaleško ligo, ki jo sestavljajo društva upokojencev od Topolšice do Slovenskih Konjic. V skupni razvrstitvi omenjene lige so Balinci na tretjem mestu in so do zdaj osvojili dvanajst pokalov. T. Tavčar Gasilci so, kot ponavadi, prvi priskočili na pomoč PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE POLZELA 2009 Sobota, 5. 9. 2009, ob 6.52 VLAK PRIJATELJSTVA (ČAKOVEC), odhod vlaka iz železniške postaje na Polzeli fprodaia kart v tajništvu Občine Polzela) Nedelja, 6. 9. 2009, ob 9.00 KOLESARSKI VZPON NA GORO OLJKO, start na igrišču v Ločici ob 9.00 GASILSKO TEKMOVANJE, parkirišče za osnovno šolo Ponedeljek, 7.-12. 9. 2009, od 16.00 do 22.00 ODPRTO PRVENSTVO POLZELE V TENISU ZA MOŠKE IN ŽENSKE, Teniška igrišča Brep Petek, 11.9. 2009, ob 16.00 11. ODPRTI TURNIR MALEGA NOGOMETA, Športno igrišče Andraž Sobota, 12. 9. 2009, ob 8.00 SEJEM MLADIH POLZELA 2009, parkirišče pred občinsko stavbo ob 9.00 3. ŠPORTNE IGRE MED NASELJI OBČINE POLZELA, Športnorekreacijski park Polzela ob 10.00 ODPRTO TEKMOVANJE Z ZRAČNO PUŠKO, Strelišče Polzela Nedelja, 13. 9. 2009, ob 9.00 KOLESARJENJE BRASLOVČANOV IN POLZELANOV, start izpred občinske stavbe v Braslovčah Petek, 18.9. 2009, ob 9.00 ŠPORTNO SREČANJE DRUŠTEV UPOKOJENCEV SPODNJE SAVINJSKE DOLINE, Športno igrišče Andraž ob 18.00 SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA, Kristalna dvorana dvorca Šenek Sobota, 19. 9. 2009, ob 9.00 do 13.00 SEJEM DOBROT S KMETIJ, GOBARSKA RAZSTAVA, ČEBELARSKA RAZSTAVA, PODELITEV PRIZNANJ ZA NAJLEPŠO OCVETLIČENO IN UREJENO HIŠO, KMETIJO ALI OBJEKT, PETELINIJADA, PRIKAZ STARIH KMEČKIH OBIČAJEV, parkirišče pred občinsko stavbo ODPRTO TEKMOVANJE Z ZRAČNO PUŠKO, pri Športnorekreacijskem centru Polzela ob 9.00 ŠAHOVSKI TURNIR, Kulturni dom Polzela ob 9.00 TURNIR V BALINANJU Športnorekreacijski center Polzela ob 18.00 OSREDNJA PRIREDITEV OB PRAZNOVANJU 110. OBLETNICE KULTURNO UMETNIŠKEGA Četrtek, 24.9. 2009, ob 10.00 ODPRTJE STANOVANJSKEGA BLOKA NA POLZELI pred stanovanjskim blokom na Polzeli Petek, 25.9., 2009, ob 14.00 ODPRTJE CESTE ČREMOŽNIK-MEKLAV, domačija Čremožnik v Dobriču Sobota, 26. 9. 2009, ob 7.00 REGIJSKO TEKMOVANJE ŠOLANIH PSOV, Vadišče Ložnica ob 8.00 11. POHOD PO POTEH OBČINE POLZELA, zbirališče pred občinsko stavbo ob 14.00 MEDČLANSKO TEKMOVANJE V STRELJANJU NA GLINASTE GOLOBE, Kmetija »Korber« v Založah VLJUDNO VABLJENI! OBČINA POLZELA, ŽUPAN LJUBO ŽNIDAR Zgodbe o hmelju v ekomuzeju Veselo za praznik hmeljarjev Obnova stare sušilnice v Žalcu V Žalcu v teh dneh pospešeno potekajo obnovitvena dela v stari sušilnici na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Prostore sušilnice bodo namreč spremenili v osrednji ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva. Z deli so začeli, potem ko so 2. julija v sejni sobi Občine Žalec podpisali pogodbo o obnovi stavbe sušilnice z izvajalcem del, podjetjem Remont, in o ureditvi vstopno informacijskih točk (VIT) v Braslovčah, na Polzeli in v Preboldu z izvajalcem, podjetjem Pluton gradnje. Osrednji ekomuzej naj bi uredili do jeseni. Vrednost pogodbe za obnovo ekomuzeja po julija podpisani pogodbi bo znašala nekaj več kot milijon evrov, za ureditev VIT-točk (VIT - prireditveni prostor v Braslovčah, VIT in horizontalna sušilnica v Gradu Komenda na Polzeli in gradbena in obrtniška dela na prizidku k upravni zgradbi Občine Prebold za VIT) pa skupaj 88.000 evrov. Pogodbo za izvedbo tega dela projekta so julija podpisali župani in predstavniki občin ter predstavnika izvajalcev. Projekt Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije je zasnovan kot celostni projekt po vseh šestih občinah SSD, z osrednjim muzejem v Žalcu in z VIT-točkami poleg že omenjenih tudi v Taboru in na Vranskem. Žalska občina pa je kot nosilka skupnega projekta ob pomoči Razvojne agencije Savinja in skupaj z ostalimi občinami v Spodnji Savinjski dolini za njegovo ureditev oziroma 1,9 milijona evrov vreden projekt pridobila evropska sredstva. Po načrtih se bodo v osrednjem muzeju obiskovalci lahko seznanili s pridelovanjem hmelja na star način, z razvojem hmeljarstva in pivovarstva v Sloveniji, na voljo naj bi bili tudi tematska strokovna knjižnica, trgovina s spominki in degustacijski prostor z manjšo pivovarno. Muzej bo povezoval izobraževalno, kulturno in turistično infrastrukturo ter predstavljal informacijsko in raziskovalno središče kulturne in naravne dediščine SSD. V okviru ekomuzeja bodo pripravili tudi šest vstopno informacijskih točk, ki bodo postavljene v vseh šestih občinah Spodnje Savinjske doline. V Žalcu so to točko že uredili, in sicer v Savinovi hiši, v Braslovčah se bo ta točka nahajala pod kozolcem oziroma na prireditvenem prostoru, v Preboldu v tamkajšnji graščini, na Vranskem v Schwentnerje- vi hiši, v Taboru v domu krajanov, na Polzeli pa na Gradu Komenda. Izgradnja osrednjega ekomuzeja, ki bo predvidoma odprt že na pragu jeseni, ter VIT-točk pa bo le začetek sicer vsebinsko širše zamišljenega koncepta, ki naj bi povezal razdrobljeno dediščino Spodnje Savinjske doline, ki naj bi tako postala še bolj priljubljena turistična destinacija. T. T., L. K. Golobovi v novi hiši V Podgorju pri Letušu so v petek popoldne pri novozgrajeni hiši zakoncev Franca in Marije Golob pripravili krajšo slovesnost z blagoslovom hiše. Na slovesnosti se je zbralo veliko ljudi, ki so družini Golob, ki jim je plaz uničil hišo, v njej pa sta izgubila življenje sin Aleš in snaha Natalija, pomagali v najtežjih trenutkih s svojimi močmi in denarno, da danes, po dveh letih, živita v novi hiši. Uvodoma je zbrane v ime- nu Krajevnega odbora Letuš pozdravil Viktor Zorec, nato braslovški župan Marko Balant in Marija Marovt, ki sta na kratko obudila spomin na tiste težke dni, v imenu podjetnikov, ki so opravili glavna dela pri novi hiši, je govoril Franc Krevsel, svoje pa sta dodala še Milena Vodlan v imenu Župnijske Karitas Braslovče in Marjan Žohar z Upravne enote Žalec. Blagoslov sta opravila domači župnik Milan Gosak in župnik iz Laškega Rok Metličar. Nekaj pesmi so zapeli Dobroveljski fantje, ob koncu pa se je za pomoč v prvih dneh velike nesreče in žalosti in pozneje za vso pomoč pri gradnji nove hiše s solzami v očeh zahvalil Franc Golob. T. Tavčar Oče Franc Golob med zahvalnim govorom Srečanje krvodajalcev v Grižah Območno združenje Rdečega križa Žalec je v letnem gledališču Limberk v Grižah tudi letos organiziralo srečanje krvodajalcev. Tokratnega srečanja se je udeležilo približno dvesto petdeset krvodajalcev. Na srečanju je zbrane nagovorila predsednica Območne organizacije RK Žalec Olga Hočevar, ki je to nalogo prevzela na letošnji volilno-programski skupščini OZ RK Žalec. V svojem nagovoru je poudarila pomen krvodajalstva, ki je in ostaja nepogrešljivo pri reševanju življenj. Krvodajalcem je izrekla vse priznanje in zahvalo za njihovo človekoljubnost in darovano kri in izrazila upanje, da bo tudi v prihodnje dovolj ljudi, ki bodo pripravljeni pomagati sočloveku s svojo življenjsko tekočino. Lani so v okviru OZ RK Žalec izvedli skupaj enajst krvodajalskih akcij. Prav to- liko jih bo tudi letos. Krvodajalci darujejo kri za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana in Splošno bolnišnico Celje. »Lani seje krvodajalskih akcij udeležilo 1491 krvodajalcev, kar je za trideset manj kot leto prej. Opazen je rahel trend upadanja, kljub temu pa v OZ RK Žalec upamo vsaj na tolikšno število krvodajalcev kot v preteklem letu,« pravi sekretarka OZ RK Žalec Majda Pilih. D. N. Novi starešina Oto Sporn in princesa Klara Cetina Slovenski hmeljarji so v Braslovčah slavili že 47. praznik. Prireditev so pripravili Občina Braslovče, Turistično društvo Braslovče in društvo Zbora hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Na dopoldanski slavnostni seji sta o delu društva in o svojem delu spregovorila hmeljarski starešina Franc Gajšek in princesa Janja Oset. Specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec pa je spregovorila o letošnji letini in poudarila, da bo na okrog 1600 hektarjih površin pridelek povprečen. Zbrane sta nagovorila tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smerkolj in žalski župan Lojze Posedel. V nadaljevanju so na prapor društva Zbora hmeljarskih strešin in princes Slovenije pripeli pet trakov. Vsi udeleženci slavnostne seje so podpisali peticijo proti izgradnji dela avtoceste (F2), ki bi bila speljana po najbolj rodovitnem delu braslovške občine. Osrednja prireditev se je začela s pisano povorko in prikazom pridelovanja hmelja na star in sodoben način. Za novega hmeljarskega starešino so imenovali Ota Sporna iz Pariželj, ki hmeljari na 20 hektarjih površin, za princeso pa Klaro Cetina s hmeljarsko-živi-norejske kmetije iz Spodnjih Grušovelj, dijakinjo Srednje zdravstvene šole Celje. Pred družabnim delom je zbrane nagovoril tudi braslovški žu- pan Marko Balant, ki je med drugim izpostavil, v okviru projekta Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, na novo postavljeni 130 let star lesen kozolec. Blagoslov je opravil domači župnik Milan Gosak, ob vsem tem pa so pripravili tudi več spremljevalnih prireditev, in sicer petkov rock koncert hmeljarjev, v soboto pa turnir v odbojki, košarki in ribiško tekmovanje. T. Tavčar Eden največjih kozolcev v Sloveniji, pod katerim so prvič rajali Po obiranju murke in govedina V Žalcu so pripravili tradicionalno etnološko prireditev Pričetek obiranja hmelja. Ker je hmeljarstvo za Občino Žalec zelo pomembno, že nekaj let zaznamujejo praznovanje občinskega praznika in začetek obiranja hmelja s prireditvijo, na kateri ročno oberejo hmelj v simboličnem nasadu pred Domom II. slovenskega tabora Žalec. Tudi tokrat je zbrane najprej pozdravil žalski župan Lojze Posedel, nato pa novi hmeljarski starešina Oto Šporn v spremstvu svoje princese Klare Cetina. V nagovoru je nekaj besed namenil tudi letošnji letini, ki bo, če ne bo do spravila pridelka kakšnega neurja s točo, srednje dobra. Obiranje so pospremili s krajšim kulturnim programom, ki ga je pripravila Olga Markovič. Obiranja se je udeležila tudi skupina mladih iz društva podeželske mladine, ki so kasneje vodili tudi šaljiva »pogajanja« za prodajo obranega hmelja spretnemu »bosanskemu« kupcu Sulji. Po obiranju pa so se vsi okrepčali še s hmeljarsko malico, vročimi murkami in govedino. T. T. Mladi iz Društva podeželske mladine na obiranju »Tudi slabe napovedi se nikoli povsem ne uresničijo« Martina Zupančič s priznanjem vitez hmeljarstva Pridelovalci hmelja z vsega sveta so povezani v Svetovno hmeljarsko združenje (IHGC). Članice združenja prihajajo iz dvajsetih držav, med katerimi je seveda tudi Slovenija. V začetku tega meseca je združenje v Strasbourgu pripravilo kongres. Udeležila se ga je tudi direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Martina Zupančič, ki je prejela priznanje vitez hmeljarstva. Priznanje vitez hmeljarstva podeli Svetovno hmeljarsko združenje na vsakem kongresu enemu ali dvema kandidatoma iz vsake države članice, predvsem za njihov življenjski prispevek k razvoju in ohranitvi hmeljarstva. Država, ki organizira kongres, lahko predlaga štiri kandidate. Tisti, ki poleg tega delujejo v okviru organov svetovnega zdru- ženja, lahko prejmejo še dve višji priznanji oziroma ordena - oficir in komandir. Trenutno je pet dobitnikov ordena komandir, oficirji pa so po eden iz vsake države članice, je povedala Martina Zupančič. Osnovna naloga Svetovnega hmeljarskega združenja je zaščita skupnih interesov pridelovalcev hmelja, pri čemer so izrecno izključena vsa politična vprašanja in druga vprašanja, ki ne zadevajo hmeljarstvo. »Kongrese predvsem zaradi gospodarske situacije že nekaj let pripravljajo le vsako drugo leto, vmes pa organizirajo hmeljarsko ekskurzijo. V času kongresa potekajo tudi aktivnosti tehnične in ekonomske komisije in seveda samega predsedstva. Ker je znanstveni del dokaj obsežen, je srečanje znanstvene komisije organizirano posebej. Letos je potekalo junija v Leonu v Španiji, na njem pa je bilo približno šestdeset udeležencev. Kongresa v Franciji pa se je udeležilo skoraj dvesto udeležencev, kar je ena izmed največjih udeležb zadnjih let. Res smo bili veseli, da smo se ponovno srečali v tako velikem številu,« je po vrnitvi povedala Martina Zupančič. Tehnična komisija predstavi na kongresu izboljšave v tehnologiji pridelave hmelja ali nove načine organiziranja v posameznih hmeljarskih državah, ki lahko koristijo kot primer tudi ostalim članicam za boljše delo. Ekonomska komisija pa se sestaja štirikrat na leto in je kongres samo ena od njenih aktivnosti. Ta komisija spremlja površine s hmeljem po svetu, porabo piva in vsa dogajanja na svetovnem trgu hmelja. In kakšne so trenutno razmere na svetovnem trgu? »Za nami je kar neko dolgo obdobje napredka. Uvajali so se novi kultivarji oziroma sorte hmelja z večjim pridelkom in z višjo vsebnostjo alfa kislin. Izvedene so bile številne tehnološke izboljšave, od hladilnic do briketiranja in ekstrahiranja hmelja, ki mu je bistveno podaljšalo obdobje uporabnosti. Zaradi vsega tega so se svetovne površine hmelja od leta 1992 do 2007 skoraj prepolovile na 48.000 ha. Temu primerna je bila ekonomika. Žal pa je nekaj slabih letin prispevalo k temu, da leta 2007 ni bilo dovolj hmelja. Tržna situacija je bila v trenutku spremenjena. Dvig cen pa je za hmeljarje znak, da pričnejo pospešeno saditi hmelj, zato je zdaj približno 8.500 ha več hmelja na svetu. To so seveda nove, bolj rodne sorte, tako da ocena za letošnjo letino kaže, da bo pridelava večja od porabe, kljub temu da je bilo precej viharno na območju Nemčije in da tudi v Sloveniji skoraj ni hmeljišča, ki ga ne bi prizadela toča. Medtem je namreč tudi tehnologija pivovarniške industrije napredovala, tako da namesto 6,3 g kot leta 1992 danes potrebuje samo še dobre 4 g alfe za en hektoliter piva. Vse to so neugodne številke. Vendar v hmeljarstvu ni nikoli tako, kot predvidevamo oziroma pričakujemo. Dokler ne bo hmelj obran, so zato vse napovedi prenagljene, lahko imamo glede na razmere dobro letino. Tržne in klimatske spremembe so vse bolj naša realnost.« Martina Zupančič še dodaja, da so hmeljarji vedno previdni pri svojih napovedih, čeprav je res, da ta hip razmere ne dajejo razloga za optimizem. »Vedno pravim: tudi če kaže zelo slabo, se nikoli tako slabo ne konča. Z nekaj optimizma bomo kos tudi sedanjim razmeram, bo pa verjetno res potrebnega malo več sodelovanja, povezovanja in enotnega nastopa.« To velja predvsem za področje prodaje. Dolgoročne pogodbe so sklenjene različno. Za uspešno hmeljarstvo pa je nujno potrebna ustaljena, razvojna in dolgoročna politika panoge, kar je tudi želja vseh kakorkoli povezanih s hmeljarstvom, je zaključila Martina Zupančič. K. R. POPRAVEK V junijski številki Utripa Savinjske doline smo na 7. strani v članku z naslovom Starejši počastili krajevni praznik pomotoma zapisali napačni priimek najstarejše na srečanju. Pravilno je Zofija Mogel in ne Mogu. Za pomoto se opravičujemo. UREDNIŠTVO Po podatkih IHGC so lani po svetu pridelali 113.615 ton hmelja. Letina je bila zelo dobra v Nemčiji, ki je s 35,3 % svetovnega pridelka hmelja postala največja hmeljarska država, a letos je neurje zmanjšalo njen pridelek za 5.000 ton hmelja. Delež ZDA je bil lani 32,5 %, Kitajske pa 12 %. Za pivovarniško industrijo je pomembnejši podatek o v hmelju pridelani alfa kislini. Po oceni IHGC je za leto 2009 na voljo približno 10.600 ton alfa kisline, pivovarniška industrija pa bo proizvedla približno 1,8 milijona hektolitrov piva, za kar potrebuje 7.500 ton alfa kisline. Ob upoštevanju dejstva, da se nekaj hmelja oziroma alfa kislin uporabi tudi za nepivovarniške namene, je v letu 2009 še vedno neporabljenih 2.500 ton alfe iz leta 2008. Don mobilflo/ti ■ Don brez avtomobila 'A \\ iv. 9. 2009 ob 9.00 uri ored Jovinovo hi/o * Državno tekmovanje v skajku Vr Rekreativni tek na „Žalsko miljo“ posamično ali družinski tek (min. 3 družinski člani) V' Teki za Štajersko Koroški pokal o ^ 4S Atietwuub-rZd Humanitarna akcija „Y/ak zama/ek /leje” Požar uničil najstarejši objekt Prej: Gasilci so se z ognjem borili vso noč in dežurali še ves teden ob tlečem pogorišču V noči s 13. na 14. avgust je požar, ki se je začel in razplamtel v najvišjem delu najstarejše zgradbe na območju nekdanje TT Prebold, v kateri je bila nekoč tkalnica, spravil na noge vsa gasilska društva v dolini in tudi izven nje. Zavijanje siren na avtomobilih, ožarjeno nebo in nevsakdanji prizor pa je »ukrhdel« spanec tudi številnim občanom Prebolda, še posebej tistim, ki živijo blizu nekdanje tekstilne tovarne. Pogled na gorečo tovarniško zgradbo je bil zastraševalen, v nevarnosti pa so bile tudi druge zgradbe nekdanjega tovarniškega kompleksa in sedanje industrijske cone, v kateri je več kot petindvajset novih podjetij. Nemočno so ognjene zublje, ki jih voda ni in ni mogla pogasiti, opazovali lastniki gorečega objekta, ki naj bi kmalu dobil novo podobo. Lani so povsem na novo prekrili celotno zgradbo, zdaj so urejali prostore za razstavni salon pohištva, prihodnje leto pa naj bi objekt dobil novo pročelje. Ostale so le še ruševine, ki nemo pričajo o tragediji in nekdanji mogočni zgradbi, v kateri so generacije delavk in delavcev služile svoj vsakdanji kruh. V tovarni, zgrajeni leta 1842, je že večkrat zagorelo. Požar leta 1866 je uničil prvotno tovarno in hkrati tudi zahteval štiri življenja tovarniških delavcev. Po štirih letih je bila zgrajena nova tovarna - novo veliko tovarniško poslopje, ki je imelo eno nadstropje in dve podstrešji, bilo pa je tudi za polovico širše od prvotnega. Prav ta stavba, ki je v sedanjem času predstavljala le še zgodovinski pomen in veliko spomeniško vrednost industrializacije kraja pod Žvaj-go, pa je v letošnji avgustovski noči pogorela. S tem se pravzaprav končuje zgodba nekdanje najstarejše tekstilne tovarne na Balkanu, ki je prišla pred petimi leti v stečaj. D. Naraglav Z zbiranjem zamaškov do proteze Anže in njegovo dekle Zala ter pobudnik akcije v Žalcu Uroš Vidmajer ob zabojniku za zamaške Vseslovenski akciji, ki temelji na zbiranju plastičnih zamaškov, se je avgusta pridružil tudi Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Skupaj s podjetjem Simbio je omogočil oddajo zamaškov na štirih različnih lokacijah (TIC Žalec in trgovski centri Spar, Mercator Modiana ter Tuš). Z akcijo želijo omogočiti nakup nožne proteze Anžetu Pratnemerju z Iga pri Ljubljani, ki je v nesreči januarja letos izgubil nogo. Poleg humanitarne pa je pomembna tudi ekološka nota akcije. Skoraj 25-letnemu Anžetu je predrta guma na avtocesti Maribor-Ljubljana spremenila življenje. Po uspešni asistenci uslužbenca AMZS in urejanju zaključnih dokumentov je vanju zapeljal voznik tovornjaka. Anže je ostal brez desne noge, uslužbenec AMZS trčenja ni preživel. Vse od nesrečnega dogodka je Anže optimist in trdno verjame, da bo z moderno nožno protezo ponovno aktiven športnik, kot je bil do zdaj. »Prebral sem Anžetovo spletno stran (www.subjectx.net) in niti približno nisem mogel ostati ravnodušen. V trenutku sem začutil neverjetno povezavo s človekom, ki ga ne poznam, in pomislil, da bi to lahko bil tudi jaz. Vsekakor želim dodati vsaj delček lastne aktivnosti in postati majhen člen te posebne humanitarne verige. Prepričan sem, da lahko skupaj z gostinci in ostalimi ljudmi zberemo veliko zamaškov in donacijskih sredstev ter tako pomagamo Anžetu na nadaljnji življenjski poti,« je dejal Uroš Vidmajer, vodja programa ŠPORT pri ZKŠT Žalec. »Anže nam vliva upanje, da se da tudi takrat, ko se nam življenje postavi na glavo, z močno voljo in prizadevanjem preseči finančne omejitve in izkoristiti vse čudeže, ki jih danes dela medicina. Verjamemo, da bodo občani hitro napolnili zabojnik in pomagali mlademu fantu, da bo uresničil svojo največjo željo - dokaj normalno hojo in morda celo vožnjo s kolesom ali rolerji. Menim, da je solidarnost najmočnejši motor, dobri ljudje pa njegovo gonilo,« je povedal direktor družbe za ravnanje z odpadki Simbio mag. Marko Zidanšek. Naj povemo, da bo Anže, ki si želi kot aktiven športnik s pomočjo nove proteze to pot tudi nadaljevati, eden izmed gostov 9. tradiconalnega Teka po ulicah Žalca, ki bo 19. septembra s startom ob 9. uri pred Savinovo hišo. T. T. Poleg zbiranja plastičnih zamaškov lahko Anžetu pomagamo tudi z neposrednim nakazilom na TRR Rdečega križa: Območno združenje Rdečega križa Slovenska Bistrica, številka TRR: 0443-0000-0433-025 pri Novi KBM, namen nakazila: »humanitarni prispevek za Anžeta«, sklic na številko: 410. Humanitarni prispevek se upošteva pri odmeri davka. Žalec praznoval s Savinom in odprl vrata Vrbenski igralci, preoblečeni v nošo Savinovega časa v razkošnem parku Roblekove vile Ob 150. obletnici rojstva slovenskega skladatelja, žalskega rojaka Friderika Širce -Rista Savina, so v Žalcu 10. in 11. julija pripravili dvodnevno prireditev z naslovom Žalec praznuje in odpira svoja vrata. Dvodnevno dogajanje, katerega del je bil tudi mednarodni simpozij o Ri-stu Savinu, je bilo nekakšen vrhunec praznovanja, ki so ga poleg obletnici rojstva posvetili tudi 60. obletnici smrti uglednega rojaka v lanskem letu. V tem času so pripravili vrsto prireditev, ki so mu bile posvečene. Ob simpoziju julija letos so Žalčani pripravili kar dvodnevni kulturni maraton, ki ga je obiskala tudi ministrica za kulturo Majda Širca. Na predvečer prvega dne je razstavo Generalma- jor Risto Savin v Savinovi hiši obiskal in se vpisal v spominsko knjigo tudi predsednik republike dr. Danilo Türk. Petek je bil posvečen menda-rodnemu simpoziju o Ristu Savinu in večerni reprizi njegove opere enodejanke Poslednja straža. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so skupaj z' otroki osnovnih šol iz četrtka na petek pripravili Savinovo Savinova noč v knjižnici V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so se velikemu skladatelju Frideriku Širci - Ristu Savinu poklonili s Savinovo nočjo. Noč je v knjižnici preživelo 16 učencev zadnje triade iz osnovnih šol v Spodnji Savinjski dolini. Srečanje je bilo nekaj posebnega in v Sloveniji zelo redkega. Veseli so bili obiska ministrice za kulturo Majde Širca in župana Občine Žalec Lojzeta Posedela, ki soju pozdravili s »himno«, napisano prav za ta dogodek. Udeleženci Savinove noči so se najprej sprehodili po Savinovi sprehajalni poti. Uroš Govek, strokovni sodelavec ZKŠT, jih je popeljal po Žalcu in jim razkazal nekaj žalskih znamenitosti. Sledil je ogled opere Poslednja straža in ogled Savinove hiše ter razstave v Savinovem likovnem salonu. Odpravili so se tudi do pokopališča, kjer so na grobu Rista Savina prižgali svečko. Druženje so nadaljevali v knjižnici. Karaoke, vislice, pantomima, pesem, zaigrana z vžigalniki, in filmi so noč vse bolj odmikali, učenci pa sploh niso bili zaspani. Nekateri so bedeli do jutra, veliko so si imeli povedati. V jutranjih urah je sledilo še eno presenečenje, ki ga je pripravil župan. Malo pred osmo so zbrali »dokaze« in jih pokazali vsem, ki so jim v zgodnjih urah na dan skladateljevega rojstva naklonili svojo pozornost. V večini so bili to njihovi starši, prisotni pa so bili tudi predstavniki medijev. Enotni so si bili, da so preživeli lep večer. »To je bila prva noč v knjižnici in je bila enkratna. Prebedeli smo jo skoraj vsi, veliko doživeli, mogoče tudi kaj naučili. Polni smo novih izkušenj, novih poznanstev ... Tako smo se tudi vključili v kulturni maraton, posvečen Ristu Savinu,« je povedala direktorica knjižnice Jolanda Železnik in dodala, da si želijo, da bi kaj takega še kdaj ponovili. Lucija, I. OŠ Žalec: »Zapomnila sem si, da je bilo fajn. Zabavno je bilo poslušati o Ristu Savinu, pa tudi potem smo se lepo imeli. Tudi opera mi je bila všeč. Spali sicer nismo nič, am- pak sem še zmeraj spočita. Gotovo bi se dogodka še udeležila, če bi bila možnost.« Luka, Letuš: »Ni bilo preveč težko prebedeti noč. Najbolj všeč mi je bila pantomima. Zelo zanimive izraze smo morali pokazati, jaz sem moral pokazati na primer sitno muho. Takšno preživljanje počitnic bi gotovo ponovil.« Nejc, OŠ Šempeter: »Najbolj všeč mi je bilo po polnoči, ko smo se zabavali, peli karaoke, reševali vislice, pa tudi, ko smo gledali filme. Dobil sem tudi novo prijateljico.« Tim, OŠ Griže: »Noč sem preživel zelo pozitivno, spoznal sem veliko novih ljudi, nova prijateljstva sem sklenil, spoznal veliko novih stvari, o Ristu Savinu, o Žalcu, o obzidju... Gotovo bom na to temo kaj napisal, ne vem pa, ali bo pesem ali spis, pustite se presenetiti.« Tjaša, OŠ Petrovče: »Pogovarjali smo se in se imeli fajn. Vse mi je bilo všeč. Super, da spoznaš nekaj novega na tak način.« T. T., L. K. Prva Savinova noč v knjižnici se je začela z obiskom kulturne ministrice noč in tako pričakali drugi dan dogajanj, posvečenih bolj poljudnemu spominu na velikega rojaka Rista Savina. Na pohod po Savinovi planinski poti so se že zjutraj odpravili pohodniki Planinskega društva Žalec, po Savinovi sprehajalni poti skozi Žalec s skupino žalskih tržača-nov (članov ljubiteljskih dramskih skupin, preoblečenih v noše iz Savinovih časov in tudi v Savina) pa so ves čas potekali vodeni ogledi. Na ogled so bile stalne zbirke v Savinovi hiši in Savinova spominska soba ter najnovejša razstava Generlma-jor Friderik Širca, kjer je bilo mogoče kupiti tudi spominske znamke in ovojnice Rista Savina Filatelističnega društva Žalec. Na različnih lokacijah po vsem mestnem jedru, ki je bilo v ta namen zaprto za promet, pred obrambnim stolpom, v cerkvi sv. Nikolaja, v Roblekovi vili, na Šlandrovem trgu, v Dr Türk je počastil Savina z vpisom v spominsko knjigo v Savinovi hiši veži Kvedrove hiše, v Galeriji AC, v salonu Nugget, v kavarni Mignon in drugje, so se predstavili mnogi nastopajoči in zgodile zanimive prireditve. Nastopili so MPZ Zvon Šempeter, MPZ Ponikva, Vokalni kvartet Zven, MPZ Petrovče, z nastopom učiteljev se je predstavila žalska glasbena šola, KUD Svoboda Griže, gledališka sekcija KUD Žalec, Godba Zabukovica in Godba Liboje, Folklorna skupina Galicija, Petrovi tamburaši in Folklorna skupina Grifon Šempeter, Pevke treh vasi, Veseli Pruhovčani, plesna skupina Flay Girls, ma-žoretke TKD Levec, glasbena skupina Resonanca in drugi. Obiskovalcem so bili na voljo tudi vodeni ogledi domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Sprehodili so se lahko tudi skozi zeliščni park in pokušali čaje in pivo IHPS ali se posladkali z dobrotami na kmečki tržnici. Ogledali so si lahko tudi etnološko zbirko in kleti v obrambnem stolpu ter poskusili in kupili vina. Na ogled so bile mnoge druge razstave, spominska soba Frana Robleka, Razstava nakita, razstava in prodaja spominkov s podobami Žalca Staneta Jakšeta, razstava likovnih del Aca Markoviča, Milene Šele-kar in Dareta Zavška, na glavni Ministrica Majda Sirca je pohvalila skrb Žalčanov za kulturno dediščino Kulturna ministrica navdušena »Moram reči, da me iskreno veseli, in s tega vidika zelo visoko ocenjujem Žalčanke in Žalčane, da take praznike vzamejo tako zares. Organizacija takega simpozija je zelo pomembna, pa tudi organizacija 150-letnice rojstva in že prej 60-letnice smrti Friderika Širce. Zdi se mi pomenljivo, da manjši kraji dajejo zgled večjim krajem s tem pristopom,« je ob obisku v Žalcu v času simpozija, ob obisku mladih na Savinovi noči in ob ogledu razstave v Savinovi hiši povedala ministrica za kulturo Majda Širca in dodala, da ne gre samo za to praznovanje, ampak za vrsto drugih prireditev, ki jih Žalec pripravlja, pa tudi za vrsto drugih naporov, recimo Glasbeno šolo Rista Savina, ki je »bleščeč kraj, kjer se širijo obzorja umetnosti, narejen z neko voljo, investicijo, z dobro energijo ...« »Zelo cenim dogodke, voljo in pripravljenost ljudi, ki vedo, da življenje ni samo pragmatično in da ni samo seštevek vsakodnevnih opravkov, ampak da lahko nudi tudi presežke, ki lahko potem pravzaprav osmislijo naše vsakodnevne opravke in delajo življenje bolj odgovorno, lepo in bolj odprto,« je žalske organizatorje in ljudi, ki soustvarjajo te in podobne dogodke, pohvalila ministrica in ob vprašanju, kaj meni o tem, da nekateri vidijo Žalec kot prireditveni prostor (in Dom II. slovenskega tabora Žalec) kot nekakšen Cankarjev dom, dejala, da primerjava z našo sicer kultno nacionalno ustanovo ni docela mogoča, ampak da je zelo pomembno, da kulturni hrami kot njegov podaljšek utripajo in živijo tudi drugje. »Nenehno se srečujem z vprašanji, ko bo zmanjkalo denarja, bo najprej zmanjkalo za kulturo, še posebej pri manjših krajih, kjer so potrebe velike, možnosti pa manjše, še posebej s področja infrastrukture /.../, zato toliko bolj cenim tiste sredine, ki znajo narediti prioriteto in niso takšne, ki najprej odrežejo kulturi. Gre ne le za infrustrukturne možnosti, pač pa tudi za pomoč društvom, skupinam, organizacijam,« je povedala ministrica in dodala, da v Žalcu to brez dvoma obstaja. Savinova dneva so pospremili nastopi številnih vokalnih in instrumentalnih skupin cesti skozi Žalec so kraljevali starodobniki. Otroci so lahko ustvarjali v ustvarjalnih delavnicah, se vozili z avtomobilčki Plasma car in se pomerili v metanju na koš. Na Šlandrovem trgu so v živo ustvarjali žalski likovniki, svoj program pa je pripravil tudi Študentski klub Žalec. Kavarniški večer z Dani-jem Bedračem so gostili v eni izmed kavarn. Dan se je končal z družabnim večerom in programom ansambla T'pravi muzikantje pred obrambnim stolpom. Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, ki je bil v sodelovanju z Občino Žalec, društvi in različnimi izvajalci organizator dvodnevnega dogajanja, gre gotovo pohvala, saj je prireditev odlično uspela. L. K. N |L SUZANA OGRAJENSEK (sopran) in THE FITZWILLIAM STRING QUARTET Sobota, 29. avgust 2009, ob 20.30 DVOREC NOVO CELJE Vstopnice po 10,00 EUR v TIC-u Žalec, število omejeno. I7*> j .. ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si Glasbo proučuje in izvaja Dr. Suzana Ograjenšek Dr. Suzana Ograjenšek je Žalčanka in hkrati svetovljanka, ki že deseto leto domuje, predava in raziskuje glasbo v angleškem Cambridgeu. Je doktorica muzikologije in zadnja leta vse bolj uveljavljena sopranistka, ki izvaja baročno glasbo doma in po Evropi in ki si je najprej kot dijakinja na naravoslovni šob želela pravzaprav študirati matematiko. A ko spregovori o skladatelju Ristu Savinu in slovenski umetnosti, kot je spregovorila tudi kot slavnostna govornica na prireditvi ob kulturnem prazniku v Žalcu, potem je jasno, zakaj se je odločila za glasbo, zakaj je bila vodja letošnjega mednarodnega simpozija o Ristu Savinu in kako močne so njene korenine. In če želite izvedeti še drugi razlog za to, da se je odločila za glasbo, potem ji prisluhnite to soboto, ko bo nastopila z angleškim Fitzwilliam String Quartetom v Dvorcu Novo Celje, ali v nedeljo na gradu Turjak v Veli-kih Laščah. Suzanin stik s Savinom sega pravzaprav že dobro desetletje nazaj, ko je bila na pobudo takratne direktorice Zavoda za kulturo Žalec Anke Krčmar urednica izdaje Savinovega zgoščenke in je ob tem uredila še za 10 zgoščenk arhivskih posnetkov Savinovih del, ki jih hranijo v Domoznanskem oddelku Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Potem je naletela še na pisma iz korespondence Rista Savina s sodobnimi slovenskimi skladatelji, ki so jo nekako naravno pritegnila k pisanju diplomske naloge na to temo. Čeprav je imela takrat zelo zgoščen stik s Savinom, njegovim življenjem in delom, pa Suzana Ograjenšek meni, da je čas za simpozij o njem zares dozorel šele zdaj. V teh desetih letih je muzikološka stroka opravila veliko dela na področju raziskovanja ustvarjanja slovenskih skladateljev. To znanje je zdaj mogoče povezati in na tej osnovi Savina umestiti v kontekst njegovega obdobja in v kontekst slovenske in evropske glasbe na splošno. »Tako smo lahko na simpoziju slišali, recimo, da so Savinovi nedvomno prvi pravi kakovostni slovenski samospevi, da gre pri njem za dejanski začetek slovenske violinske in komorne glasbe in da njegove opere še danes predstavljajo najkakovostnejši slovenski operni opus. Savin je bil pred 2. svetovno vojno nestor slovenskih skladateljev, okoli njega so bili zbrani mladi slovenski skladatelji, de- nimo Osterc, Pirnik, Adamič. Njegove opere so bile prve slovenske narodne' opere. Med obema svetovnima vojnama so njihove izvedbe velikokrat izvajali na praznik zedinjenja Jugoslovanov, 1. decembra. Njegove skladbe je slovenska delegacija izvedla v Beogradu na avdienci pri kralju.« Zakaj Savin ni bolj znan širše tudi kasneje? »Najprej najbrž zato, ker je kmalu po drugi svetovni vojni umrl in se je več izvajalo glasbe novih generacij. Potem tudi zato, ker so njegova dela zelo zahtevna in so kot takšna dosegljiva profesionalnim izvajalcem raje kot ljubiteljem. Njegove opere zahtevajo tudi obsežno izvajalsko zasedbo, tako kar se tiče orkestra kot pevskega ansambla, tako da bi bila izvedba katere od večjih oper zahteven projekt - a to seveda ni izgovor. Malo mogoče tudi zato, ker kot bivši avstro-ogrski general, posestnik in plemeniti ni najbolj odgovarjal oblasti po 2. sv.vojni in ga v začetku širše niso ravno veliko razglašali. Seveda pa so v Žalcu z njegovo zapuščino, tako materialno kot glasbeno, ves čas ravnali skrbno in odgovorno in jo lepo negovali.« Kaj je torej za poznavanje Savina prinesel simpozij? »Savina šele zdaj razumemo kot prvega slovenskega skladatelja moderne dobe, ki je pisal res vrhunsko, kakovostno klasično glasbo. Zelo natančno je bilo osvetljeno njegovo vojaško življenje, ki precej prispeva h Mednarodni simpozij uspel Stroko (druga z leve S. Ograjenšek) in slušatelje je pozdravila tudi ministrica V Glasbeni šoli Rista Savina Žalec je v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec in v sodelovanju z Oddelkom za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter Muzikološkim inštitutom ZRC SAZU 10. juUja potekal mednarodni simpozij o Ristu Savinu. Vodja enodnevnega mednarodnega simpozija o skladateljevem življenju in delu je bila dr. Suzana Ograjenšek, na simpoziju pa so sodelovali priznani slovenski in tuji glasbeni strokovnjaki in muzikologi. Udeležence simpozija je pozdravila tudi ministrica za kulturo Majda Širca. Skladatelja so osvetlili kot osebnost, njegov glasbeni opus, njegovo ustvarjanje pa umestili v glasbeni prostor in razložili pomen, ki ga je Risto Savin zapustil naslednikom. Na uvodnem predavanju je dr. Suzana Ograjenšek (Univerza v Cambridgeu, Clare Hall) predstavila Glasbene izvlečke iz Savinove korespondence. Sledilo je predavanje prof. dr. inž. Petra Zimmermanna (Universität der Bundeswehr München, Fakultät • für Luft- und Raumfahrttechnik) z naslovom Blišč in beda armade na primeru generalmajorja Friderika Širce. Med domom in svetom: pesmi za glas in klavir Rista Savina je orisal dr. Aleš Nagode (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za muzikologijo), Savinov klavirski opus pa je predstavil dr. Jernej Weiss (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za muzikologijo). Prvi del simpozija se je končal s predavanjem z naslovom Savino-va simfonična ustvarjalnost dr. Matjaža Barba (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Odde- lek za muzikologijo). Drugi del simpozija je s predavanjem na temo violinskih del Rista Savina v okviru violinske ustvarjalnosti na začetku 20. stoletja začela univ. dipl. muz. Maruša Zupančič (ZRC SAZU, Muzikološki inštitut). Dr. Henrik Neubauer (Višja baletna šola v Ljubljani) je podal razmišljanja o baletni glasbi Rista Savina, dr. Franc Križnar (Univerza v Mariboru, Inštitut glasbenoinfor-macijskih znanosti) pa je govoril o skladateljevi operi Poslednja straža (1898) med Zagrebom (1906) in Ljubljano (1907). Simpozij sta sklenili predavanji dr. Boruta Smrekarja (Slovensko ljudsko gledališče Celje) z naslovom Opere Rista Savina in Petra Bedjaniča (dolgoletni urednik za operno glasbo na Radiu Slovenija, Ljubljana) Posnetka oper Lepa Vida in Matija Gubec v arhivu Radia Slovenija. Na okrogli mizi ob koncu simpozija so udeleženci razmišljali o Savinu, slovenskih skladateljih in njihovem občinstvu in z že omenjeno Savinovo opero Poslednja straža pod taktirko Francija Rizmala, sicer tudi umetniškega vodjo Savinovih projektov, in v režiji dr. Henrika Neubauerja v Domu II. slovenskega tabora Žalec. L. K. Dr. Suzana Ograjenšek je osnovno glasbeno izobrazbo pridobila v Glasbeni šoli Rista Savina v Žalcu (profesorica klavirja Irena Kralj) in končala Srednjo naravoslovno-ma-tematično šolo v Celju (zdaj Gimnazija Lava). Študirala je primerjalno književnost in muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1999 diplomirala s temo Dopisovanje Rista Savina s sodobnimi slovenskimi skladatelji. Na univerzi v Cambridgeu je opravila specializacijo iz baročne glasbe, leta 2000 magistrirala na temo operne glasbe Georga Friedricha Händla, pred štirimi leti pa doktorirala na temo baročne opere v Londonu v začetku osemnajstega stoletja. Od takrat deluje kot raziskovalka na kolidžu Clare Hall Univerze v Cambridgeu, kjer tudi poučuje na Fakulteti za glasbo. Že med študijem v Ljubljani seje začela učiti solo-petja na glasbeni šoli Ljublja-naVič-Rudnik, zdaj pa študira pri priznani profesorici Diane Forlano v Londonu. V zadnjih letih se umetniško udejstvuje kot sopranistka in tudi kot pevka posveča posebno pozornost baročni glasbi. Nastopila je na mnogih pomembnih festivalih, vključno s festivalom baročne glasbe Lufthansa, Händlovim festivalom v Londonu in s slovenskim Festivalom Brežice. Lansko poletje je na festivalu v Aix-en-Provence pela v Purcellovi operi The Fairy Queen, to sezono pa označuje njen profesionalni operni debut v Händlovem Jephthi v Opéri National du Rhin v Strasbourgu. Suzana Ograjenšek vodi baročni ansambel La Falsirena in z njim redno nastopa, v njenem komornem repertoarju pa najdemo tudi sodobno glasbo. Njena diskografija vključuje izdajo Miserere J. K. Dolarja s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, snemala pa je za TV Arte France, Radio France, Televizijo Slovenija in Radio Slovenija. Za svoje pevsko izvajanje je prejela Williamso-novo nagrado, ki jo podeljuje univerza v Cambridgeu. kontekstu njegovega glasbenega ustvarjanja. Bolj jasna je njegova osebnost. Tudi v glasbi moraš biti zelo discipliniran in imeti veliko obrtnega znanja, preden lahko ustvariš kaj kakovostnega. Savinu je tu morda pomagala tudi vojaška disciplina. Pred njim takšnega teoretičnega in obrtnega znanja nihče v Sloveniji ni imel. Kompozicijo je študiral v tujini, kar je bilo za tiste čase izjema, in spoznal vse najsodobnejše smernice in svetovljanstvo Dunaja. Ko se je večina drugih skladateljev še lovila ob abecedi skladanja, se je sam temeljito izobrazil. Bil je tudi stilno napreden, saj se je posvetil novi romantiki, kar je bilo v slovenskem čitalni-škem času nekaj revolucionarnega. Po študiju pa se je moral odločiti, ali bo ostal tam, kjer se je vse dogajalo in postal del germanske glasbene zgodovine, ali se bo vrnil in deloval na Slovenskem. Njegova odločitev ne preseneča, saj je izhajal iz zavedne slovenske družine, ki je sodelovala pri ustanovitvi celjske čitalnice in bila aktivna pri organizaciji II. slovenskega tabora. Na podlagi njegovih pričevanj in njegovega glasbenega opusa pa vidimo, da Savin ni želel delovati ozko slovensko, temveč je želel postati predstavnik južnih Slovanov in jim dati identiteto v evropskem prostoru, na podoben način, kot sta recimo Dvorak in Smetana na evropski glasbeni zemljevid postavila Čehe. Savin je sicer z narodnimi operami uspel v Sloveniji, a na širše evropsko območje ni posegel, predvsem zaradi političnih razmer. Najprej zato, ker so bile v avstro-ogrskem času opere kakor Matija Gubec in Gosposvetski sen vnetljiv material, in jih recimo ne v Zagrebu ne v Beogradu niso dovolili uprizoriti. Kmalu zatem pa se je, kot rečeno, zgodila druga svetovna vojna in so tudi v Evropi nastopili novi časi in novi okusi. Kar se tiče simpozija in nadaljnje promocije Savinovega dela, je veliko vredno, da je prišlo do dialoga med Žalcem in Ljubljano. Na tiskovno konferenco v Ljubljani pred simpozijem je, recimo, prišla vodja in odgovorna urednica Založbe kaset in plošč RTV Slovenija Mojca Menart in prinesla še svežo izdajo radijskega arhivskega posnetka Savinove opere Lepa Vida na zgoščenki, za katero sploh nismo vedeli, da je v pripravi. Pravzaprav do takrat drug za drugega nismo vedeli, zdaj pa smo ta dialog vzpostavili. Udeleženci simpozija, ki so prišli iz slovenskih in mednarodnih strokovnih krogov, so bili navdušeni, kaj smo v Žalcu sposobni pripraviti. Simpozij so pohvalili tako po strokovni kot po organizacijski in človeški plati. Tudi žalska izvedba opere Poslednja straža je naletela na dober odmev, Torej je kar dobro, da pride kdaj kdo iz Ljubljane v manjše kraje in vidi, kaj se dogaja pri nas. Sicer pa je majhnost samo v glavah...« Pojdiva k vaši glasbeni poti. Zakaj glasba? Doma smo pevska družina - kadar se zberemo sorodniki, vedno v večji skupini večglasno prepevamo slovenske ljudske pesmi. Tudi moja sestra je zelo muzikalna. Doma sva imeli veliko spodbude in povsem samoumevno je bilo, da sva obe obiskovali glasbeno šolo. Brez glasbe si življenja niti ne znam predstavljati. Sicer pa sem bila do zadnjega polletja srednje naravoslovne šole prepričana, da bom študirala matematiko. Še vedno imam malo slabo vest, da sem izdala matematika v sebi na račun glasbe in literature (smeh), ampak glasba, matematika in akustika so med seboj povezane. Ugotovila sem, da glasbe v sebi ne morem zanikati in daje ta plat najmočnejša. Muzikologija pa vendarle ni le glasba? Res je. Ljudem pogosto ni jasno, kaj sploh pomeni študirati muzikologijo. Najlažja je primerjava s študijem književnosti, za katerega ni potrebno, da je študent pisatelj. Muzikologija je veda o glasbi, njene tradicionalne veje obsegajo zgodovino glasbe, analizo in akustiko, moderne smeri pa vključujejo tudi etnomuzikologijo, glasbeno psihologijo in sociologijo glasbe - vključen je recimo študij glasbe v filmu ali politiki in študij pop glasbe. V glavnem, muzikolog se uči glasbo razumeti, jo analizirati, spoznavati kontekste, v katerih glasba živi. Moja specializacija je historična muzikologija - študij baročne opere, predvsem oper Georga Friedricha Händla. Händel je večini bralcev najbrž poznan kot avtor oratorija Mesija, a je bil v 18. stoletju prvenstveno skladatelj italijanske opere v Londonu. Moje raziskovalno delo potegne za sabo poznavanje zgodovine 18. stoletja, študij evropske drame in druge literature, znanje več jezikov. V času doktorskega študija sem se na primer morala seznaniti z lepo- slovjem in ogromno zgodovinskimi, kulturnimi in etičnimi razpravami iz 18. stoletja. Zakaj barok? V baročno glasbo sem se zaljubila že med študijem v Sloveniji. Ta ljubezen je bila gotovo pogojena z mojim pevskim glasom - kot liričnemu sopranu mi je ta glasba pisana na kožo. Ko se mi je ponudila možnost na Cambridgeu za štipendijo, pa me je barok tako rekoč potegnil vase. Univerza v Cambridgu je za študij Händlove glasbe idealno okolje, tako kar se tiče dostopa do virov in literature kot kroga muzikologov in izvajalcev, ki oplajajo delo mlajših kolegov. Stroka in izvajanje glasbe živita tesno povezani, kar mi je tudi omogočilo, da se pričnem resno ukvarjati s petjem. Trenutno študiram pri profesorici Diane Forlano v Londonu, eni najbolj priznanih londonskih pevskih pedagoginj. Muzikologinja proučuje in izvaja glasbo, to je odlična kombinacija, mar ne? Veliko ljudi domneva, da mi muzikološko znanje gotovo veliko pomaga pri petju. Dejansko je ravno obratno: spoznavanje s pevsko tehniko in umetnostjo izvedbe me je naredilo za boljšo muzikologinjo. To je logično, saj gre neposreden dostop do tistega, kar proučuješ... Kje se vidite v prihodnje? Sem še na začetku pevske poti. Ustvarjam z različnimi zasedbami, izvajalci, dirigenti. Konec februarja sem imela samostojen koncert na londonskem Händlovem Festivalu, marca sem debitirala v operi Strasbourgu, ravnokar bom nastopila v Sloveniji v komorni zasedbi.... Ob tem povsod nesem s sabo svoje raziskovalno delo. Glasba s polno žlico, bi lahko rekla. Prihodnost? Gotovo glasbena, mednarodna. Sicer pa, kamor me bo peljalo še naprej, prepustila se bom toku. L. K. Razvojna agencija Savinja, &ž Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si AKTUALNE INFORMACIJE - SEPTEMBER 2009 JAVNI RAZPISI V TEKU Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Javni razpis »Znanje uresničuje sanje« (Ul. RS, št. 38/09). Roki za oddajo vlog: za leto 2009 - 10. 7. 2009, za leto 2010 - 11.9. 2009,11.12. 2009,12. 3. 2010,11. 6. 2010, za leto 2011 - 27. 8. 2010. Informacije: zarko.markovic@ess.gov.si. Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja (Ul. RS, št. 63/09). Roki: 7. 9. 2009, 15.10. 2009 ter 30. 11. 2009. Informacije: Katja Zgonc: 01/837 21 51, Simona Gorenčič, tel.: 01/837 21 47, Melita Ovsec Plos, tel.: 01/837 21 48, tel.: 01/836 19 53. Javni razpis za financiranje investicijskih projektov primarne pridelave v kmetijstvu (Ul. RS, št. 63/09). Rok: 11.9. 2009. Informacije na tel.: 01/836 19 53. Javni razpis za financiranje investicijskih projektov na področju kmetijske predelave, trženja in dopolnilnih dejavnosti (Ul. RS, št. 63/09). Rok: 9. 9. 2009. Informacije na tel.: 01/837 21 47. Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) Javni poziv za pridobitev evropske nagrade za podjetništvo 2010 (Ul. RS, št. 63/09). Rok: 13. 10. 2009. Informacije: eea@ japti.si. Ministrstvo za gospodarstvo in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 (Ul. RS, št. 63/09). Rok: 21.8. 2009. Informacije: sklop 1 (MG) mag. Tončka Zadel, tel.: 01/400 32 54, za sklop 2 in sklop 3 (MDDSZ) Aleksandra Tošič, tel.: 01/369 76 59. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Javni razpis za ukrepe: A) Podpora kmetijskim gospodarstvom zaradi slabšanja ekonomskih razmer v dejavnosti in nenadnih pomorov čebel v letu 2008, B) Podpora kmetijskim gospodarstvom zaradi slabšanja ekonomskih razmer v dejavnosti in nenadnih pomorov čebel v letu 2009 in C) Nadomestilo kmetijskim gospodarstvom zaradi bolezni rejnih živali, ko povračilo škode ni urejeno z drugimi predpisi (Ul. RS, št. 44/09). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do zaprtja za posamezen ukrep. Informacije: aktrp@gov.si ali tel. 01/580 77 92. Javni razpis za podporo strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu združevanju nevladnih organizacij za leto 2009 (Ul. RS, št. 63/09). Rok: 31. 8. 2009. Informacije na tel.: 01/309 42 45. Javni razpis za podporo strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu združevanju za leto 2009 na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov (Ul. RS, št. 63/09). Rok: 31. 8. 2009. Informacije na tel.: 01/309 42 45. Javni razpis za ukrep Pomoč mladim prevzemnikom kmetij (Ul. RS, št. 63/09). Rok: do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki se objavi na spletni strani MKGR Informacije na tel.: 01/580 77 92, E-naslov: aktrp@gov.si. II. javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in s prilagoditvijo kmetijstva, podukrep št. 2: izgradnja velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve hidromelioracijskih sistemov (Ul. RS, št. 60/09). Rok; do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki se objavi na spletni strani MKGP. Informacije na tel.: 01/580 77 92, E-naslov: aktrp@gov.si. Javni razpis za ukrep Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo na kmetijskem gospodarstvu (Ul. RS, št. 63/09). Rok: do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki se objavi na spletni strani MKGP. Informacije na tel.: 01/580 77 92, E-naslov: aktrp@gov.si. Javni razpis za ukrep Finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu (Ul. RS, št. 51/Ö9). Rok: do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki se objavi na spletni strani MKGP. Informacije na tel: 01/580 77 92, E-naslov: aktrp@gov.si. Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2009/2010. (Ul. RS, št. 57/09). Rok: 30. 4. 2010. Informacije: 01/434 10 80 Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 23. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/pdf/razpis_23_natecaj.pdf. Informacije: člani odbora ali na tel. 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent). TUJI RAZPISI Razpisi in več informacij na spletni strani: www.japti.si. Ostale informacije: Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska CVŽU SAVINJSKA © • _______REPU3UKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IM SPORT Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira Evropska unija Evropski sodar* sklad Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI - Ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU). V okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi naslednje dejavnosti: ČIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje. Nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03/713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče Žalec Brezplačno svetujemo in pomagamo vsem odraslim, ki imajo kakršnakoli vprašanja s področja izobraževanja in zaposlovanja. Ponujamo vse informacije o možnostih izobraževanja za polic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas, pomagamo pri učenju ali pri iskanju zaposlitve ... Na voljo smo osebno v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec, po svetovalnem telefonu na številki 03/713 35 65, po elektronski pošti na naslovu isio@upi.si. Svetovalno središče Žalec od leta 2008 dalje deluje v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), ki ga sofinancirata Evropska unija - Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Več informacij o centru dobite na spletni strani http://www.cvzu-savinjska.si. Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri: - pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij, - hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju, - storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si. POVABILO K ODDAJI PROJEKTNIH PREDLOGOV LAS SSD Obveščamo vas, da smo rok za prijavo na javno povabilo za nabor projektnih predlogov za izvajanje Lokalne razvojne strategije za razvoj podeželja Spodnje Savinjske doline za leto 2010 podaljšali do 10. 9. 2009 do 12. ure. Več informacij dobite na spletni strani: http://www.ra-savinja.si. DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC VABI K VPISU V PROGRAME ZA ŠTUDIJSKO LETO 2009/2010 V novem študijskem letu se lahko vključite v naslednje programe: italijanščina nadaljevalni, nemščina nadaljevalni in začetni, angleščina nadaljevalni in začetni, francoščina začetni, krojenje in šivanje, ročna dela, likovni krožek, plesni krožek, računalništvo nadaljevalni in začetni, urejanje in varstvo okolja, spoznavanje kulturne dediščine, joga, fotografiranje, tai či, oblikovanje z glino, komunikacija, fitnes, pohodništvo in zeliščarstvo (Zimzelen). Krožki bodo potekali od oktobra do maja enkrat tedensko po dve uri. Vabimo vas, da se vpišete v programe od 15. septembra dalje vsak torek in petek med 9. in 1 l.uro na sedežu društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, Savinjske čete 4, Žalec (Bergmannova vila, zraven občinske stavbe). Infor-macije tudi po telefonu 03/713 68 80. _______________ Dobrodošli v svetu znanja in druženja! Zgodnje sorte jabolk že obirajo Erika Sobočan in Ferzija Husič pri obiranju jabolk V enem največjih sadovnjakov v Sloveniji, v Sadjarstvu Mirosan, d. d., so že začeli z obiranjem jabolk. Kot je povedal tehnični direktor Vlado Korber, bo prodaja je v tem letu težavna. Tudi v Sloveniji je v hladilnicah za ta čas še preveč jabolk iz prejšnje sezone. Letos pričakujejo količinsko dober pridelek, nekaj več kot 4.000 ton na ca. 126 ha površin v Kasazah in Kamniku. Žal je v sadovnjaku že maja klestila toča in bo zaradi tega, kljub temu da so z mrežo zaščitili 25 odstotkov sadovnjakov, škoda velika. Letošnje vreme je bilo sicer naklonjeno pridelavi, razen nekaj vročinskih dni, tako da bo kakovost preostalega pridelka lahko zelo dobra. Dobra kakovost je tudi rezultat mnogih obnov, saj so od leta 2000 obnovili že 100 ha sadovnjakov. Sadili so tako najnovejše sorte za posebne okuse in tudi že uveljavljene sorte. T. Tavčar Lani dobiček, letos kaže slabše Družba Sadjarstvo Mirosan, Kasaze pri Petrovčah, je avgusta pripravila 14. skupščino delničarjev, na kateri je uprava dobila razrešnico za preteklo poslovno leto, delničarji pa so med drugim potrdili tudi izplačilo dividend in izvolili nadzorni svet za naslednje mandatno obdobje štirih let. Lani so v družbi Sadjarstvo Mirosan ustvarili dobrih 4,015 mlijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je dobrih 20 odstotkov več kot leto poprej. Čisti dobiček za leto 2008 je znašal 235.650 evrov, višina bilančnega dobička skupaj s preteklimi leti po stanju 31. december 2008 pa znaša 560.950 evrov. Del bilančnega dobička v višini 60.132 evrov so v skladu s sklepom skupščine namenili za izplačilo dividend, na delnico to znaša 1,54 evra, o delu preostalega bilančnega dobička se bodo odločali v naslednjih letih. Skupščina je izvolila člane nadzornega sveta za obdobje štirih let, in sicer sta bila Vid Korber in Marjan Vengust izvoljena kot predstavnika kapitala, svet delavcev pa je v nadzorni svet družbe imenoval Evelin Urankar. Kot je povedala direktorica družbe Sadjarstvo Mirosan Marina Bukovec, je bil poslovni rezultat v letu 2008 dober. Kriza in recesija pa puščata v prvem letošnjem polletju negativne posledice tudi v sadjarski stroki. Cene na veliko so razpolovljene, v primerjavi z enakim obdobjem lani. Kljub močnemu padcu cen je jabolka zelo težko prodajati. Tudi zaradi cenenih jabolk iz uvoza, ki so na policah pri naših veletrgovcih. T. Tavčar POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA vpisuje v višješolski študijski program izrednega študija EKONOMIST moduli: turizem, komerciala, računovodstvo Najnižja šolnina v regiji in ugodni plačilni pogoji. Želite pridobiti dodatna strokovna znanja? Možnost študija v Celju, Rogaški Slatini in Mozirju. • 03 428 54 50 • pks-visja.ce@guest.arnes.si • www.pksola.com/visja/visja.htm • marčen miiant instalacije pomagajmo naši naravi z EKOloškimi viri energije ^---- toplotne črpalke kondenzacijske peči untami Še več takšnih dobrih primerov Inde začasno vodi sindikalist Na kmetiji Podpečan seje predsednik seznanil s primerom dobre prakse Mirko Hirci (na sredini) v proizvodnji Inde Vransko V sklopu svojega obiska v Občini Žalec 9. julija se je predsednik republike dr. Danilo Türk v podjetju Ju-teks na Ložnici srečal tudi s predstavniki gospodarstva v Občini Žalec. Z njimi se je pogovarjal predvsem o .soočanju s finančno in gospodarsko krizo, socialnem dialogu in o potrebnih reformah za odpravljanje sive ekonomije. Srečanja so se poleg vodstva Juteksa z Milanom Dolarjem na čelu udeležili tudi predstavniki Razvojne agencije Savinja, Obrtno-podjetniške zbornice, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti Občine Žalec in predstavniki nekaj najvidnejših podjetij v Občini Žalec, med njimi podjetja Novem Car Interior Design, Sadjarstvo Mirosan, Matjaž idr. Ob tem je predsednik Türk povedal: »Pogovarjali smo se o sedanjih gospodarskih razmerah, ki so zahtevne. Pomembno je ugotoviti, da je za nekatera podjetja nastalo nekoliko normalnejše obdobje. To pomeni, da se naročila znova povečujejo, da je tista najbolj akutna faza krize nekako mimo. To seveda ne pomeni, da je konec vseh problemov. Nekateri problemi so nakopičeni že od prej in ti bodo ostali. Slišal pa sem veliko zelo pomembnih opozoril glede potrebe po pospešitvi socialnega dialoga, po realnejšem in zlasti bolj ozaveščenem pogovarjanju v smislu iskanja skupnih odgovorov na nekatera težka vprašanja, ki odgovorov do zdaj še niso dobila, ki se tičejo prožne varnosti pri delovnih razmerjih, ki se tičejo sive ekonomije, ki jo je treba zmanjševati, ki se tičejo plačilne nediscipline, pa tudi sprememb v pokojninskem sistemu, skratka o teh ključnih razvojnih vprašanjih, kjer obstaja občutek, da je .bilo naše dogovarjanje do zdaj premalo učinkovito. /.../ Prihaja obdobje, ko bo treba opustiti nekatere dogmatične poglede in voditi pogovore v smislu iskanja rešitev. Čas za to se izteka, rezerve ni prav veliko ...« Predsednik dr. Danilo Türk je še dodal, da žalsko okolje ne odstopa od splošne situacije v Sloveniji oz. da je »del skupne slovenske usode« in da ima gospodarske razmere, podobne drugim, a da ima tudi v gospodarstvu nekaj primerov dobrih praks. »Veseli me, da je Juteks poiskal neko pomembno tržno priložnost v Rusiji za investiranje v novo proizvodnjo in potem za prodajo na ruskem trgu. Zdi se mi, da je strateško gledano ta orientacija zelo pomembna. Čim več takih podjetij bo, tem bolje, ker bomo morali iskati nove trge. Razumeti je treba, da bo v Evropi rast verjetno še nekaj časa zelo nizka, da bodo naročila iz držav EU zelo omejena in bo treba iskati priložnosti zunaj EU. Ruski trg je s tega stališča pomembno področje. Ta strategija je zato nekaj zelo pohvale vrednega in želel bi, da bi bilo takih podjetij več,« je še dodal predsednik, ki se je kasneje ob obisku kmetije Podpečan na Ponikvi in srečanju s predstavniki kmetijstva žalske občine in kmetij z dopolnilno dejavnostjo navdušil tudi nad konkretnim primerom dobre prakse dopolnilne dejavnosti na kmetiji. L. K. Delniško družbo Inde Vransko, ki se ukvarja s proizvodnjo usnja in usnjene konfekcije s 36 zaposlenimi, od srede julija začasno vodi Mirko Hirci, predsednik nadzornega sveta družbe in sekretar sindikata SKEI za celjsko področje. Julija je namreč po skoraj desetih letih vodenja podjetja podjetje zapustil Dušan Kropivnik, 12-odstotni solastnik podjetja. Dušan Kropivnik je že 8. julija na seji nadzornega sveta podal ustno odstopno izjavo, po pozivu nadzornega sveta pa še pisno. Vse odtlej se v podjetju ni več pojavil. Kropivniku, ki se je na Vransko vozil iz Podljublja, bi sredi septembra potekel mandat. Nadzorni svet je začasno rešitev videl v tem, da vodenje preda kar predsedniku NS Mirku Hirciju. Nadzorniki in tudi delavci Kropivniku očitajo vrsto nepravilnosti na področju delovnopravnih razmerij do delavcev (neuskleje-nost pogodb o delu z zakonodajo, varstva pri delu idr.), pomanjkljivo urejene osnovne akte podjetja, izčrpavanje podjetja in celo namero o likvidaciji podjetja... Nesoglasja v podjetju so se začela že precej prej, počilo pa je lani jeseni. V podjetju bi namreč septembra morali imeti redno skupščino delničarjev, a je po besedah Mirka Hircija notar ugotovil, da je takratnemu nadzornemu svetu že pred letom dni potekel mandat, zato je ni bilo. Dušan Kropivnik je na kasneje sklicani decembrski skupščini za nove nadzornike predlagal tri nove člane NS, med njimi dva zunanja člana, kot pravi Hirci, po lastni izbiri. Zaradi nezadovoljstva in suma v nepravilnosti so zaposleni in notranji delničarji na kasnejši skupščini v decembru podali protipredloga dveh članov za nadzorni svet (Majo Tratnik kot predstavnico sveta delavcev in Mirka Hircija kot predstavnika notranjih delničarjev) in z večino (okrog 80 % notranjih delničarjev) uspeli potrditi v NS dva svoja prestavnika. Z januarjem je začel delovati nov nadzorni svet, ki je izvolil Mirka Hircija za svojega predsednika in je do danes imel že šest rednih in dve izredni seji. V skladu z njegovim sklepom od aprila delavci spet dobivajo polne plače. Od decembra so namreč dobivali 70-odstotne, kar je bil takrat kompromis med sindikatom in Koprivnikom, ki jih je ob velikem padcu naročil novembra želel takoj dati za nekaj mesecev na borzo. Nadzorni svet je ob ponovnem dvigu plač 36 delavcem zahteval tudi 25-odstotno znižanje plač upravi, ki so bile do takrat, tako Hirci, nesorazmerno visoke v primerjavi z delavskimi. NS je želel z direktorjem doseči tudi popravek pogodb o delu, ki so bile v neskladju z zakonom, to pa je maja ugotovila tudi delovna inšpekcija in naložila odpravo nepravilnosti. Po odhodu Kropivnika zdaj to usklajuje Hirci, ki predvidoma do konca leta, vodi podjetje. V tem času preverja situacijo na več področjih, ugotavlja krvno sliko in kondicijo podjetja, hkrati pa si skupaj s sodelavci prizadeva za nova naročila. Prvi cilj je zagotovo, pravi Hirci, ohranitev delovnih mest, osnova pa so stabilni temelji poslovanja. Zaenkrat imajo dobre izglede za dovolj naročil do konca novembra. Kriza je sicer oplazila tudi Inde, ki se mu po novembrskem drastičnem padcu naročila zdaj nekoliko popravljajo. Podjetje je lani ustvarilo dobrih 597.000 evrov prihodkov od prodaje, kar je za dobrih 22 odstotkov manj kot leta 2007 in za 30 odstotkov manj kot leta 2006, in imelo pri tem 127.000 čiste izgube, 67 odstotkov več kot 2007 in veliko slabše kot leta 2006, ko je podjetje predelalo minimalni dobiček v vrednosti 6.674 evrov. Podjetje ni pretirano zadolženo, pravi Hirci, torej ob zdajšnjem razumevanju bank to še ne bo usodno. Inde sicer kar 98 odstotkov izdelkov izvozi, usnjeno konfekcijo pa med drugim ši-vajo za priznane blagovne znamke, kot so Bassoleder, McCain, Spike, Akris, Giorgio Armani, Tmsardi, Belfe ... V tem času jim je poleg odprave ostalih nepravilnosti glavna skrb ohranitev in pridobitev novih naročil, ki so pogoj za ohranitev delovnih mest. Že v teh dneh načrtujejo intenzivne komercialne aktivnosti, med njimi že zadnje dni avgusta hišni sejem s prodajo njihove usnjene konfekcije po ugodnih cenah. L. K. Podelili oskarja učenja Od leve proti desni vodja skupščine Franci Ogris in predsednik uprave Tone Turnšek Na UPI - Ljudski univerzi Žalec so v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU) podelili nagrade za posebne dosežke pri učenju. Oskarja za učenje je prejel Jože Komerički - Pepi iz Petrovč, ki s svojim življenjem in delom dokazuje, da za učenje in ustvarjalnost ni nikoli pre- pozno. Na UPI - Ljudski univerzi Žalec so pripravili kar devetnajst različnih dogodkov, ki se jih je udeležilo več kot dvesto obiskovalcev. Na UPI Žalec so poleg Oskarja za učenje podelili tudi osem priznanj za posebne učne dosežke. Priznanje so prejeli Ljudmila Sikošek, Viktor Lončar, Marija Grobin, Maksimiljan Močenik, Ivo Golčer, Breda Vi-zovišek, Leonida Urleb in Stanislav Krivec. Nagrajence so v okviru projekta CVŽU Savinjska predlagali partnerji. Dobitnik letošnjega oskarja za učenje je Jože Komerički -Pepi, ki je v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska pridobival znanje računalništva in se uril v desetprstnem tipkanju. Znanje in spretnosti, ki jih je pridobil s samostojnim učenjem, so ga spodbudili k uresničevanju svoje notranje ustvarjalne moči. Začel je zapisovati svoje spomine, ki jih je ob pomoči mentorice Irene Štusej maja 2009 izdal v knjigi z naslovom KOMERIČKI - Zgodbe iz najstarejše hiše v Petrovčah. Prireditev so na UPI Žalec pripravili kot slovesen konec tedna vseživljenjskega učenja 2009. T. Tavčar V prostorih Polzele, tovarne nogavic, d. d., je potekala 14. skupščina delniške družbe. Skupščini je prisostvovalo 50,56 % kapitala. Z večino glasov so bili sprejeti vsi sklepi, ki sta jih predlagala uprava in nadzorni svet družbe. Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom za poslovno leto 2008 in poročilom nadzornega sveta o preveritvi in sprejemu letnega poročila. Predsednik uprave Tone Turn-šekje prisotne seznanil z rezultati poslovanja vletu 2008. Poslovanje in prodaja sta do zadnjega trimesečja potekala dokaj normalno in po načrtu. Oktobra in novembra pa so zabeležili nenormalno velik padec prodaje. Svetovna finančna in gospodarska kriza je težavne in zahtevne pogoje poslovanja še zaostrila. Povečanje cen surovin in energentov, upad števila kupcev, manjša kupna moč, na Hrvaškem pa tudi slabi meddržavni odnosi so povzročili izpad realizacije. Nezmožnost zadostnega znižanja stroškov na kratki rok in premajhni prihranki predhodnih mesecev so vplivali na to, da je družba poslovno leto končala z izgubo v višini 125 tisoč evrov. Lani je 480 zaposlenih proizvedlo in prodalo 17 milijonov parov nogavic ter ustvarilo več kot 15 milijonov evrov prihodkov, od tega 56 odstotkov pod lastno blagovno znamko, za katero so značilni kakovost, modnost ter zdravju in okolju prijazni izdelki. Pomemben delež prodaje se ustvari preko lastne maloprodaje, ki jo bodo širili tudi v prihodnje. Po sklepu skupščine se je bilančna izguba pokrila iz prenesenega čistega dobička. Skupščina je podelila razrešnico članom uprave in nadzornega sveta za poslovno leto 2008. Poleg tega so na skupščini potrdili prehod navadnih, prosto prenosljivih imenskih delnic z nominalnim zneskom v kosovne delnice ter sprejeli prečiščeno besedilo Statuta družbe. Imenovali so tudi revizorja za poslovno leto 2009, to pa je Abeceda - Revizijska družba, d. o. o., Celje. T. Tavčar Jože Komerički, direktorica UPI - Ljudske univerze Žalec Franja Centrih, koordinatorka tedna vseživljenjskega učenja Biserka Neuhold Hlastec in svetovalka v CVŽU Savinjska Katja Golavšek Poroka med rimskimi ostalinami Obiranje hmelja na star način Rimska nekropola: samo enkrat je prvič Antični park v Šempetru je bil letos prvič tudi v znamenju poročnega slavja. Saša Lužar in Dušan Dobravc sta se odločila stopiti na skupno življenjsko pot v domačem okolju, ki ga preveva zgodovina nekdanjega mogočnega rimskega imperija. Ta dan je bil zanju nekaj posebnega tudi zato, ker sta si nataknila prstana in si obljubila zvestobo prav na prvi rojstni dan njune hčerke Zoje. Po rimskem običaju so za dobrodošlico v parku ponujali medico z rimskim kruhom in soljo. Slavnostna povorka z nevesto in ženinom je ob igranju rimske glasbe kmalu prišla do prireditvenega prostora med rimskimi spomeniki, kjer sta poročni obred opravila pooblaščenec Janko Kos in matičarka Darja Ažman. Mladoporočenca sta si nadela rimska oblačila in venca z lovorimi listi. Svojo zvezo sta nato potrdila pred ol- tarjem v cerkvi sv. Petra, kjer je poročni obred opravil domači župnik Mirko Škoflek. Po poroki sta se skupaj s hčerko odpravila na štirinajstdnevno poročno dopustovanje na otok Pag. Ob tem dogodku so se prav prijetno počutili tudi turistični delavci, ki jim je po zaslugi Saške in Dušana uspelo uresničiti že dalj časa trajajočo zamisel, da bi v antičnem parku Rimska nekropola pripravljali tudi poročne obrede. D. N. V času obiranja hmelja znova oživijo spomini na čase, ko se je hmelj obiral še ročno in je bila dolina preplavljena z obiralci iz različnih krajev Slovenije, Hrvaške in tudi od drugod. Nekatera društva, različne organizacije in ustanove se trudijo, da ti časi ne bi šli v pozabo. Med njimi je zelo prizadevno Etnološko društvo hmeljarska vas iz Kal pri Šempetru. V Rupah, nad Jamo Pekel, so že pred leti posadili hmelj, vrste savinjski golding, vsako leto pa poskrbijo tudi za obiranje hmelja na star način. Pri letošnji organizaciji je sodelovalo tudi Turistično društvo Šempeter, ki vodi projekt Iz skrinje babic in dedkov za bogastvo vnukov. Ta projekt je v 90 odstotkih sofinanciran z evropskimi sredstvi. Prireditev so pripravili v nedeljo, 16. avgusta, na njej pa so za prikaz obiranja hmelja na star način Najboljše tri ekipe poskrbele članice Ženskega pevskega zbora Ponikva in v vlogi gospodarja kmetije Jože Jezernik. Sledilo je tekmovanje ekip v obiranju hmelja in postavljanju hme-ljevk, v drugem delu pa so se za najboljšo obiralko pomerile tudi ženske posamezno. Letos si je lovoriko in nagrado najboljše obiralke prislužila Sonja Majer iz zaselka Grče. Med ekipami pa sta si prvo mesto in nagrado razdelili ekipa Francke, v kate- ri je tekmoval tudi nekdanji poslanec Ivan Jelen, in ekipa Grče. Tekmovanje je spremljala in ocenjevala posebna komisija, v kateri sta bila hmeljarski starešini Milan Lesjak in Oto Šporn. Prireditev je lepo uspela, svoje pa so k 'temu prispevali tudi lepo vreme, glasbena skupina Stari prijatelji iz Šempetra, voditeljica Polonca Podovac in seveda tudi pivska in kulinarična ponudba. D. N. Kmečka tržnica pod kozolcem Pot, klopi in koši okrog jezera Z junijske tržnice pod Obrezovim kozolcem V soboto, 29. avgusta, bo minilo že leto dni, odkar TD Petrovče skupaj z marljivimi domačinkami in gospodinjami iz okoliških vasi pod Obrezovim kozolcem na Zaloški Gorici pripravlja kmečke tržnice. Te so pod kozolcem, ki je s svojo lego na hribčku viden daleč naokoli, dobro zaživele. Prvo kmečko tržnico, kjer domačinke in gospodinje iz sosednjih vasi ponujajo kakovostne in slastne domače in kmečke dobrote, so postavili septembra 2008. V letošnjem letu pa so jih pripravljali vsako zadnjo soboto v mesecu od 9. do 12. ure, razen julija, ko so imeli dopust. Zadnjo letošnjo krneč- Po puntarski poti ko tržnico načtujejo oktobra, ko bo zastirko iz šena, ki na lepi razgledni točki na Zaloški Gorici brani pred vetrom in je hkrati pristna kulisa različnim ponudnikom kmečkih dobrot, spet zamenjala koruza. V soboto, 29. avgusta, bo torej pod Obrezovim kozolcem prva »podopustna« kmečka tržnica, ki vabi med 9. in 12. uro. L. K. Občina Braslovče in Turistično društvo Braslovče sta pristopila k urejanju pešpoti okoli Braslovškega jezera. Ob poti želijo postaviti štiriindvajset klopi in košev za smeti. Ureditev okolice je prvi korak k uresničevanju ideje, da bi Braslovško jezero ponovno postalo priljubljena izletniška točka. Kot je povedal Branko Ribizel, so se petkove akcije udeležili tudi braslovški svetniki in s yAB.LJ.EN.LNA Pohod po hmeljski poti 14 km dolga pot: Novo Celje • ribnik Vitje • Šeški most • Rimska nekropola v Šempetru • Žalec, IHP- Novo Celje V soboto, 29. 8. 2009. Pričetek ob 9. uri pred dvorcem Novo Celje. Prijavnina 5 EUR (darilo ter okrepčila ob poti in na cilju) mSmrni Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34 ^ ■■■■■■■■ Organizatorja: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in Zveza turističnih društev Občine Žalec - vc" Tudi letos so se ob dnevu državnosti občani občin Tabor in Braslovče podali na tradicionalni pohod po Puntarski poti. Iz Grajske vasi in Tabora so se odpravili do Mežnarjeve domačije, ki predstavlja stičišče taborske in braslovške občine. Letošnje druženje je organiziralo Turistično društvo Gomilsko, pohodnike pa so spremljali tudi konjeniki KD Mustang z Gomilskega. Dobrodošlico je zbranim v imenu organizatorjev izrekla predsednica TD Gomilsko Božena Kosu. V krajšem kulturnem programu, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Gomilsko, sta nastopili Nina Markovič Korent in Lucija Blatnik. Udeležence, ki so tokrat našli senco pod velikim šotorom, sta nagovorila tudi podžupana obeh občin, Janko Drča (Tabor) in Vinko Drča (Braslovče). Praznični dan je minil v prijetnem vzdušju, k čemur vsako leto pripomore tudi gostoljubje Mežnarjeve domačije. Ta cestna povezava med občinama je zelo priljubljena tudi za ljubitelje kolesarstva in druge, ki radi hodijo ali se vozijo po stranskih poteh, ki so, kot pravi slogan Turistične zveze Slovenije, običajno lepše od glavnih. D. N. PONIRKOV INFO CENTER Odpiralni čas v septembru: ČETRTEK, PETEK od 15. do 18. ure SOBOTA, NEDELJA od 10. do 18. ure Možnost izposoje daljnogledov in palic za nordijsko hojo. V primeru slabega vremena zaprto. Po opravljenem delu zaposleni na občinski upravi, skupaj z županom Markom Balantom. Do zdaj je postavljenih petnajst klopi, obenem pa sporočajo, da si lahko vsak, ki to želi, postavi svojo klop in jo poimenuje, kakor želi. T. Tavčar OTROŠKE DELAVNICE pri ribniku VRBJE Sobota in nedelja, 5.9.in 6.9., ob 15. uri »Indijanska vas Orlovo gnezdo« Sobota in nedelja, 12.9. in 13.9., ob 15. uri »Dogodivščine na Kitajskem dvoru« Sobota in nedelja, 19.9. in 20.9., ob 15. uri »Gusarji zasedejo Vrbje« Sobota, 26.9., ob 16. uri "Naslednje leto spet? JAAAAA!" INFORMACIJE: TIC Žalec, 710 04 34 Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si Kolektiv Ropotar iz Šempetra v najtežjih trenutkih z vami že 15 let Lepo urejen prostor za žarni pogreb z razstrosom pepela na preboldskem pokopališču leg pogrebov skrbijo tudi za urejanje in lepšo podobo pokopališč. Seveda to zahteva veliko dela. Prav tako opravljajo pogrebne storitve v Šempetru in na vseh ostalih pokopališčih v žalski občini, sosednjih občinah in povsod drugod. Na njihovo pobudo in v sodelovanju z vodstvom Občine Prebold so lani prvi v Savinjski dolini uredili prostor za raztros posmrtnih ostankov na preboldskem pokopališču, kakršnega imajo v Sloveniji morda le tri ali štiri pokopališča. Vsak primer posebej prilagodijo v skladu z odloki in običaji lokalnih skupnosti, čeprav je zanje najpomembnejša želja naročnika, da lahko umrlemu na zadnji poti nameni tisto, kar želi. Zavedajo se, da nič ne more nadomestiti izgube ljubljene osebe, še bolj pa se zavedajo, da lahko kako- vostno opravljena storitev in prijazen stisk roke v težkih trenutkih prineseta vsaj delček tolažbe. Veliko ljudi na njihova vrata ne potrka prvič, ampak se k njim vračajo po pomoč tudi drugič ali tretjič. Takrat, pravijo, je najtežje, ko vidiš nekoga, ki je še pred kratkim v žalosti potreboval pomoč, pa se ga usoda znova dotakne. Težko je, ko na cestah ugašajo mlada življenja, ko odhajajo tisti v najlepših, zrelih letih, tudi starejši ... Vsako slovo je boleče. Ro-potarjevi se zavedajo, da se jih vsak primer nehote dotakne, čeprav v njihovem profesionalnem odnosu ne sme biti prostora za izkazovanje čustev, pa vendarle kdaj pa kdaj tudi sami na skrivaj obrišejo kakšno solzo ... in vsaka jim znova da moč, da znajo poskrbeti za ljudi v stiski tako, kot bi si to želeli zase. Ivanka Ropotar, ena redkih ženskih govornic, ki s svojim čustvenim govorom poskrbi za dostojno zadnje slovo že vseh 15 let Petnajst let delovanja je zdaj za njimi, pred njimi so nove vsakodnevne usode ljudi, žalostni trenutki svojcev, nov čas, novi izzivi ... Ob vsem pa želijo ostati takšni, kot so, predvsem pa s svojim znanjem, izkušnjami in velikim spoštovanjem biti v pomoč in tolažbo svojcem preminulega v vsakem trenutku. EPP - DN Kolektiv pogrebne službe Ropotar (od leve proti desni) Franc Fegeš, Janko Grabner, Ivanka in Ivan Ropotar ter Peter Križnik Ivanka in Ivan v sprejemni pisarni, kjer je na ogled širok izbor pogrebne opreme Direktor podjetja Ivan Ropotar Ropotarjevi iz Šempetra že petnajst let opravljajo dejavnost, v kateri mora biti človek čustveno trden, natančen, spoštljiv, zanesljiv, predvsem pa mora imeti občutek za ljudi v stiski, v kakršni se znajdejo ob smrti svojih najbližjih. Ivanka in Ivan Ropotar se v tej dejavnosti dopolnjujeta že petnajst let. Skupaj z zaposlenimi se trudita poskrbeti za spoštljivo zadnje slovo pokojnikov, svojo skrb pa v veliki meri namenjajo žalujočim svojcem, ki so v najtežjih trenutkih globoko pretreseni in tako takšno pomoč še kako potrebujejo. Spominjata se, da so bili začetki zelo težki, saj se poklica v pogrebni dejavnosti nikjer ni moč priučiti. Ta poklic zahteva celega človeka, obilo odrekanja, trdne volje, zanesljivosti in občutka za ljudi v stiski in prav zato jima je uspelo, da je danes kolektiv Ropotar znan daleč naokrog. Sedež dejavnosti imajo v Šempetru, kjer imajo tudi poslovne prostore, tako da so na voljo 24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ali pa obiščejo svojce na domu in jim tako prihranijo poti. Ponujajo vse, kar je potrebno za spoštljivo slovo, storitve in prevoze opravljajo po vsej Sloveniji in tudi v tujini, večidel pa seveda v domačem okolju, kjer večinoma opravljajo in ponujajo pogrebne storitve, vključno s pogrebnim moštvom, cvetjem, pevci, godbeniki, govorniki, izvajanjem žalostink s trobento, citrami, fotografiranjem, kamnoseškimi deli ... Potrudijo se izpolniti vsako, še tako drobceno željo, saj vedo, da je v tistih zadnjih trenutkih to še kako pomembno. Cenovno so zelo ugodni in konkurenčni v primerjavi z ostalimi ponudniki. Poleg pogrebnih storitev opravljajo tudi pokopališko dejavnost. Upravičeno se lahko pohvalijo, da so edini pogrebni kolektiv v žalski, celjski in zgornje-savinjski regiji, ki so si pridobili zaupanje več občin in skrbijo za pokopališča v Preboldu, na Vranskem, v Taboru, Šmartnem v Rožni dolini, kar pomeni, da po- ZŠAM Savinjska dolina praznovalo Med govorom Janka Gorška Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina je ob 13. juliju, njihovem stanovskem prazniku, ter praznovanju 55. obletnice Združenja šoferjev in avtomehanikov Spodnje Savinjske doline pripravilo proslavo. Številni člani in gostje so se zbrali na avto-poligonu ZŠAM Savinjska dolina v Ločici ob Savinji. Predsednik ZŠAM Savinjska dolina Milan Pečnik je med drugim povedal, da šte- je združenje 256 članov in je med večjimi v Sloveniji. Osrednji govornik je bil generalni direktor slovenske policije Janko Goršek: »Visoki jubileji se nikakor ne zgodijo sami od sebe. Vedno so rezultat trdega dela, truda in vztrajnosti. 52 združenj, ki sestavljajo zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, in več kot 7500 članov potrjuje, da je bilo v uresničevanje poslanstva te stanovske organizacije vložene veliko energije. Prihajamo iz različnih okolij, vsako ima svoje posebnosti in raznolikosti, a delo, ki ga opravljamo, nas združuje v skupnem cilju. Veseli me, da je sodelovanje med policijo in zvezo združenj odlično, pravzaprav vsako leto boljše.« O pomenu združenja in njegovega poslanstva je spregovoril tudi regijske predsednik Franc Janžič. Na slovesnosti so podelili pokale in priznanja najboljšim trem posameznikom in ekipam na regijskem tekmovanju v cestnoprometnih predpisih, vožnji tovornjakov in avtobusov ter avtomehanikov, plakete vzorni voznik pa so prejeli Franc Sobočan, Jože Rehar in Ivan Krajnc. V kulturnem programu so nastopili godbeniki iz Liboj, pevski zbor ZŠAM Savinjska dolina in mažoretke iz Levca. Pred družabnim delom je polzelski župnik Jože Ko-vačec blagoslovil šoferje in avtomobile. T. Tavčar Deset let GZ Prebold Med podeljevanjem priznanj GZ Prebold praznuje letos že desetletnico svojega delovanja. Pred tem so gasilska društva iz takratne KS Prebold delovala v okviru GZ Žalec, z ustanovitvijo samostojne občine pa so ustanovili tudi svojo gasilsko zvezo. Svoj jubilej so proslavili v Kaplji vasi in ga združili z dnevom gasilca Občine Prebold. Ob tej priložnosti je predsednik GZ Prebold Jože Veber orisal 10-letno pot Gasilske zveze Prebold, v kateri je združenih sedem PGD in eno PIGD, v katera je skupaj včlanjenih 1400 gasilcev. Poudaril je, da GZ Prebold daje velik poudarek izobraževanju svojih članov in delu z mladimi, kar je edini pravi način za uspešno delo. Zbrane sta pozdravila v imenu Gasilske zveze Slovenije predsednik savinjsko-šaleške regije Jože Drobež in župan Občine Prebold Vinko Debelak. Ob koncu slovesnosti so najzaslužnejšim gasilcem podelili priznanja Gasilske zveze Prebold in Gasilske zveze Slovenije. Ivi Leber iz PGD Matke, Jože Jager iz PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka in Nikolaj Viher iz PGD Groblja so prejeli tudi priznanje za posebne zasluge. D. N. Gasilska vaja Med reševanjem oseb Člani PGD Braslovče so v braslovški cerkvi, ki sodi med največje objekte v občini, izvedli vajo. Vajo, ki je bila nenapovedana, je ob pomoči poveljnika Danijela Pantnerja in z dovoljenjem župnika Milana Gosaka pripravil član društva Rok Ušen. Z njo so želeli preveriti odzivnost gasilcev v primeru poziva ter dopolniti znanje reševanja iz visokih objektov. V vaji so poleg članov PGD Braslovče sodelovali tudi trije gasilci PGD Velenje, ki so se prijazno odzvali vabilu. Do nastanka požara je prišlo zaradi udara strele v zvonik, ki je zagorel, v njem pa je ostala ujeta ena oseba. Gasilci so poskušali osebo rešiti in pogasiti požar. To jim je v primernem času tudi uspelo. Ugotovili so, da bi bilo v primeru pravega požara reševanje in gašenje zelo oteženo, saj je dostop do cerkve z vozili omejen zaradi ograje, zvonik pa bi se lahko tudi zrušil. Ugotovili so tudi, da so take vaje zelo pomembne zaradi ustreznega sodelovanja z drugimi enotami. Pomembno je tudi, da se že prej pripravi primerna taktika reševanja v primeru požara, še posebej, če bi se v cerkvi nahajalo večje število oseb. T. Tavčar 95-letnica gasilstva Župan Lojze Posedel predaja prapor predsedniku PGD Drešinja vas Gregorju Koscu V soboto, 4. julija, je bilo v Drešinji vasi zelo slovesno, saj so 95-letnico PGD Drešinja vas obeležili s svečanim razvitjem mladinskega prapora. Gasilci v Drešinji vasi si za skupno dobro prizadevajo že zavidljivih 95 let in vse generacije gasilcev v vasi imajo skupen cilj: pomagati ljudem. V vasi je veliko mladih gasilcev, zato je prapor namenjen prav njim. Prireditev je potekala v dvorani gasilskega doma, kjer je župan Občine Žalec Lojze Posedel v imenu darovalcev trakov predal prapor predsedniku PGD Drešinja vas Gregorju Košcu. V nagovoru je predsednik nanizal vrsto dejavnosti društva v zadnjih petih letih, zlasti velika pri- dobitev je bila obuditev vaške gmajne na koncu vasi, ki so jo spremenili v igrišče. Izrazil je tudi optimizem in hvaležnost ob veliki podpori posameznikov, ustanov in podjetij. Poveljnik Franc Zavašnik je povzel operativno delo. Še posebej ponosni so, da so v vasi v zadnjih letih kar tri močne desetine, ki posegajo po prvih mestih na tekmovanjih: pionirska, ženska in veteranska. Društvo je ob 90-letnici izdalo publikacijo o zgodovini vasi in gasilstva na vasi. Zadnjih pet let je v novi publikaciji zabeležil Jože Čeh. Na slovesnosti so najzaslužnejšim gasilcem podelili zahvale društva in priznanja Gasilske zveze Žalec. V kulturnem programu so nastopili mladi iz Dre-šinje vasi in moški pevski zbor iz Petrovč pod vodstvom Metke Berk. Prireditev je povezovala Mojca Drev Uranjek. V družabnem delu prireditve so goste zabavali humoristka Pepa in člani ansambla Polet. M. D. U. Za učinkovito posredovanje V Gasilski zvezi Žalec je izobraževanje gasilcev ena od glavnih operativnih nalog, saj se zavedajo dejstva, da lahko samo dobro usposobljeni gasilci izvajajo intervencije strokovno, hitro in varno. Za izobraževanje v zvezi, ki združuje 35 gasilskih društev, skrbita enajstčlanska komisija za strokovno vzgojo ter aktiv predavateljev in inštruktorjev ob pomoči ostalih komisij. Izobraževanju so v tem letu namenili že enajst tisoč ur. Poleg tega, da se gasilci redno udeležujejo tečajev v organizaciji GZ Slovenije, komisija konec vsakega leta na podlagi potreb, ki jih posredujejo gasilska društva in občinska poveljstva, pripravi program usposabljanja GZ Žalec. Program je kar obsežen in zajema tako področje temeljnega kot tudi dopolnilnega in permanentnega izobraževanja. Tudi za leto 2009 je na programu kar nekaj tečajev, delavnic in posvetov. Med njimi so že končali tečaj za vodjo skupine in tečaj za bolničarje, strojnike in uporabnike radijskih postaj. Organiziranih je bilo tudi nekaj delavnic (praktična uporaba radijskih postaj, delo s programom Vulkan, delavnica za mentorje za osnove teka in priprava ekip za tekmovanje), tečajev za mladino za bronaste, srebrne in zlate značke z naslovom Preprečujmo požare in posvetov (posvet poveljnikov in podpoveljnikov PGD, posvet članic in posvet veteranov). Tako se je izobraževanj v izobraževalnih centrih na Igu, v Pekrah in Sežani udeležilo 85 gasilcev, temeljnih in dopolnilnih tečajev v GZ Žalec 132, posvetov in delavnic prav tako 85 gasilcev in tečajev za mladino 60 mladih gasilcev. Skupaj sta se v prvi polovici leta izobraževala 302 odrasla udeleženca, kar pomeni približno 13 odstotkov aktivnega polnoletnega članstva. Poleg tega sta bila organizirana še dva osnovna tečaja (v GPO Polzela in GPO Vransko). V Žalcu so organizirali podelitev diplom, na katero so poleg PGD Doborovlje je v Braslovčah organiziralo kviz za gasilsko mladino Gasilskega poveljstva Občine Braslovče. Kljub nekoliko slabšemu vremenu je bila udeležba ekip zelo dobra. Tekmovale so ekipe sedmih gasilskih društev v kategoriji mlajši pionirji in pionirke, starejši pionirji in pionirke ter mladinci. Gasilci so se med seboj pomerili v gasilskih veščinah in znanju o gasilstvu. Iz sedmih društev je tako v treh kategorijah sodelovalo kar sedemnajst ekip, ki so pokazale veliko znanja in gasil- 126 tečajnikov, ki so uspešno končali tečaje, povabili tudi predavatelje in inštruktorje. Jeseni bodo organizirali tečaj za vodjo enote, nadaljevalni tečaj za gasilce, delavnice za nevarne snovi, strojnike, uporabnike dihalnih aparatov, posvet za tajnike in šolo varne vožnje za voznike gasilskih vozil, če se bodo s Centrom varne vožnje na Vranskem dogovorili za ugodno ceno, GPO Braslovče pa bo organiziralo osnovni tečaj za gasilce. Vse vrste usposabljanj izvajajo predavatelji in inštruktorji GZ Žalec, ki so vsi ustrezno strokovno usposobljeni. Izjema sta tečaj za strojnike in bolničarje. T. T. skih spretnosti. Prve tri enote iz vsake skupine so se uvrstile v nadaljnje tekmovanje na nivoju Gasilske zveze Žalec. Pri mlajših pionirkah/pionirjih je zmagala ekipa z Gomilskega, pri starejših pionirkah/pionirjih ekipa iz Braslovč in pri mladincih/mladinkah ekipa iz Trnave. Poudariti velja, da bo letošnje državno prvenstvo v gasilskem kvizu novembra v Braslovčah, in sicer v prostorih osnovne šole in športne dvorane. Priprave na ta zelo obsežen in pomemben projekt so že v teku. T. T. Državni kviz v Braslovčah Bazilika - romarsko središče škofije Hom z obnovljeno cerkvijo S slovesne maše nadškofa dr. Antona Stresa v petrovski baziliki Praznovanje največjega Marijinega praznika 15. avgusta, Marijinega vnebovzetja, ki je potekalo v osrednjem romarskem središču celjske škofije, Baziliki matere božje v Petrovčah, je bilo zelo slovesno. Začelo se je na predvečer praznika. Romarji iz Savinjske doline in od drugod so se zbrali v cerkvi pri molitvi Marijinih večernic, nadaljevali s sveto mašo in končali s slovesno procesijo po vasi. Na sam praznik se je v Petrovčah letos zbralo veliko ljudi. Glavno slovesnost je vodil nadškof dr. Anton Stres, ki je v pridigi poudaril, da naj bi slovenski vernik ponovno začutil, da je vera vrednota, ki jo je treba živeti v vsakdanjem življenju. Marija, kot soodrešiteljica človeštva, pa nam daje upanje in vero v življenje. Pri maši je nadškof blagoslovil reprodukcijo dragocene slike, ki prikazuje Marijo z detetom, Janezom Krstnikom in angeli. Sliko je pe-trovški cerkvi darovala nekdanja lastnica graščine iz Zaloške Gorice, baronica Puton. Delo ima visoko umetniško vrednost in je najverjetneje iz znane šole italijanskega mojstra Andrea del Sarta (1487-1531). Strokovnjaki menijo, da je mogoče na njej opaziti vpliv štirih velikanov florentinske renesanse: Leonarda da Vincija, fra Bartolomea, Raffaela Santija in Michelangela. Za reprodukcijo slike so podali pobudo in jo tudi finančno omogočili Marjan Marinšek ter njegova sinova Peter in Marko iz Velenja. T. T. Cerkev sv. Magdalene na Homu so v zadnjih dveh letih temeljito obnovili. Najprej so obnovili streho, lani in letos pa tudi notranjost. Ob koncu del je Župnija sv. Pavel Prebold skupaj z župnijskim svetom in domačini pripravila slovesno prireditev s sveto mašo, blagoslovom in procesijo okrog cerkve. Največ zaslug za ta dogodek so imeli domači župnik Damjan Ratajc, nekdanji kaplan na Homu Štefan Kuhar in nadškof Franc Kramberger, ki je blagoslovil cerkev in vodil procesijo. Na slovesnosti je dobrodošlico zbranim izrekel predstavnik župnijskega sveta iz Matk Janez Grenko in ob koncu podal poročilo o opravljenem delu. Zbrane sta nagovorila domači župnik Damjan Ratajc in župan Občine Prebold Vinko Debelak. Najzaslužnejšim za obnovitev cerkve so ob tej priložnosti podelili posebna priznanja. Po- sebne pozornosti so bili deležni ključarji Martin Krk, Sandi Ločičnik, Jože Baloh in dolgoletni oskrbnik planinskega doma Ivan Pinter. D. N. Kapela v čast Slomšku Nova kapela na primernejši lokaciji Ob obnovljeni cesti Šem-peter-Podlog so blagoslovili novo Frenčakovo kapelo. Kapelo so lani po dogovoru z vaščani Podloga, ko so začeli z rekonstrukcijo ceste Šempeter-Podlog, prestavili, saj je zmanjševala vidljivost in s tem varnost. Prestavili so jo na primernejše mesto in jo do letošnjega krajevnega praznika KS Šempeter v Savinjski dolini tudi olepšali. Kapela je posvečena škofu dr. Antonu Martinu Slomšku kot zavetniku kmetov in kmetijstva, ob ponovni blagoslovitvi pa so vanjo postavili tudi nov kipec blaženega škofa. Po kratkem nagovoru Iva Povšeta in blagoslovu kapele, ki ga je opravil domači župnik Mirko Škoflek, sta zapela moški pevski zbor Savinjski zvon in mešani cerkveni pevski zbor iz Šempetra. Ob koncu so zaigrali tudi harmonikarji Harmonikarskega orkestra Griže. S slavjem so nadaljevali na vaškem igrišču Pri Regi v Podlogu. T. T. Prvi oratorij v Petrovčah V petrovški župniji so drugi teden počitnic pripravili prvi oratorij, na katerem je sodelovalo dvainštirideset otrok, zanje pa je skrbelo dvajset animatorjev. To so bili dnevi veselja, razgibanih dejavnosti, pesmi in iger za šolarje, medtem ko so bili starši, ki so bili na delu, brez skrbi. Za šolarje je to lepa priložnost, da koristno preživijo del počitnic, da razvijejo in izrazijo svoje sposobnosti in talente, ki jih drugače ne morejo ali nimajo možnosti. Vodji sta bili Katja Pečovnik in Elvira Selič. Letos so spremljali zgodbe in značaj sv. Med izdelovanjem okrasnih blazin Frančiška Asiškega, geslo oratorija pa je bilo Nate računam! Izdelovali so okrasne blazine v obliki sonca in lune, lutko sv. Frančiška, fantje so se izkazali v izdelovanju križa, odšli so na sprehod do Savinje, obiskal jih je čarodej Jani... T. Tavčar Otroška ribiška tekma Mladi ribiči po letošnji drugi tekmi Ribiška družina Šempeter je konec junija na Ribniku Preserje pripravila že drugo letošnjo ribiško tekmo za osnovnošolske otroke. Kot je povedal Rado Ga-šparič, se je tekme kljub dopustniškemu času udeležilo devet otrok. Tokrat je s 4360 točkami zmagala Mateja ŠKRABEJ, drugo mesto je s 3640 točkami zasedel Amadej PERGER, tretji pa je bil Matic ORELJ, ki je zbral 2880 točk. L. K. Nate računam! Udeleženci oratorija z animatorji in vodjo Eriko Božič Enotedenski otroški malteški dnevi - Oratorij Polzela 2009 na Polzeli so se z mašo, ki jo je daroval petrovški župnik pater Ivan Arzenšek, in s piknikom s starši, končali 1. avgusta. Za okrog štirideset otrok od prvega do šestega razreda je skrbelo dvajset animatorjev, prostovoljcev iz vrst srednješolcev, ki so imeli predhodno kar nekaj pripravljalnih srečanj. Tudi letošnji, po vrsti že četrti oratorij v polzel-ski župniji, je vodila katehisti-nja Erika Božič, pomagali sta ji Anja Dovečar in Nina Vičar. Geslo letošnjih otroških mal- teških dni je bilo Nate računam! Vsebinski navdih je bila življenjska pot svetega Frančiška in v tem duhu so potekale tudi delavnice: sonce in luna, kjer so izdelovali sonce in luno iz papirja, dekleta so šivala iz blaga, iz kamnov so oblikovali živali, fantje pa so iz lesa izžagali asiški križ. Mladi likovniki so ob pomoči Borisa Hola na pročelje vhoda v veroučno učilnico naslikali maskote štirih oratorijev. Odpravili so se tudi na izlet, in sicer v Nazarje, kjer so obiskali samostan svetega Frančiška, v Mozirju pa so si ogledali Mozirski gaj. Ker je bil sveti Franči- šek najprej vojak, jih je obiskala slovenska vojska z vojaškim vozilom Valuk. Vojaški kaplan Vito Muhič, sicer minorit, jim je predstavil življenja vojakov in delo vojaškega kaplana. Z zanimanjem so si ogledovali orožje, ki ga uporablja vojska za obrambo domovine, fantje pa so se z navdušenjem povzpeli v notranjost vojaškega vozila. V času oratorija so otroci v humanitarni akciji Pomagajmo Anžetu, ki je v prometni nesreči izgubil nogo, zbrali 70 kg zamaškov in se tako še bolj približali svojemu letošnjemu vzorniku sv. Frančišku. T. Tavčar Blagoslov konj V okviru praznovanja polzel-skih župnijskih dni in goda sv. Marjete, župnijske zavetnice, so v Novem Kloštru prisluhnili sv. maši in pripravili blagoslov konj društva Malteške konjenice Polzela in konjenice gostov. V imenu občine in malteškega viteškega reda je zbranim spregovoril malteški vitez Stanko Novak, ki je poudaril, da je blagoslov konj star slovenski običaj, ki sega v deseto stoletje. Na Polzeli je malteška konjenica ponovno obudila ta stari običaj in tako letos že osmič organizirala blagoslov konj, tokrat že četrtič ob praznovanju župnijskih dni. Malteški viteški red, ki je bil prisoten na Gradu Komen- da na Polzeli več kot petsto let, je v svojem času uporabljal konje kot edino prevozno sredstvo, nenadomestljivi so bili pri raznih kmečkih opravilih, prevozu ljudi in pošte ter tudi v vojnah. Predsednik malteške konjenice Zvone Zupanc se je zahvalil za blagoslov, nato pa je sledilo družabno srečanje. T. T. Blagoslov je opravil polzelski župnik in dekan Jože Kovačec Vroče zaradi sonca in tekmovanja Peka kruha na star način Tudi šaljivo igro - rdečo nit so tekmovalci vzeli zelo resno Prostovoljno gasilsko društvo Sveti Lovrenc je prvo nedeljo v avgustu pripravilo že 28. tekmo koscev, grabljic in Štangarjev. Kljub visokim poletnim temperaturam in žgočemu soncu je prireditev v Sveti Lovrenc privabila kar enajst ekip, ki so se pomerile v košnji, grabljenju, postavljanju hme- ljevk in seveda tudi v šaljivi igri. Sodelovale so ekipa ŠD Ponikva pri Žalcu, ekipa iz Kališ v Občini Trbovlje, iz Šmartnega v Rožni dolini, starejša in mlajša ekipa ŠD Marija Reka, ekipa iz DPM Zbure v Občini Šmarješke Toplice, Pavlinčki iz Prebolda, ekipa DPM Šentjur pri Celju in Mlečna kraljica Natalija Mlečna kraljica Natalija Zakšek V prijetnem okolju Šmar-tinskega jezera, ki leži v okolici Celja, je bila okronana druga mlečna kraljica zelene doline Slovenije. Res je, da vreme prireditelju ni bilo naklonjeno, vendar so dobra organizacija, vzdušje in dobra volja naredili druženje nepozabno. Za začetek prijetnega druženja so poskrbele kuharske eki- pe s pripravo jedi v kotličku. Prijavljenih je bilo šest ekip, prvo mesto sta zasedli dve ekipi, in sicer ekipa iz Bosne in Hercegovine, ki je pripravila tomik golaž, in ekipa KZ Šentjur, ki je pripravila šentjurski bograč. Žlahtni naziv Mlečne kraljice zelene doline Slovenije za leto 2009/2010 je osvojila Natalija Zakšek iz Planine pri Sevnici, kjer imajo doma petdeset glav goveje živine, večinoma krave mlečnice. Natalija študira ekonomijo v Ljubljani, opravila je že vse izpite, pred njo je le še zagovor diplomske naloge. V prostem času z veseljem pomaga pri domačih opravilih tako v hlevu kot v hiši. Mlečna kraljica zelene doline Slovenije predstavlja Slovenijo, slovensko mleko in mlečne izdelke slovenskih mlekarn. Njeno glavno poslanstvo je osveščanje potrošnikov, da so izdelki slovenskih proizvajalcev visoko kakovostni, z lastnostmi, ki ugodno vplivajo na organizem in imajo pomembno vlogo v zdravem načinu življenja. T. T. Od oldtajmerjev do raket prvič dve ekipi PGD Osek iz Občine Sveta Trojica v Slovenskih Goricah. Tekmovanje se je popoldne začelo s povorko skozi vas, na čelu katere je bil Pihalni orkester Prebold. Za godbeniki so se na prizorišče tekmovanja s kočijami pripeljali voditelj iger Boris Kopitar, hmeljarske starešine, ki so ocenjevali kakovost opravljenega dela tekmovalnih ekip, ter domače gospodinje v kmečki noši, ki so tako kot vedno po končanem tekmovanju poskrbele za pravo kmečko malico za vse tekmovalce, sodnike in goste. Med gosti je bil tudi preboldski župan Vinko Debelak. Lovoriko najboljšega kosca je ubranil lanskoletni zmagovalec Bernard Tratnik iz ekipe Marija Reka st., najboljše grabljice in tudi najboljša Štangarja pa so bili v ekipi ŠD Ponikva. Zmagovalna ekipa, ki je za nagrado prejela tedenski najem apartmaja v Lanterni pri Poreču, je bila ekipa ŠD Marija Reka ml. pred ekipami ŠD Ponikva, Marija Reka st. in DPM Šentjur. Organizator vsako leto nagradi tudi najlepši voz, s katerim se ekipa pripelje na tekmovanje. Letos je nagrado prejela ekipa Pavlinčki iz Prebolda. Tekmovanju je sledila velika vrtna veselica z Gorenjskim kvintetom, pripravili pa so tudi bogat srečelov. Za prijetno počutje tekmovalcev in obiskovalcev ter za hrano in pijačo so poskrbeli številni šentlovrenški gasilci, na dan prireditve je zavihalo rokave kar 96 članic in članov društva, kar je za sicer majhno vas svojevrsten rekord. Brez sponzorjev in donatorjev seveda ne bi bilo mogoče izpeljati prireditve, za kar se vsem iskreno zahvaljujejo, prav tako pa tudi vsem obiskovalcem, ki s svojo udeležbo potrjujejo uspešno delo šen-tlovrenških gasilcev tudi na tem področju, je v imenu vseh gasilcev letošnjo tekmo koscev, grabljic in Štangarjev povzela Andreja Kumer. K. R. Tovrstno tekmovanje je zelo zanimivo za gledalce, saj se jih je tokrat ob progi po oceni organizatorjev zbralo približno tri tisoč. Tekmovalci tekmujejo s traktorji za vleko težkih sani po progi, ki so na startu najprej na zadnji osi, potem pa sorazmerno s progo potujejo naprej proti drsni ploskvi in tako povečujejo trenje. Skupna masa uteži in sani lahko znaša tudi do 30 ton. Tekmovanje je potekalo v različnih kategorijah, poskrbeli pa so tudi za zabavo. T. T. Utrinek s prireditve Slovenska traktor pul- Savinjska dolina pripravi-ling zveza je v sodelova- la drugi traktor pulling v nju s Strojnim krožkom Gotovljah. Desete vaške igre na Ponikvi V Kalah, v zaselku nad Jamo Pekel, so članice Društva podeželskih žena Ponikva pri Žalcu preživele prijetno sobotno popoldne. Vse leto so namreč sodelovale na različni tečajih, na katerih so se poleg druženja tudi marsikaj naučile. Za konec pa so se odločile za peko kruha na star način. Članice so v preteklih letih v tem času pripravljale Kmečko popoldne pod lipo, tokrat pa so se odločile, da svoje znanje podelijo tudi z drugimi obiskovalci, ki so se z veseljem odzvali vabilu. Pod spretnimi rokami so nastajali različni izdelki iz testa, kot so jih pekli v preteklosti. Pri Smrečnikovih je zadišalo po prestah, žemljah, rogljičih, različnih vrstah kruha, ger, sodeluje od 20 do 25 članic, ki svoje znanje s pridom uporabljajo tudi v domačih kuhinjah. T. Tavčar Pri pripravi posebnega kruha ... pridne gospodinje pa so poskrbele tudi za posladek v obliki potic in krofov. V društvu, ki ga vodi Zdenka Ža- Športno društvo Ponikva pri Žalcu je pripravilo desete vaške igre, na katerih je nastopilo enajst ekip iz bližnje in daljne okolice. Iger si je v lepem vremenu ogledalo približno tisoč ljudi, pripravili pa so tudi razstavo kmetijske mehanizacije. V paradni disciplini - vlečenju vrvi je zmagala ekipa Dobrine iz Loke pri Žusmu (povprečna teža enega člana ekipe je bila kar 131 kilogramov), drugo mesto je osvojila ekipa iz Ribnice in tretje ekipa Svetega Štefana. V štafetnem teku in iskanju zaklada je zmago slavila ekipa domačega gasilskega društva, v lovljenju žogice pa ekipa Športnega društva Ponikva. T. T. Letalski miting in krst letala Med vlečenjem vrvi Aeroklub Prebold je tudi letos na vzletišču v Kaplji vasi organiziral zanimiv letalski miting. Na vzletišče je priletelo veliko število pilotov z lahkimi plovili in tudi večjimi športnimi letali iz vse Slovenije. Na tokratnem letalskem mitingu so krstili in blagoslovili novo klubsko letalo. Blagoslov je ob prisotnosti predsednika Aerokluba Prebold Edvarda Potočnika, župana Občine Prebold Vinka Debelaka in številnih drugih opravil domači župnik Damjan Ratajc. Novo klubsko letalo je nekoliko višjega kakovostnega razreda italijanskega proizvajalca Flysynthesis, narejeno iz karbonskih vlaken, Telefon: 03/712 12 80 ima vgrajen letalski motor, v sam trup letala pa je vgrajeno padalo, ki se odpira na raketni pogon. Padalo reši tako posadko kot tudi samo letalo v primeru loma letala ali odpovedi motorja nad terenom, kjer ni mogoče varno pristati. Kot je povedal predsednik kluba Edvard Potočnik, doseže hitrost blizu 200 km na uro. Nekaj posebnega pa je tudi zaradi vgrajenih električnih zakrile, ki omo- gočajo tudi nizko pristajalno hitrost, kar je idealno za krajše pristajalne steze, kakršna je njihova. Dopoldan so se predstavili tudi modelarji s svojimi radijsko vodenimi letali, popoldan pa smo si lahko ogledali bogat letalski program. Med udeleženci prireditve je bilo veliko zanimanja za panoramske polete. Tudi tokratni letalski miting je uspel in popestril prvo julijsko nedeljo. D. Naraglav OBČINA ŽALEC Torek, 1. september, ob 11. uri polaganje temeljnega kamna za osnovno šolo v Grižah; pred OŠ Griže (Občina Žalec, 713 64 00). Torek, 1. september, ob 12. uri odprtje obnovljene ceste Žalec-Griže, pred Domom Svobode Griže (Občina Žalec, 713 64 00). Torek, 1. september, ob 18. uri začetek šolanja psov; poligon na Ložnici pri Žalcu (Kinološko društvo Pluton, 041 842 954). Sreda, 2. september, ob 13. uri odprtje črpališča za vodo - Gorca; KS Galicija - Gorca (Občina Žalec, 713 64 00). Sreda, 2. september, ob 14. uri odprtje priključne ceste - PC Ložnica; Ložnica - pred tovarno Juteks (Občina Žalec, 713 64 00). Četrtek, 3. september, ob 9. uri državno prvenstvo upokojencev v balinanju; Športni center Žalec - balinišče (DU Žalec, 031 892 942). Petek, 4. september, ob 9. uri športna tekmovanja in druženje ob 60. obletnici DU Žalec; Športni center Žalec - balinišče (DU Žalec, 031 892 942). Petek, 4. september, ob 20. uri Z MODO V PRETEKLOST -predstavitev srednjeveške mode, glasbe, plesa in kulinarike; pred dvorcem Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 4. september, ob 20. uri 23. kavarniški večer - pesnica in slikarka Slavica Tesovnik; Dom Svoboda Griže (KD Aletheia, 031 218 890). Sobota, 5. september, ob 4. uri planinski pohod na Skuto; odhod izpred pisarne PD Žalec (Planinsko društvo Žalec, 031 320 242). Sobota, 5. september, ob 8. uri planinski pohod: Bistrica ob Sotli - hrvaško Zagorje; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 5. september, ob 8. uri vzpon na Kotečnik; odhod s parkirišča pri trgovini Kili (Planinsko društvo Liboje, 710 04 53). Sobota, 5. september, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami; središče Gotovelj; (Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 5. september, ob 9. uri teniški memorial Vlada Vebra; Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, OE šport, 712 12 67) Sobota, 5. september, ob 9. uri državno prvenstvo v lokostrelstvu; Športni center Žalec (Lokostrelski klub Žalec, 041 663 401). Sobota, 5. september, ob 9. uri športna tekmovanja in druženje ob 60. obletnici DU Žalec; Športni center Žalec - balinišče (DU Žalec, 031 892 942). Sobota, 5. september, med 15. in 17. uro PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE - »Indijanska vas Orlovo gnezdo«; Ponirkov info center, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 5. september, ob 19. uri slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo odličij ob občinskem prazniku; Dom II. slovenskega tabora Žalec (Občina Žalec, 713 64 00). Sobota, 5. september, ob 20.30 druženje občank in občanov ob prazniku Občine Žalec; pred Domom II. slovenskega tabora Žalec (Občina Žalec, 713 64 00). Nedelja, 6. september, ob 8. uri teniški turnir - pari nad 95 let (skupna starost); igrišča TK Trje (pri POŠ Trje) (Tenis klub Trje 2000,041 691 507). Nedelja, 6. september, ob 10.45 promenadni koncert Godbe Liboje; Šlandrov trg-Mestni trg (OIJSKD Žalec, 491 38 40). Nedelja, 6. september, ob 11. uri PRAZNIK OBČINE ŽALEC -praznovanje na Homu; Planinski dom na Homu (Občina Žalec, 713 64 00). Nedelja, 6. september, med 15. in 17. uro PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE - »Indijanska vas Orlovo gnezdo«; Ponirkov info center, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 7. september, ob 9. uri športno tekmovanje ZDU Žalec za pokal Občine Žalec; Športni center Žalec - balinišče (DU Žalec, 031 892 942). Ponedeljek, 7. september, ob 15.30 4. mednarodni folklorni festival »Od Celja do Žalca« - povorka v Žalcu; pred obrambnim stolpom (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 8. september, ob 9. uri medobčinsko tekmovanje upokojencev v balinanju; Športni center Žalec - balinišče (DU Žalec, 031 892 942). Torek, 8. september, ob 18. uri odprtje razstave ŠIVANJE IN KROJENJE; Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec ob 10. obletnici delovanja; Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 8. september, ob 18. uri 4. mednarodni folklorni festival »OD Celja do Žalca« - uradno odprtje; Dom II. slovenskega tabora Žalec in Celjski dom, Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 9. september, ob 15.30 podjetniški piknik; prireditveni prostor pred Jamo Pekel (RA Savinja, 713 68 60). Četrtek, 10. september, ob 10. uri srečanje upokojencev PZDU Celje; pred dvorcem Novo Celje (PZDU Celje, 031 452 173) Petek, 11. september, ob 18. uri, odprtje razstave FOTOGRAFIJA, Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec ob 10. obletnici delovanja; Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 12. september, ob 6. uri planinski izlet na Obir; odhod izpred pisarne PD Žalec (Planinsko društvo Žalec, 041 460 716). Sobota, 12. september, ob 6. uri planinski izlet na Veliko planino; odhod s parkirišča pri trgovini Kili (Planinsko društvo Liboje, 710 04 53J. Sobota, 12. september, ob 6. uri Štukljev pohod; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah in 6.10 z AP Žalec (Planinsko društvo Zabukovica, 031 539 839). Sobota, 12. september, od 9. ure dalje državna tekma psov v agilityju; poligon na Ložnici pri Žalcu (Kinološko društvo Pluton, 041 217 030). Sobota, 12. september, od 8. do 12. ure domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (Turistično društvo Griže, 031 337 097). Sobota, 12. september, med 15. in 17. uro PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE - »Dogodivščine na Kitajskem dvoru«; Ponirkov info center, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 12. september, ob 20. uri 4. mednarodni folklorni festival »Od Celja do Žalca« - gala nastop; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 13. september, ob 9. uri kolesarjenje po KS Občine Žalec; start pri občinski zgradbi (ZKŠT Žalec, OE šport, 712 12 67). Nedelja, 13. september, ob 10.45 promenadni koncert Godbe Zabukovica; Šlandrov trg-Mestni trg (OI JSKD Žalec, 491 38 40). Nedelja, 13. september, med 15. in 17. uro PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE - »Dogodivščine na Kitajskem dvoru«; Ponirkov info center, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 15. september, ob 19.30 koncert zmagovalnih skupin 6. in 7. festivala »SREDI ZVEZD« in 9 let VS Cantemus; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 16. september, ob 18. uri odprtje razstav: Keramika Mojce Šon in Zgodovina Žalca; TIC Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 17. september, ob 17. uri Alešev memorial; Športni center Žalec - atletski stadion (Atletski klub Žalec, 051 413 661). Petek, 18. september, ob 10. uri odprtje razstave ROČNA DELA, Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec ob 10. obletnici delovanja; Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 19. september, ob 6. uri planinski pohod Viševnik-Lipanca; odhod s parkirišča pri trgovini Kili (Planinsko društvo Liboje, 710 04 53). Sobota, 19. september, ob 6. uri planinski izlet na Peco; odhod izpred pisarne PD Žalec (Planinsko društvo Žalec, 041 460 716). 031 501 244). Sobota, 19. september, med 8. in 12. uro domača tržnica v Žalcu; Mestni trg, Žalec (Turistično društvo Žalec, 031 220 650). Sobota, 19. september, ob 9. uri tek po ulicah Žalca; Šlandrov trg (ZKST Žalec, OE šport, 712 12 67). Sobota, 19. september, ed 15. in 17. uro PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE - »Gusarji zasedejo Vrbje«; Ponirkov info center, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 20. september, ob 7. uri pohod po Loško-zbelovski planinski poti; odhod izpred pisarne PD Zabukovica in 7.15 z AP Žalec (Planinsko društvo Zabukovica, 031 533 412). Nedelja, 20. september, ob 10.45 promenadni koncert - Pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec; Mestni trg (OI JSKD Žalec, 4913 840). Nedelja, 20. september, med 15. in 17. uro PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE - »Gusarji zasedejo Vrbje«; Ponirkov info center, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 21. september, ob 18. uri odprtje razstave LIKOVNIKI, Univerza za tretje življenjsko obdobje ob 10. obletnici delovanja; Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 25. september, ob 19. uri prireditev ob 10. obletnici Univerze za tretje življenjsko obdobje; Dom II. slovenskega tabora Žalec (Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec, 713 68 80). Sobota, 26. september, ob 7. uri regijska tekma šolanih psov; poligon na Ložnici pri Žalcu (Kinološko društvo Pluton, 041 842 954). Sobota, 26. september, med 9. in 12. uro kmečka tržnica pod Obrezovim kozolcem; Zaloška Gorica (Turistično društvo Petrovče, 041 709 156). Sobota, 26. september, ob 16. uri »Naslednje leto spet? JAAAAA!« - prireditev ob koncu otroških delavnic, počitniških doživetij in praznovanja rojstnih dni; Ponirkov info center, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 26. september, ob 16. uri tekmovanje KS v kuhanju golaža; ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 27. september, ob 10. uri 3. mednarodni šahovski turnir mladih; I. OŠ Žalec (I. OŠ Žalec, 713 24 22). Nedelja, 27. september, ob 11. uri turistična tržnica in trgatev trte Nikolaje; pred obrambnim stolpom (TIC Žalec, 710 04 34). OBČINA PREBOLD Sobota, 5. september, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 5. september, ob 9. uri turnir v malem nogometu mladi do 15 let; Športni park Latkova vas; ŠD Latkova vas (Grega Huš, 041 671 692). Sobota, 12. september, ob 15. uri pokal C-RING; Športni park Latkova vas; PGD Groblja (Niko Vihar, 041 783 370). Sobota, 19. september, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Petek, 25. september, pohod v Marijo Reko; Društvo upokojencev Prebold (Društvo upokojencev Prebold, 572 31 10). Sobota, 26. september, test hoje na 2 km; Kaplja vas; ŠZ Prebold (Primož Podkrajšek, 040 331 430). Sobota, 26. september, Bistriška špica; PD Prebold (Tone Pavlič, 031 294 328). Sobota, 26. september, ob 7. uri društvena tekma v lovu rib s plovcem za pokal društva; Veliki ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947). Sobota, 26. september, ob 9. uri odprtje razstave 40 let dela jamarskega kluba in razvitje novega klubskega praporja; ob 10. uri slavnostna akademija s kulturnim programom; Dvorana Prebold; Jamarski klub Črni galeb Prebold (Silvo Ramšak, 031 652 073). Nedelja, 27. september, ob 9. uri dan odprtih vrat Snežne jame na Raduhi; Jamarski klub Čeni galeb Prebold (Silvo Ramšak, 031 652 073). OBČINA POLZELA Petek, 4. september, ob 18. uri 136. lunohod na Goro Oljko; odhod izpred Doma DU Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790). Sobota, 5. september,ob 7. uri 11. pohod iz Planike na Pohorje; Zbirališče: Športno igrišče Andraž (Franjo Jelen, 041 783 733). Sobota, 5. september, ob 17.15 1. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2009/2010; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Sobota, 12. september, ob 7. uri pohod po kočevski planinski poti; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 12. september, ob 9. uri državna tekma v agilityu; vadišče na Ložnici (Kinološko društvo Pluton). Sobota, 12. september, ob 17.15 2. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2009/2010; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 13. september, ob 10.30 srečanje starejših krajanov; Dom krajanov Andraž (Jože Krk, 041 669 518). Nedelja, 13. september, ob 10.30 lepa nedelja na Gori Oljki; cerkev na Gori Oljki (Župnijski urad Polzela, 705 00 03). Sobota, 19. september, ob 7. uri pohod na Krim; odhod avtobusa izpred parkirišča pri občinski stavbi (Ferdo Glavnik, 031 323 353). Sobota, 19. september, ob 9. uri turnir dvojic; Teniška igrišča Breg; Teniški klub Polzela. Sobota, 19. september, ob 17.15 3. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2009/2010; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Ponedeljek, 21. september, ob 18. uri pravljična ura; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18). Sobota, 26. september, ob 6. uri Sabotin (Izidor Ograjenšek, 031 853 990). Sobota, 26. september, ob 17.15 4. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2009/2010; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 27.september, ob 9. uri tekma z mk puško; kmetija Korber v Založah; LD Polzela. OBČINA BRASLOVČE Sobota, 5. september, ob 15. uri 15. gasilski turnir za prehodni pokal »hmeljske kobule«; memorial Žiga Rožica in 3. tekma v članski ligi GZ Žalec ter tekmovanje v spajanju sesalnega voda; Gasilski dom Braslovče (Danijel Pantner, 041 783 709). Sobota, 12. september, ob 9. uri turnir v odbojki za moške v Športni dvorani Braslovče; DTV Partizan (Alfred Brinovec, 041 531 336). Sobota, 12. september, ob 17. uri 105-letnica PGD Grajska vas; PGD Grajska vas (Aljoša Ramšak). Sobota in nedelja, 12. in 13. september, Bučijada; Društvo podeželskih žena Braslovče (Malči Brinovec, 570 91 41). Sobota, 12. september, občinski šahovski turnir v telovadnici Trnava; Športno društvo Trnava (Marko Anžlovar, 051 372 971). Sobota, 12. september, Cestnikov memorial; Kulturnozgodovinsko društvo Žovnek (Franc Kralj, 570 90 58). Nedelja, 13. september, ob 9. uri kolesarjenje Braslovčanov in Polzelanov; ŠZ Braslovče in TD Braslovče (Ignac Krivec, 041 398 044). Petek, 18. september, ob 18. uri slavnostna seja Občinskega sveta Občine Braslovče na Gomilskem; Občina Braslovče in KD Gomilsko (Občina Braslovče, 703 84 12). Sobota, 19. september, ob 9.30 pohod dveh jezer; DPM Letuš (Katja Dimeč, 040 522 362). Sobota, 19. september, pohod po gradovih in graščinah Spodnje Savinjske doline; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151). Sobota, 19. september, Braslovški tek za ženske in moške; Turistično društvo Braslovče (Jasmina Roter, 031 896 938). Nedelja, 20. september, odprtje in blagoslov obnovljene pevske koče v Letušu; Kulturno društvo Letuš (Eva Mogel). Sobota, 26. september, ob 8. uri 2. vaške igre; Športno društvo Trnava (Marko Anžlovar, 051 372 971). Nedelja, 27. september, med 9. in 18. uro dnevi evropske kulturne dediščine; razstava najdenih predmetov z območja gradu Žovnek; Kulturnozgodovinsko društvo Žovnek (Franc Kralj, 570 90 58). OBČINA TABOR Nedelja, 30. avgust, ob 10.30 Hubertova maša; Kapelica pri Zakonjškovih; 10. obletnica obnove kapelice (Lovska družina Tabor, 572 70 43). Četrtek, 3. 9. 2009, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Filatelistično društvo Žalec se predstavi. Četrtek, 17. 9. 2009, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Večer, posvečen Paulu Parinu. Torek, 22. 9. 2009, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Pot do zdravja z zelišči, čaji in zeliščnimi napitki - naša gostja bo Fanika Burjan. Torek, 29. 9. 2009, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši: pravljična ura z Ireno Štusej. Sobota, 19. september, ob 7. uri planinski pohod na Kofce; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, Po uspeh v Litvo Grifonovci na Portugalskem Folkloristi KD Ponikva Folklorna skupina Kulturnega društva Ponikva je od 8. do 14. julija 2009 gostovala v Litvi. Skupina pod umetniškim vodstvom Majde Kričej se je z več nastopi predstavila na 3. mednarodnem tekmovanju folklornih skupin v mestu Siauliai. Več tisoč gledalcem je zaplesala tako v tekmovalnih programih kot animacijskih večerih ter ob drugih priložnostih. Tekmovalo je 16 skupin iz 13 držav. Naši plesalke in plesalci so od šestih tekmovali v treh kategorijah in osvojili 1. mesto (pokal z denarno nagrado) v izvajanju instrumentalne ljudske glasbe in 2. mesto z denarno nagrado v plesih. S slovensko glasbo in spletom gorenjskih plesov so prepričali 4-člansko mednarodno komisijo, vsekakor pa tudi novinarje, saj so jih v dnevnih vesteh kar dvakrat tudi slikovno predstavili in se udeležili sprejema pri županu mesta. Odločitev, da se podajo v daljno Litvo, je narekovala želja, da bi se v svojem skoraj 10-le-tnem delovanju končno predstavili tudi na mednarodnem nivoju. Na domačih prireditvah se do zdaj niso najbolje uvrstili, v tujini pa so dokazli, da sodijo takoj za odličnimi Grki in da lahko premagajo tudi prepričljive Indijce, ki so jih že povabili v goste prihodnje leto februarja. J. O. Nagrajeni Petrovi tamburaši Petrovi tamburaši iz KUD Grifon Šempeter so vedno bolj prepoznavni in uspešni ne le v domačem okolju, ampak tudi na tujem. Konec junija so se udeležili mednarodnega festivala tamburic v kraju Deronje pri Novem Sadu. Na festivalu je v dveh večerih nastopilo štirinajst skupin, od katerih je bilo osem najboljših izbranih za finalni nedeljski večer, med njimi tudi Šempetrani. Člani Petrovih tamburašev so v sobotnem delu nastopili pred nekaj tisoč glavo množico, zbrano pred odrom, in mnogo večjo množico, zbrano pred televizijskimi ekrani, saj sta dogodek neposredno prenašali kar dve nacionalni televiziji. Predstavili so se s tremi skladbami, od katerih so najboljšo kritiko prejeli za Avsenikovo skladbo Na Golici. Odličen nastop jih je ponesel med osem najboljših, zato so nastopili tudi v finalnem delu, kjer so znova navdušili. Prejeli so tudi posebno nagrado za najboljši izbor skladb in opravili kar nekaj intervjujev za različne radijske in televizijske hiše ter prejeli povabila na nekatere festivale. D. N. Petrovi tamburaši - nastop doma še pred odhodom v Novi Sad Folkloristi FS Grifon so se julija odpravili na dolgo pot proti obali Atlantika, v Figue-ro da Foz na Portugalskem, na festival glasbe in folklore. Na festivalu je sodelovalo petnajst skupin, od tega enajst folklornih, dva pevska zbora in dva orkestra. Nastopi so se vrstili na različnih mestih, na trgih, v dvoranah, zadnji večer, v nedeljo, 23. julija, pa so se vsi sodelujoči predstavili na gala večeru na velikem nogometnem stadionu. Člani Folklorne skupine Grifon so ponovno ugotovili, da slovenska glasba in ples sežeta v srca poslušalcev in gledalcev, saj jih je ob prihodu na stadion pozdravilo res bučno ploskanje. Kot sta povedali Neža in Marija Zagoričnik, festival ni bil tek- movalnega značaja, nedvomno pa so bili Šempetrani ljubljenci publike. »Gostitelji se niso mogli načuditi naši organiziranosti in disciplini, kar je pri tako široko zasnovanemu programu pomembna vrlina. Navezali smo stike z domačima folklornima skupinama in rezultat tega sodelovanja bo udeležba njihove skupine na našem festivalu Od Celja do Žalca naslednje leto. Že zdaj se veselimo ponovnega snidenja z njimi.« D. N. Folkloristi v Turčiji četrti Med nagovorom podžupanje Ivice Čretnik S štirinajstdnevnega gostovanja v Turčiji sta se vrnili Folklorna skupina Kulturnega društva Galicija in Folklorna skupina Jurij Vodovnik iz Skomarja, ki sta predstavljali Slovenijo na velikem mednarodnem folklornem festivalu v Turčiji in zasedli četrto mesto. Skupinama so avgusta pri Podružnični osnovni šoli Trje pripravili lep sprejem, na katerem se je zbralo več sto krajanov iz Galicije in Skomarja. Na mednarodnem folklornem festivalu v Turčiji so na- stopile folklorne skupine iz 24 držav. Poleg tekmovalnega dela so imeli še petindvajset nastopov. Na Trju so dobrodošlico in čestitke folklornima skupinama najprej izrekli predsednik Krajevne skupnosti Galicija Joži Kruleč, v imenu Občine Žalec podžupanja Ivica Čretnik in predsednica Folklorne skupine Galicija Marija Cokan. Kot je povedala vodja skupine Helena Turnšek, so skupaj pripravili splet slovenskih folklornih plesov in tako predstavili Slovenijo ter zasedli odlično četrto mesto. Sprejem so popestrili godbeniki vaške godbe iz Hramš ter člani PGD Velika Pirešica in PGD Zavrh, ki so avtobus s folkloristi pričakali s curko-metom. T. T. Kavarniški večeri prvič v Grižah Ujemite poletno noč Zbrane je v imenu kulturnega društva pozdravila Leonida Meh Koncert planinskega zbora V razstavno-prireditvenem prostoru KUD Svoboda Griže so v petek, 7. avgusta, pripravili že 22. kavarniški večer glasbeno-literarnega društva Aletheia. Glasbeno-literarno društvo, katerega predsednik je Robi Leban, člani pa najrazličnejši glasbeni in literarni ustvarjalci iz Savinjske doline in drugih slovenskih krajev, je tudi ta kavarniški večer pripravilo z velikim veseljem in zanosom. Prvih deset večerov so organizirali na Vranskem, kjer je z njimi pričel literat in pesnik Tomaž Mahkovic. Naslednjih deset je pod njegovim vodstvom potekalo v kavarni Mignon v Žalcu, zdaj pa svoje poslanstvo nadaljujejo v Grižah. Kot so dejali, se morajo za to zahvaliti KUD Svoboda Griže in njihovemu vodstvu, ki jim je zagotovilo prostor, ki ga z lastno inovativnostjo in občutkom spremenijo v kavarno. Tokratni večer sta popestrila Jožica Kapele iz Semiča v Beli krajini in ansambel Slutnja poletja iz Kranja, ki v akustični smeri združuje zvrsti bluesa, tanga, swinga in etno slovenskega izročila. Jožica Kapele, članica žalskega društva, je predstavila tri svoje knjige - zbir svojih pesmi, ki sežejo človeku do srca. Pesmi je pisala že v mladosti, ponovno pa se je k njim zatekla, ko je spoznala, da je zbolela za rakom in je njeno življenje ogroženo. Da ne bi mislila na svojo težavo, da bi našla svoj duševni in tudi telesni mir, kot pravi, se je prepustila pesnikovanju. Včlanila se je v Literarno društvo Metlika. V soavtorstvu s članom kluba je izdala prvo zbirko pesmi z naslovom Z roko v roki. Želja po lastni pesniški zbirki jo je leta 2006 pripeljala do njenega knjižnega prvenca z naslovom Na krilih življenja, leto zatem je izdala že drugo zbirko pesmi Na poti k soncu, njena tretja knjiga, Kristalni odsev, pa je posvečena teti Angelci, po kateri si je nadela tudi psevdonim Angelika. Kavarniške večere naj bi pripravljali vsak prvi petek v mesecu. D. Naraglav Kulturno društvo Vrbje je pripravilo prireditev Ujemite poletno noč. V glasbenem doživetju poletne noči so nastopili glasbeniki iz Kranja Beer Belly. Štiričlanska zasedba je preigravala glasbo tradicionalne irske, škotske in keltske kulture. Njihov repertoar zajema tudi lastne skladbe in slovensko ljudsko glasbo, prirejeno na drugačen način, dotaknejo pa se tudi drugih evropskih kultur, kot so madžarska, italijanska, ruska, hrvaška in srbska. Njihova posebnost je harmonika, ki igra linije irskih in škotskih dud. Obiskovalci so ob tej priložnosti prižgali več sto svečk in jih spustili po ribniku. T. T. Telefon: 03/712 12 80 Kulturno društvo Mešani planinski pevski zbor Žalec, ki deluje že od leta 1996, je na pragu poletja v Glasbeni šoli Risto Savin Žalec pripravil koncert ob koncu te sezone. V goste so povabili Moški pevski zbor Ponikva, ki ga vodi Janez Kolerič, ki je že več kot trideset let povezan z glasbo in vodenjem zborov. Zadnja leta uspešno vodi Moški pevski zbor Ponikva. Precej znanja z vodenjem zborov ima tudi Breda Veber iz Žalca, učiteljica na OŠ Griže, ki od letošnjega februarja vodi Mešani planinski pevski zbor Žalec. Z njim je uspešno nastopila tudi na območni reviji pevskih zborov na Vranskem. D. N. Prvi kavarniški večer v Grižah Chiaro-scuro na svoji šesti plovbi Štiri enakovredne nagrade Prejšnji torek se je v dvorcu Novo Celje začela že šesta poletna slikarska šola akademskega slikarja in grafika Rudolfa Španzla Chiaro-scuro. Mladi in tudi skupina starejših likovnih ustvarjalcev se je ponovno podala na naporno, a lepih doživetij polno plovbo po morju umetnosti, svoje dosežke pa bodo predstavili na razstavi, ki bo odprta jutri (27. 8.) ob 19. uri. Slikarska šola je namenjena učencem zadnje triade osnovnih šol, dijakom umetniških gimnazij in odraslim. V šolo se je V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so na pragu poletja pripravili potopisno predavanje Pavla Martonoša, ki se je kot član posadke pridružil prvi slovenski navtični odpravi z ladjo do rta Horn na Antarktiko. Že lani je kot gost knjižnice predstavil del Kitajske, kjer je kot kuhar v ekipi spremljal Martina Strela, ko je leta 2004 preplaval 4600 km Rumene reke. Peta etapa sicer tri leta dolgega potovanja, ki se je začela v Rio de Janeiru, je imela cilj obpluti zloglasni rt Horn, ki, obkrožen z neštetimi nazobčanimi čermi in pokrit z gosto sivo kopreno, v neurju in ob Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je za sezono 2009/2010 pripravil kar šest abonmajev, in sicer cicibanov, mladinski, potujoči, gledališki, narodno-zabavni in glasbeni abonma. Potekali bodo od oktobra do aprila prihodnjega leta. V cicibanov abonma je vključenih šest predstav, baletna, pravljična, muzikal, plesna ter lutkovna in gledališka predstava za otroke s petjem. Mladinski abonma bo obsegal štiri gledališke komedije in eno glasbeno, v gledališkem abonmaju za odrasle je pet predstav, od tega dve komediji, glasbeno gledališki projekt, drama in tragikomična fantazma upora na robu družbe, potujoči program ponuja šest zvrsti žanrov, ki bodo na ogled prijavilo 45 učencev in dijakov, 14 od njih jih sodeluje prvič. Večino udeležencev so predlagali mentorji osnovnih šol, vsi pa so morali ob prijavi pokazati, kakšno je njihovo sedanje likovno znanje. Poleg mojstra Rudija Španzla z mladimi dela šest mentorjev: mojster grafike Bogdan Renko, mlada akademska slikarja Rok Slana in Dori-jan Španzel, slikarka Barbara Zupanc ter pedagoginje Regina Mratinkovič, Breda Bračko in Jerneja Mencinger s pomočnico Ano Goršek. Tudi letos dogajanje ves čas beleži in na visokem morju mornarjem ledeni žile. Mimo Horna, kjer so se izkrcali ob vrnitvi, je posadka zaplula v razburkani Drake Passage, 500 milj širok prehod, ki deli Ognjeno zemljo od Antarktike, kjer so imeli resne težave z nosilcem krmila, ki je kljub obremenitvam zdržalo do zavetja Deception Islanda, kjer so odpravili težavo, obiskali argentinsko antarktično bazo, kjer so jim ponudili spremstvo do kolonije pingvinov ter navezali stike s špansko vojaško bazo, ki je že gostila dva seizmologa. Z zasidranjem v krater tega vulkanskega otoka na Antarktiki so se dotaknili južnega tečaja, nato se je začela pot nazaj. T. T. v mariborski operi, ljubljanski Drami, v Teatru v Novem mestu in v Kopru, kamor se boste lahko odpravili na večer z Iztokom Mlakarjem. Narodno-zabavni program bo tudi letos vodil Andrej Hofer, predstavili pa se bodo znani slovenski ansambli, pevci in pevke. Glasbeni abonma se bo začel oktobra, na sporedu pa bo pet gostovanj, med drugim tudi orkestra Mandolina z Natašo Krajnc, Perpetuuma jazzile, Vite Mavrič s kvartetom Akord in drugih. Cena abonmajev je od 24 evrov za cicibanov abonma in največ, 170 evrov, za potujoči abonma. Vpis dosedanjih abonentov bo potekal od 28. avgusta do 1. septembra, za nove pa od 4. do 9. septembra v TIC-u Žalec. T. T. spletu o njem poroča mladinska pisateljica Majda Koren. Na začetku desetdnevne plovbe je Lidija Koceli z Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec mladim udeležencem predstavila potek šole, uspešno delo pa sta jim zaželela tudi župan Lojze Posedel in direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Matjaž Juteršek. Seveda jih je nagovoril tudi mojster Rudi Španzel in povedal, da jim želi posredovati predvsem klasične umetniške vrednote: »Pravzaprav hočem ohraniti vrednote, ki izginjajo v pozabo. Prva osnova je lepota, ki smo jo izgnali iz nas samih, izgnali iz umetnosti in lepota grdega obvladuje ta svet. Moj namen je torej, da prelijem ta znanja, ki sem jih mukotrpno osvojil, v mlade rodove, na katerih je prihodnost sveta.« Letos udeleženci šole ne upodabljajo človeških modelov, ampak živali iz zbirke lovca in prijatelja Rudija Španzla Marka Arka iz Ljubljane. Dve udeleženki, ki prihajata z Bleda in iz Cerknega, med desetdnevno slikarsko šolo prenočujeta v petrovškem župnišču, sicer mladi ustvarjajo vsak dan od 10. do 13. in od 14.30 do 17. ure. V petrovški osnovni šoli imajo kosilo in za sprostitev nekaj športnih aktivnosti, v nedeljo pa so se odpravili na piknik in razne oglede. Slikarska šola ima ponovno mednarodno udeležbo, saj sta se šoli zadnjih pet dni pridružila po dva učenca iz irskega Westporta in hrvaškega Varaždina z mentorjema. Od 18. do 21. ure pa v dvorcu Novo Celje pod vodstvom Rudija Španzla in ostalih mentorjev ustvarja 21 odraslih ljubiteljskih slikarjev. K. R. V mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli se je z razstavo slikarskih del, ki je bila odprta do 10. julija, končal 3. Ex tempore Polzela, na katerem je sodelovalo 21 avtorjev s Polzele ter bližnje in daljne okolice, vse do Prekmurja in Primorske. Slikarji so se na razstavi predstavili s krajinami, tihožitji, vedutami Polzele in okolice, portreti in figuraliko od realističnih upodobitev do abstrakcije. Prevladovala so dela v oljni in akrilni tehniki. Strokovna komisija pod vodstvom Regine Mratinkovič, likovne pedagoginje na OŠ Polzela, ki je podala tudi strokovno oceno razstave, je podelila štiri enakovre- V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 5. septembra odprta razstava likovnih del članov likovne sekcije KUD Žalec. Ob odprtju je zbrane uvodoma pozdravila vodja programa kultura na zavodu Lidija Koceli, o delu sekcije, ki šteje kar 32 članov, je zbranim spregovorila predsednica KUD Žalec Še nekaj avgustovskih dni si lahko v Medobčinski splošni knjižnici Žalec popestrite počitnice oziroma dopust. V času odprtja knjižnice lahko gostje sedijo v čitalnici na prostem, v senci lipe pred knjižnico in berejo, se pogovarjajo ali zgolj uživajo v poletnem vzdušju ob kozarcu vode ali kave. Odrasle čaka veliko počitniškega branja, mladino poleg knjig še uganke, križanke in ustvarjalnice, najmlajše pa pravljične ure. Če je zunaj pretoplo, se lahko prijetno ohladite v prostorih knjižnice. Tako je bilo ves avgust, še zadnjih nekaj dni pa velja tudi spremenjen odpiralni čas knjižnice v Žalcu, in sicer ob petkih do 14. ure, ob sobotah pa je knjižnica zaprta. T. T. dne nagrade, in sicer Srečku Romihu za portret Slovenke leta, rojakinje Neže Maurer, Janji Oset za Pogled na savinjske žičnice, Ireni Pevnik za Tihožitje in Idi Šprah za Vedute Polzele. Priznanja je podelil pred- Jožica Ocvirk, o razstavi pa likovni kritik Matija Plevnik. Razstavljena dela so v različnih tehnikah, od portretov, tihožitij do krajinskih upodobitev. Svoja dela so v Savinovem likovnem salonu postavili na ogled Dane Klinc, Marta Vo-šnjak, Majda Smrkolj, Uroš Koceli, Janko Melanšek, Viktor Lešnik, Jože Leskovšek, V Andražu nad Polzelo bo v nedeljo, 30. avgusta, ob 14.30 uri, že 26. prireditev Družina poje pod psevdonimom Peli sojih mati moja. Prireditev bo na športnem igrišču, v slučaju slabega vremena pa v dvorani Zadružnega doma Andraž. Po besedah Simona Ograjen-ška in organizacijskega odbora sednik KUD Polzela Marko Slokar, predsednica likovne sekcije Irena Pevnik pa je zbranim spregovorila o organizacijskem delu. V kulturnem programu so sodelovali Rok Pogačnik, Samo Pungartnik in Žan Kranjc. T. T. Stella Muzlovič, Mojca Kuzman, Irena Čmer, Barbara Dimeč, Dragica Kačičnik, Petra Kačičnik Škof, Nina Kroflič in Jože Pogačar. V kulturnem programu je nastopila sopranistka Sandra Križan, ki jo je na klavirju spremljala Irena Kralj, razstavo pa je odprl žalski župan Lojze Posedel. T. Tavčar Kulturnega društva Andraž, bo letos nastopilo 17 družin iz vseh pokrajin Slovenije. Dan prej, v soboto ob 18.30. uri, bodo v dvorani Doma krajanov odprli razstavo del domačih likovnih ustvarjalcev, ob 20. uri pa uprizoritev igre Svojeglavček v izvedbi gledališke skupine KD Andraž. T. T. I \ Vabljeni ^ na razstavo likovnih del udeležencev 6: slikarske šole CHIAROSCURO, ki bo v četrtek, 27. avgusta 2009, ob 19. uri v dvorcu Novo Celje. ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO. ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC, AŠKERČEVA 9A. 3310 ŽALEC. WWW.ZKST-ZALEC.SI ZKŠT Žalec vabi k sodelovanju dijake in študente za delo v garderobah, pregled vstopnic in za drugo tehnično pomoč pri prireditvah. Delo poteka večinoma med tednom v popoldanskem in večernem času. Prijave pošljite na elektronski naslov zkst.zalec@siol.net. Spoštovani avtorji pesmi, proze in dramskih besedil! Književna revija Vpogled pričakuje vaše prispevke za 9. številko do 30. septembra 2009, in sicer na naslov uredništva zkst.program@siol.net. Z ladjo na Antarktiko V Žalcu šest abonmajev Likovniki razstavljajo Berejo pod lipo V senci pod lipo pred knjižnico 26. družina poje Ekipa Hopsovbo precej spremenjena Pomlajena žalska ekipa S pripravami so začeli tudi Hopsi, ki bodo novo sezono začeli z dodobra spremenjeno postavo, saj bo najverjetneje le pet košarkarjev iz lanske postave nosilo rume-no-modri dres. Jernej Kobale, Uroš Godler, Miha Vaši, Shawn King in Boštjan Štravs so ostali na Polzeli, seznam tistih, ki so zamenjali klubske barve, pa je veliko daljši. Vladimir Anzulovič, Klemen Breže, Andrej Podvršnik, Rajko Rituper, Klemen Lorbek, Dejan Hohler, Nemanja Jelesijevič in Nejc Vodovnik zagotovo ne bodo nosili ru-meno-modrega dresa, medtem ko je nastop Marka Šama-niča in Danijela Vujasinoviča v ekipi še vprašljiv. Na Polzelo sta se vrnila Primož Kobale in Primož Skok, novo ime v rumeno-modri vrsti je tudi Uzbekistanec, 212 centimetrov visoki center Dmitriy Sviridov, ki je večji del svoje kariere igral v Belorusiji in je s Hopsi podpisal triletno pogodbo. V naslednjih dneh se bosta ekipi pridružila še dva novinca, imeni sta zaenkrat še skrivnost, gre Nogometni klub KIV Vransko se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo športnega delovanja. Klub deluje že od leta 1938 inje lani praznoval 70-letnico delovanja. V letošnjem letu so selekcije dokaj uspešno nastopale v ligah MNZ Celje. Tekmovali so v selekcijah U 10, U 12, U 14, kadeti, mladinci in člani. V klubu deluje tudi selekcija U 8. Zagotovo velja pohvaliti pa za center in krilnega košarkarja. Priprave bodo Hopsi opravili na Polzeli, prve pripravljalne tekme pa bodo odigrali v začetku septembra, saj bodo sodelovali na turnirju v Šoštanju. T. T. vse selekcije za odlične nastope in rezultate, najbolj pa sta jih razveselili selekciji U 10 (samo en poraz v prvenstvu) in članska ekipa, ki je v drugem delu prvenstva zabeležila kar devet zmag in končala na prvem mestu lige MNZ s prednostjo 16 točk pred drugouvrščeno ekipo iz Žalca. Članska ekipa bo v sezoni 2009/2100 nastopila v štajerski ligi. T. T. Rokometašice žalskega rokometnega prvoligaša Celeia Žalec so prvi teden v avgustu začele s pripravami na novo sezono. Tudi v tej sezoni jih čakajo nastopi v ligaškem tekmovanju, domačem pokalu in nastop v evropskem pokalu EHE Ekipa je pred letošnjo sezono kar precej spremenjena, saj je odšlo kar nekaj igralk, ki so dobile višje finančne ponudbe. V Španijo sta odšli Ana Petrinja in Lina Krhlikar, vratarka Maja Grudnik je končala kariero, strelka Martina Strmšek pa se vrača na Ptuj. Zamenjava za zunanji igralki sta tujki Tana Su-taj, ki je zadnje tri sezone igrala v Brežicah, ter Gordana Marič, ki prihaja iz ŽRK Zrinjski Mostar. Osnovni cilj vodstva kluba ostaja pomlajevanje članske ekipe z domačimi perspektivnimi igralkami, tako da se bodo prvi ekipi pridružile Manja Škafar, Jasna Turnšek, Anja Vasle, Anja Kramer in Karmen Križan. Žalčanke se bodo najprej potile v žalskem športnem parku, na začetku bo v ospredju najprej fizična priprava, nato pa tudi prvi treningi z žogo. Nadaljujejo s pripravami na Ribniškem Pohorju, po vrnitvi pa bodo nadaljevale s pripravami v domači športni dvorani ter z igranjem prvih pripravljalnih tekem, ki jih bodo odigrale do začetka prvenstva. Konec avgusta odhajajo na mednarodni turnir v Piran, 5. septembra pa na turnir v Novo mesto. Do začetka prvenstva 12. septembra, ko se bodo doma pomerile z ekipo ŽRK Brežice, bodo odigrale še tekmo z avstrijsko ekipo Dornbirn. V Evropi se bodo v drugem krogu pomerile z odlično nemško ekipo TSV Bayer 04 Leverkusen. Tekmi bosta 4. in 10. oktobra. Cilj še naprej ostaja uvrstitev v zgornji del prvenstvene lestvice. Trener ostaja Aleš Filipčič, njegov pomočnik pa trener kadetinj in starejših deklic Milan Ramšak. T. Tavčar Upokojenci športniki za praznik Zmagovalka v streljanju z zračno puško Pavlina Glušič Nogometna tolkec liga Del ekipe ŠD Marija Reka Športna sekcija Društva upokojencev Šempeter v Savinjski dolini je na igrišču Rega v Podlogu v počastitev praznika krajevne skupnosti pripravila tek- Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je v dvorani Kulturnega doma Andraž pripravilo regijsko tekmovanje v elektronskem pikadu za člane Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje. Pri moških je slavila ekipa Društva upokojencev Andraž nad Polzelo pred ekipo DU Prebold in DU Kasaze - Liboje, pri movanje upokojencev v metanju pikada in krogov ter v streljanju z zračno puško posamezno. Nastopilo je kar 150 upokojencev iz 11 društev upokojencev ženskah ekipa DU Celje pred ekipo DU Andraž nad Polzelo in DU Ponikva pri Žalcu. Med posamezniki je pri moških zmago slavil Drago Jamnikar pred Jožetom Jelenkom, oba iz DU Andraža nad Polzelo, in Jožetom Hrvatinom iz DU Kasaze - Liboje, pri ženskah pa Ana Žnidarič pred Berto Janke in Marto Emeršič, vse iz DU Celje. T. Tavčar Občine Žalec in DU Andraž nad Polzelo. Vrstni red pikado ženske: 1. Marija Jelen, 2. Andreja Fužir (obe DU Šempeter), 3. Marija Lešnik (Ponikva); pikado moški: 1. Jože Horva-tin (Liboje), 2. Rudi Krovar (Šempeter), 3. Jože Jelenko (Andraž nad Polzelo); krogi ženske: 1. Katica Klinc (Šempeter), 2. Lojzka Jelen (Ponikva), 3. Tilka Breznik (Vrbje); krogi moški: 1. Ivan Novak (Griže), 2. Janez Lužar (Vrbje), 3. Janez Jelen (Ponikva); streljanje z zračno puško ženske: 1. Pavlina Glušič (Vrbje), 2. Berta Po-vše, 3. Fanika Cokan (obe Šempeter); moški: 1. Polde Valent, 2. Ivan Novak (oba Griže), 3. Leon Predan (Vrbje). T. T. Društvo upokojencev Prebold je v času od 31. julija do 7. avgusta pripravilo tradicionalni teden športnih tekmovanj. V soboto, 8 avgusta, pa so v času srečanja vseh članov razglasili rezultate in podelili medalje. Srečanje so pripravili v prijetni senci preboldskega Gaja, kjer imajo upokojenci svoje prostore in športne površine za odbojko, balinanje in druge športne discipline. V tednu športa so se med sabo pomerili v osmih disciplinah, in sicer v ribolovu, pikadu, streljanju z zračno puško, ruskem kegljanjem, metanju krogov, balinanju, šahu in odbojki. Na sobotnem srečanju so za prijetno vzdušje poskrbeli člani ansambla Polet. Prvič se je udeležencem predstavil tudi upokojenski pevski kvintet Odmev iz Gaja pod vodstvom Jožeta Rogla in ob spremljavi harmonikarja Draga Jambreka. Pevski kvintet sesta- V Občini Prebold je igranje malega nogometa v okviru organizirane medkrajevne lige že tradicija. S tekmovanji začnejo ob koncu poletja in končajo naslednje leto junija. Tako je bilo tudi letos. Konec junija je na igrišču v Mariji Reki potekal zaključni turnir medkrajevne lige v malem nogometu na travi, ki jo igralci imenujejo kar »tolkec liga«. Letos so se organizatorji na čelu s Primožem Podkrajškom odločili, da predtekmovanje izvedejo na dveh igriščih. Na igrišču v Mariji Reki in v Kaplji vasi je igralo dvanajst ekip, ki so bile razdeljene v štiri skupine. Najboljša ekipa v vsaki skupini je napredovala v polfinale, ki je potekalo v Kaplji vasi. vljajo pevci Franjo Kobal, Srečko Fajfer, Emil Malovšek in Vili Vidah. Zbranim je dobrodošlico zaželel predsednik DU Prebold Ivi Stepišnik, o rezultatih športnih tekmovanj pa je poročal predsednik komisije za šport Emil Malovšek. Skupaj s predsednikom društva sta nato podelila medalje. Največ jih je osvojila Milica Štorman. V metanju krogov je pri moških zmagal Ferdo Viharnik, Uvrstitev v polfinale so si zagotovile ekipe ZLATOROG Marija Reka, ROPOTAR TEAM, BAM Latkova vas ter AEK TRANS Prebold. Sistem tekmovanja je določil, da se v polfinalu pomeri- pri ženskah pa Dragica Viharnik, v metanju pikada sta zmago slavila Rudi Krajnc in Ana Srnec, v ruskem kegljanju sta bila najboljša Ivi Lebar in Mihca Štorman, pri streljanju z zračno puško sta se zmage veselila Milan Štorman in Tončka Podgorski, najboljša balinarja sta bila Franjo Joras in Mihca Štorman, v ribolovu in šahu pa sta bila najuspešnejša Nandi Kroflič (ribolov) in Franci Škorjanc (šah). D. Naraglav ta ekipi BAM Latkova vas in ROPOTAR TEAM, slednji so zmagah z 2 : 0 in se uvrstili v finale. Na drugi polfinalni tekmi je ekipa ZLATOROG Marija Reka z 1 : 0 premagala ekipo AEK TRANS Prebold. Končno tretje mesto so si priigrali igralci ekipe BAM Latkova vas, ki so ugnali tekmece iz ekipe AEK TRANS Prebold. V finalu je ekipa ZLATOROG Marija Reka z 2 : 0 premagala ekipo ROPOTAR TEAM. Zaključni turnir je tudi odlična priložnost, da razglasijo najboljše ekipe v ligi. Po odigranih dvaindvajsetih kolih je pokal za naj »fair play« ekipo prejela ekipa ROPOTAR TEAM. Naj strelec lige je postal Marjan Rizmal iz ekipe OMEGA Šešče. Končno tretje mesto je osvojila ekipa MERZELJ Kaplja vas, drugo mesto je pripadlo ekipi OMEGA Šešče, najboljši pa so bili igralci ekipe ROPOTAR TEAM, ki so tako po treh letih ponovno dvignili prehodni pokal. Sicer pa velja pogledati kronološki pregled zmagovalcev, ki so v zadnjih petih sezonah dvignili prehodni pokal »tolkec lige«, in seznam naj strelcev, ki so v posameznih sezonah dah največ golov. Naslednja sezona se bo začela že čez nekaj dni, saj bodo prve tekme v sezoni 2009/2010 odigrali že to nedeljo. D. N. Moška ekipa DU Andraž nad Polzelo (stojijo od leve proti desni: jaka Satler, Jože Jelenko, Jože Krk in Drago Jamnikar) Najboljši z medaljami Andraž ekipno prvi Teden športnih tekmovanj Z novim trenerjem Priprave v luči zlatih kolajn na mivki Novi igralec Dušan Stojsavljevič (desno) in športni direktor kluba Daniel Terglav Konec je počitnic tudi za odbojkarje OK Šempeter. Po lanskem preboju iz druge v prvo ligo se jim je kljub slabšim predstavam uspelo obdržati v prvi ligi. Za novo tekmovalno sezono bodo, kot so se odločili, ekipo prevetrili. Na mesto dosedanjega Po dolini na kolesih Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je skupaj z Občino Žalec in ostalimi Za pokal KS V KS Ponikva pri Žalcu so ob letošnjem krajevnem prazniku pripravili več prireditev. Društvo upokojencev je v štirih disciplinah pripravilo tekmo za pokal krajevne skupnosti. Med sabo se je pomerilo 255 upokojenk in upokojencev iz štirinajstih društev. Pokal so osvojili člani domačega društva pred DU Šempeter in DU Griže. Posamezno je pri streljanju z zračno puško pri članicah petimi občinami ter turističnimi društvi Spodnje Savinjske doline pripravil že zmago slavila Romana Jurhar iz Vrbja, pri članih se je prvega mesta veselil Bogdan Pečečnik s Ponikve, pri suvanju krogle Pavla Rednak iz Vinske Gore in Srečko Kavalar iz Levca, v ruskem kegljanju sta zmago slavila Slavka Kolmarič in Jože Tratnik, oba iz Šentilja, v metanju krogov Lojzka Jelen in Janko Sredenšek, oba s Ponikve, ter v metanju pikada Barbara Lavrenčič iz Žalca in Jože Hor-vatin iz Liboj. T. T. ŠPORTNI KLUBI VABIJO K VPISU JU JITSU KLUB ALJESAN ŠEMPETER vabi k vpisu septembra, in sicer vsak torek in petek ob 18. uri v telovadnici OŠ Šempeter (vhod zadaj); vpisujejo deklice in dečke od 8. leta starosti. Informacije: aljesan08@gmail.com, 041 719 586, www. aljesan.com. KARATE KLUB NESTOR vabi k vpisu novih članov, in sicer v sredo, 9. septembra, ob 17. uri v fitnes centru Olimpus nad Šparom v Žalcu. Informacije: www.karate-klub-nestor.net. DRUŠTVO BORILNIH ŠPORTOV IN KARATE KLUB ŽALEC vabita k vpisu od 4. septembra dalje, in sicer v času treningov med 17. in 19. uro v telovadnici UPI Žalec. Informacije: www.karate-klub-zalec-si. ŠD BODYSOLUTION vabi septembra osnovnošolce od 2. razreda dalje k vpisu v KOŠARKARSKO ŠOLO Bodysolution, ki bo potekala vse šolsko leto 2009/2010 v športni dvorani I. osnovne šole Žalec. Treningi bodo potekali trikrat tedensko po 90 minut, zadnjo soboto v mesecu pa bodo organizirana tekmovanja z okoliškimi košarkarskimi klubi. Prijave zbiramo do 15. septembra. Informacije: Žan Skok, 041 676 094, www.bo-dysolution.si. ŽENSKI ODBOJKARSKI KLUB SPODNJA SAVINJSKA, ŠEMPETER vabi k vpisu deklice od 8. leta starosti naprej. Vpis bo potekal od konca avgusta do predvidoma 10. septembra oz. do zapolnitve prostih mest v starostnih skupinah. Treningi potekajo trikrat tedensko v telovadnici OŠ Šempeter pod vodstvom licenčnih trenerjev. Informacije: Stane Klančnik, 031 335 907, www. zok-aliansa.si; pisarna kluba je v telovadnici OŠ Šempeter. ODBOJKARSKI KLUB SIP ŠEMPETER organizira vadbo šolskih otrok v popoldanskem času, zato vabi k vpisu vse dečke od 1. razreda osnovne šole. Vadba bo potekala trikrat tedensko (razen za letnike 1999 in mlajše, ki bodo vadili dvakrat tedensko), vodili pa jo bodo preizkušeni trenerji, in sicer po urniku, ki je objavljen na spletni strani www.oksempeter.si. Informacije: 031 847 212 (Sebastjan). trenerja je prišel nekdanji reprezentant Matjaž Hafner, ki bo skrbel za tehnično dovršenost ekipe, za fizično pripravljenost pa bo skrbel Aleksander Korber. Ekipa se je okrepila z Markom Bo-jinovičem, ki se je v matični klub vrnil iz kranjskega Triglava, Damjanom Kosom, Mihom Verbičem in Borisom Brusom. V svoje vrste so pridobili tudi 20-letnega igralca Dušana Stojsavljevi-ča iz Srbije, ki je igral za OK Partizan Beograd, in sicer v 1. srbski ligi. Priprave bodo potekale v telovadnici šem-petrske osnovne šole. T. Tavčar osmo kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini. Tokrat se je rekreacijske prireditve udeležilo 234 kolesarjev, kar je nekoliko manj kot lani. Po dolini je speljanih 18 kolesarskih poti, tokrat pa so kolesarili po krožni kolesarski poti št. 1, dolgi 50 kilometrov, s startom in ciljem pri Hotelu Žalec. Progo so prevozili v dobrih treh urah, v vsaki občini pa so jim ob progi postregli z osvežilnimi napitki. Udeleženci so ob plačilu prijavnine 10 evrov prejeli kartico z vrisano progo, stekleničko vode, ključavnico kot spomin na prireditev in kupon za topel obrok v žalskem hotelu. Tisti, ki so izpolnili anketo, so bili ob koncu deležni tudi nagrad. T. T. Telefon: 03/712 12 80 Pomlajena ekipa Alianse je pod vodstvom trenerja Borisa Klokočovnika in pomočnika Bena Božiča 10. avgusta začela s pripravami na novo prvoligaško sezono v odbojki. S treningi so začele tudi mlajše igralke, ki se pripravljajo na tekmovanja v 3. ligi. Priprave potekajo v kontekstu nadaljevanja poletne odbojke na mivki, ki jim je prinesla tudi dve zlati kolajni. Letošnje državno prvenstvo v odbojki na mivki, na katerem so se za naslov prvaka borile dvojice igralk do dvajsetega leta starosti (U20), je potekalo na igriščih ŠRC Črnuče. Prvenstva sta se ponovno udeležili tudi igralki šempe-trskega kluba, Mojca Božič in Živa Recek. Na vseh srečanjih sta bili zelo zanesljivi in se kot prvi, z zmago nad ekipo Punje (Helena Fabjan, Darja Otrin), Prva ekipa Alianse na pripravah uvrstili v veliki finale in kasneje tudi ubranili lanskoletni naslov prvaka ter z zlato kolajno še enkrat požlahtnili šempe-trsko odbojko. Mojca in Živa sta bili v nadaljevanju državni prvakinji tudi v starostni kategoriji do 18 let in bronasti v kategoriji do 23 let. K tej beri uspešnih rezultatov in medalj je svoje dodala tudi Andreja Vodeb, ki je zastopala šempetrske članske barve na mivki in osvojila odlično drugo mesto v državi in srebrno medaljo. Zelo dobri v odbojki na mivki DPU 16 sta bili tudi Nina Petranovič in Anastazija (Anni) Žnidar, saj sta v polfinalu le za las izgubili bronasto medaljo. Klonili sta namreč šele v podaljšku tretjega niza. D. N. Atletski podmladek žanje uspehe Na atletskem pokalu Slovenije, ki je konec junija potekal v Velenju in šteje poleg državnega prvenstva za najprestižnejše atletsko tekmovanje v Sloveniji, so atleti Atletskega kluba Žalec ponovno dosegli izjemne uspehe. Aljaž Juhart je v metu žogice z izjemnim metom 43,95 m v staro- stni kategoriji U12 osvojil 1. mesto, v skoku v daljino pa je osvojil 7. mesto. Aneja Simončič je v teku na 200 m zmagala in postavila nov državni rekord v U12, ki je zdaj 28,63 s, tudi v finalnem teku na 60 m je v izjemno močni konkurenci prav tako slavila zmago. Maruša Kujan je v teku na 600 m osvojila tretje mesto in le za malenkost zaostala za najboljšima dvema, ki sta v tej disciplini trenutno v samem vrhu. Omeniti je potrebno tudi najmlajša člana, Alena Dediča, ki je v skoku v daljino osvojil 5. mesto, in Saro Agrež. Oba stopata po stopinjah naših najboljših atletov in kljub mladosti dosegata zavidljive rezultate med nekoliko starejšo konkurenco. V. T. Peti gorski tek Planinsko društvo Polzela je pripravilo 5. gorski tek iz Andraža na Goro Oljko. Proga je bila dolga 8 kilometrov s 320 metri višinske razlike, tek pa je štel za štajerko-ko-roški pokal. Kljub slabemu vremenu je v šestih moških in sedmih ženskih kategorijah nastopilo 53 udeležencev iz različnih slovenskih krajev. Absolutni zmagovalec pri moških je postal Jože Manfreda iz Lovrenca na Pohorju, ki je za progo potreboval 35,01 minute, pri ženskah pa Bernarda Ivančič iz Ormoža, ki je progo pretekla v času 43,58 minute. Zmagovalci: moški do 19 let: Tim Senčar (Celje); do 29 let: Jože Manfreda (Lovrenc na Pohorju); do 39 let: Jože V rokometnem taboru 80 udeležencev Veno Satler iz Žalca V Piranu se je pod okriljem rokometne šole Savinjska končal že peti Savinjski rokometni tabor, namenjen vsem mladim rokometašem iz savinjske regije, vsako leto pa medse povabijo tudi najmlajše rokometaše in rokometašice iz sosednjih klubov. Letos so se tabora udeležile mlade rokometašice iz Novega mesta. Tabor so vodili trenerji Milan Ramšak, Aleš Filipčič in prof. Anita Seles Držan, pri delu pa so jim pomagali ostali trenerji, Jaka Mikek, Nataša Veselič, Daša Breznikar in Lea Stergar. Treningi so potekali v dopoldanskem času, v večernih urah in pod žarometi pa so igrali tekme. V šestih dneh se je ob treningih in tekmah v taboru dogajalo tudi veliko zabavnega: otroci so spoznavali Piran, se kopali, uživali v skečih, igrali različne igre in uživali tudi v drugih športnih aktivnostih. Vsi udeleženci so poleg majice prejeli diplome in fotografije, ki bodo vsem lep spomin na prekrasne trenutke, preživete ob morju. T. Tavčar Turnšek (Celje); 2. Peter Fajfer (Petrovče), ... 4. Sandi Holc (Braslovče), ... 9. Miran Pul (Žalec); do 49 let: Štefan Robič (Selnica ob Dravi); do 59 let: Avgust Manfreda (Lovrenc na Pohorju); do 69 let: Milan Borko (Slovenske Konjice); nad 70 let: Veno Satler (Žalec); ženske do 27 let: Jerneja Vrabič (Velenje); do 39 let: Marija Škodnik (Radlje ob Dravi), 3. Simona Ostrožnik (Žalec); do 49 let: Bernarda Ivančič (Ormož); do 59 let: Jožica Šiftar (Gornja Radgona); do 69 let: Urška Bizjak (Škofja Loka); nad 70 let: Lojzka Bratuša (Maribor). Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli pokale, vsi udeleženci teka pa spominske majice, topel obrok hrane in osvežilne napitke. Pri organizaciji sta tokrat sodelovali tudi Območna organizacije RK Žalec in polzelska krajevna organizacija. T. T. Pisma bralcev Izbira doma ni enostavna V zadnjih petih letih sva se z mamo soočili z zahtevno odločitvijo. Zaradi starosti in spremljajočih zdravstvenih sprememb sva morali poiskati namestitev v enem od domov za starejše. Takrat sva se premalo zavedali, moram priznati tudi, da nisva imeli pravih informacij, na kaj bi morali biti pozorni pri izbiri doma. Starostnik že tako težko zapusti domače ognjišče, če pa mora ob poslabšanju zdravstvenega stanja oziroma novih starostnih sprememb po nekaj letih zamenjati dom, je to lahko tudi velik šok. Na novo zgrajen dom z moderno opremo, sončnimi in lepimi, tudi enoposteljnimi sobami na prijetni legi v naravi je dajal vtis odličnega »hotela« za starejše osebe. Izkušnje, ki sva jih z mamo začele doživljati, so mi dale vedeti, da so domovi, ki nudijo več bivalnega udobja, in tisti, ki dajejo več poudarka na srčnosti in strokovni oskrbi. Mama je doživela hudo razočaranje, ko je postala pri svojih življenjskih nalogah vse bolj omejena in bi potrebovala toplino, srce in postrežbo. Počutila pa se je ravno nasprotno, vse bolj nezaželeno in nespoštovano. Potem pa se je pojavila še zahtevna bolezen, zaradi katere je dodatno izgubila motivacijo za življenje. Usoda pa je vendarle pristopila k nama in, lahko bi rekla, v zadnjem trenutku dodelila nekaj sreče. Mamo so sprejeli v celotno nego in oskrbo v Domu upokojencev Polzela. Obe sva bili prijetno presenečeni nad sprejemom, toplino in urejenostjo prostorov in zaposlenih, nad zračnostjo in domačnostjo doma. Kot hčerki mi je bila zelo olajšana naloga, kako skupaj z zaposlenimi v domu (ne želim izpostavljati posameznikov, vendar moram posebej omeniti komunikacijo z medicinskimi sestrami, negovalnim osebjem, zdravnico, delovnimi terapevti in fizioterapevti), ki so v zelo kratkem času mami vrnili veselje do življenja, ji pokazali, da spoštujejo njeno osebno dostojanstvo in jo včasih kot po čudežu motivirali za telovadbo in druge aktivnosti, ki so ji polepšale dan. Zato je zelo pomembno, da pri izbiri doma za starejšega sorodnika ne gledamo samo na zgradbo, prostore in opremo, ampak je nujno, da povprašamo, kakšno oskrbo nudijo takrat, ko varovanec zaradi starosti in bolezni postane nekoliko bolj neroden. Ali je varovanec ob poslabšanju zdravja deležen močnejše motivacije, da se vključuje v gibalne in družbene aktivnosti, ali morda obstaja bojazen, da lahko pride ob vse večjih starostnih ali bolezenskih spremembah tudi do preselitve? Vse z namenom, da bomo na to pripravljeni. Njihovo spodbudo, da sem bila ob mami do zadnjega diha in ji s tem tisti trenutek pomagala, danes zato bolje razumem, zakaj so mi prišepnili, da mi bo po mamini smrti pri srcu in duši zato veliko lažje. Še enkrat hvala vsem! Nada Fedran, Letuš Pismo županu: Eles zavaja Na prostorski načrt Soseska Žalec - zahod sem dvakrat podal pripombe, in sicer v času javnih razgrnitev 5. 5.2009 in 4.6.2009, z zahtevo, da se v navedeni soseski predvidi trasa za premestitev obstoječega daljnovoda 110 kV v podzemni izvedbi, in sicer celotni del, ki poteka skozi naseljeni del Žalca. Na drugi obravnavi je bilo zahtevi iz prejšnjega odstavka le delno ugodeno, in sicer s tem, da se predvidi kabliranje daljnovoda le za del, ki prečka predmetni zazidalni prostor. S takšno delno rešitvijo se prizadeti občani ne strinjamo. Dne 10. 7. 2009 sem od vas dobil dopis, v katerem me pozivate, naj preko Mestne skupnosti Žalec pozovem Eles, d. o. o., naj pristopi k izdelavi potrebne dokumentacije in uvrsti investicijo prestavitve daljnovoda v svoje finančne plane. Takšen odgovor pomeni zavajanje nas in vseh prizadetih občanov, saj je to vaša oziroma naloga občine. Vi morate zahtevati od Elesa, da mora za ta projekt predvideti finančna sredstva. Pri svojem odgovoru in odločitvi ste „preveč resno“ vzeli na znanje Elesove smernice z dne 19. 6. 2009 oziroma 15. 6. 2009, prejete pod oznako 4444/532/ VK, in sicer: 1. Obstoječi daljnovod nima zahtevanega varovalnega pasu 15 m od osi na vsako stran (skupaj 30 m), kot to določajo predpisi. 2. Drugi sistem oz. dodatne žice niso bile nameščene na nove drogove zato, ker ni bilo za to ustre- znega dovoljenja. Če bi dodaten sistem želeli namestiti, bi morali pridobiti dovoljenje v novem postopku, kar je pisno potrdil tudi Eles. 3. Izvedba ne bi bila tako draga glede na predviden teren in tudi vse nevarnosti, ki so navedene v smernicah, odpadejo; toda obstoječi daljnovod pa predstavlja takšno nevarnost. 4. Glede stroškov prestavitve smo že ob rekonstrukciji obstoječega daljnovoda opozarjali, vendar so nam takrat zatrjevali, da bodo ti stroški minimalni, ker so vsi drogovi montažni in jih je po potrebi mogoče uporabiti drugje, zato ni potrebno poudarjati, da so obstoječi drogovi v uporabi šele 12 let. 5. Gradbeno dovoljenje je treba preveriti, sicer bomo zahtevali revizijo postopka, če bo to potrebno. Žalec, 10. 8. 2009 Jože Kek, vodja akcijskega odbora občanov za prestavitev daljnovoda iz leta 1996 60-letnica DU Žalec Žalsko društvo upokojencev je bilo ustanovljeno leta 1949 in se uvršča med najstarejše v Sloveniji. Prehojena pot je bila zelo pestra. Društvo je ves čas skrbelo za dobrobit upokojencev, ustrezen status v družbi, rekreacijo in druženje. Aktualne gospodarske in socialne razmere skrbijo tudi sedanjo generacijo upokojencev, ki so v svoji izjavi ob nedopustnih razmerah v zdravstvu in pokojninski blagajni zapisali: »Ne bomo več gledali, gremo v akcijo!« Z zbiranjem podpisov za izredni sklic skupščine Vzajemne so se tej akciji pridružili tudi člani žalskega društva. Prav socialni položaj upokojencev, še zlasti tistih z minimalnimi pokojninami, ki si vedno težje zagotavljajo ustrezno zdravstveno varstvo, bo društvo v sodelovanju z republiško zvezo v prihodnje namenjalo največjo skrb. Visoko obletnico bodo v žalskem društvu obeležili s športnorekreacijskim dnevom v petek, 4. septembra, v športnem centru, v soboto, 5. septembra, ob 10. uri pa bo, prav tako v športnem centru, osrednja slovesnost z družabnim srečanjem. Janez Kroflič, Žalec 2. piknik veteranov Veteranke in veterani GZ Žalec smo se v nedeljo, 7. junija, ob 10. uri zbrali pri lovski koči v Občini Tabor. Najprej smo popili jutranjo kavico, se pozdravljali in klepetali s prijatelji in z znanci. Vse udeležence piknika sem pozdravila v imenu Komisije veterank in veteranov GZ Žalec in jim zaželela dobro pučutje. Zbrane so pozdravili tudi član sveta veteranov GZS in član sveta savinjsko-šaleške regije Franc Naraks, poveljnik GZ Žalec Franc Rančigaj in predsednik PGD Ojstriška vas-Tabor Alojz Ribič. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, smo program piknika v celoti izpeljali. Večina udeležencev, zbranih nas je bilo 101 iz vseh GPO: Braslovče, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec, se je podala na sprehod po gozdu do kapelice sv. Huberta. O kapelici in Občini Tabor nam je pripovedoval veteran Ivan Rančigaj iz PGD Ojstriška vas-Tabor. Po vrnitvi na lovsko kočo smo se okrepčali z okusno malico in napitkom in si tako povrnili moči za družabni igri, ki sta sledili. Veteranke in veterani so se pomerili v streljanju z zračno puško in metanju reševalne vrvi v krog. Sledila je razglasitev rezultatov. Prvi trije pri vsaki igri so prejeli praktične nagrade, ki so jih prispevali: Matjaž, d. o. o., Inter diskont, Tropic caffe in Jože Avsec iz PGD Kasaze-Libo-je, ki je za prvouvrščena izdelal tudi gasilski grb. Tekmovalcem pa tudi ni manjkalo športnega duha, saj so se med seboj športno vzpodbujali. Sledilo je druženje ob glasbi harmonike in doma izdelanih inštrumentih članov PGD Vransko. Kočo je napolnilo tudi petje, saj še vedno radi ubrano zapojemo. Najbolj korajžni pa so se ob glasbi tudi vrteli vse tja do poznih popoldanskih ur. Pri načrtovanju programa in njegovi izpeljavi so sodelovali: člani komisije za delo z gasilskimi veterankami in veterani GZ Žalec, strokovna sodelavka GZ Žalec Sabina Sorčan, članice in člani PGD Ojstriška vas-Tabor, člani PGD Vransko in Lovska družina Tabor. Hvala vsem, bilo je lepo! Savina Naraks, predsednica Komisije veterank in veteranov GZ Žalec Zahvala Rada bi se zahvalila mojemu prijatelju, ki mi je v noči 27. julija 2009 takoj priskočil na pomoč in mi nesebično pomagal, saj sem pomoč v nenavadnem položaju res zelo potrebovala. HVALA ZA TO IZKUŠNJO! Marija Gaberšek, Žalec MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV ŽALEC bo ob dobrodelnem koncertu za pomoč invalidom, ki bo 11. novembra 2009 v Domu II. slovenskega tabora Žalec, tudi letos pripravilo razstavo ročnih in umetniških del invalidov. Vabimo vas, da pripravite izdelke za razstavo, obvestite o tem svoje poverjenike ali nam jih dostavite do 4. novembra na sedež društva na Hmeljarski ulici 3 v Žalcu. Predsednik MDI Janez Meglič MALI OGLASI PODIRANJE IN OBŽAGOVANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975. NOVO, POPOLNOMA OPREMLJENO 3-SOBNO STANOVANJE v strogem centru Žalca zamenjam za hišo v Žalcu ali bližnji okolici z doplačilom. Inf.: 041 347 965. ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Informacije: 041 645 555. V zazidalni soseski Liboje sever, 1 km južno od naselja Petrovče, prodam gradbene parcele. Informacije: 041 683 599 Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom Programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo Ženska kot kraljica v sebi V vsaki ženski je kraljica, le dovoliti ji moramo, da svobodno zaživi. Z vami želim podeliti nekaj misli iz knjige Kraljica in divja ženska patra Ans'elma Grüna in Linde Jarosch. Avtorja pravita, da je sreča kot ptič, ki pride, ko sam hoče. Zato ne sili popka, da se razcveti pozimi. Smo v svoji biti ustvarili pogoje, da bo ptica sreče naš stalni gost? Včasih moramo vse izgubiti, da lahko začnemo ljubiti in spoštovati sebe. V knjigi najdete štirinajst različnih podob žensk - psihološka razlaga pomembnih likov iz Svetega pisma. Avtorja v vsakem poglavju najprej predstavita te osebnosti, ki so bistveno vplivale na kulturo velikega dela človeštva, in opišeta dogodke okoli te osebe. Povesta, da lahko vsaka ženska postane podobna ali celo enaka (kraljevska, močna, dostojanstvena, vesela, ljubka, zapeljiva itd.) kot opisana osebnost. Izbrala sem Estero -kraljico, katere nasprotje je ženska, ki jo prikaže pregovor, da je bolje prebivati v kotu na strehi kot s prepirljivo ženo v skupnem domu. KRALJICA V SEBI Ženske so preveč določene z vlogami, ki jim jih pripisuje družba: vloga gospodinje in matere, vloga služabnice, prijazne prodajalke, pomočnice, ljubeče žene ... Skrivajo svoje pravo dostojanstvo. Če želite vprašati nekoga za mnenje o svojem izgledu ali o tem, kako ste nekaj napravili, se ustavite in vprašajte najprej sebe. Zanesite se na svoje mnenje. Videli boste, da boste sčasoma začeli ceniti svoje mnenje. Knjiga skozi pomembne ženske like, ki so v zgodovini vplivali na kulturo velikega dela človeštva, odkriva, da v vsaki ženski živi kraljica, če ne pusti, da jo določajo drugi, temveč živi iz lastne moči. »Kritiziranje telesa je pač ena od največjih žalitev, s katero lahko prizadenemo človeka. S telesom izražamo namreč tudi svojo najbolj notranjo občutljivost, svoja čustva, svojo življenjsko zgodbo. Prav zato, ker se naše zgodbe utelesijo, lahko najdemo tudi dostop do svojega čustvenega sveta. Za to je potrebno spoštovanje do posebnosti vsakega posameznika. Kraljica v nas nikomur ne dovoli, da bi razvrednotil njeno edinstvenost. Kdor jo razvrednoti, je v sebi izgubil to, kar je kraljevsko. In zakaj naj bi koga spoštovali bolj kot lastno posebnost? Poleg tega kraljica v nas ve, da lepota sije predvsem iz notranjosti in njenega dostojanstva in samospoštovanja. To ji daje ljubkost in milino.« Če se vam zdi, da ste preveč odvisni od mnenja drugih in da so vaša občutja od tega odvisna, se zavedajte: Tisti, ki mora ponižati drugega, da se bo sam bolje počutil, je samo dokaz, da je v sebi hudo negotov. Ženska kraljica v sebi je skladna s sabo in si ne dovoli, da bi ji moški vsiljeval vloge, ki jo razvrednotijo. Upa biti to, kar je. Ne primerja se z drugimi, temveč temelji v sebi. Zaveda se lastne vrednosti in ve, da njena vrednost ne prihaja od drugih, temveč izhaja iz spoštovanja do sebe. Kraljica ima svojo lastno čast, ne potrebuje priznanja drugih. Čuti se močna biti v svojem središču. Ne polepša se, da bi bila občudovana, temveč ker se veseli lastne lepote, ker od nje prihaja sijaj, ki vsem dobro dene. Okrog sebe širi lepoto in tako tudi drugim polepša življenje. Ko je ženska skladna s sabo, izžareva lepoto. »Zavedanje lastnega kraljestva daje ženski moč in mirnost. Žalitve in smešenja ne morejo raniti kraljice v nas. Zaradi njih ne izgubi notranje vrednosti, saj ve, da njene najbolj notranje vrednosti nihče ne more ogroziti. To ji pomaga, da žalitev ne sprejme, temveč.jih pusti pri tistem, ki jih je izrekel. Žalitev zazna, a ne dovoli, da bi jo ogrožala. Kraljica ve: kdor je izgubil kraljevsko v sebi, ga bo skušal ukrasti drugim ali jim ga bo zavidal.« Ženska najde svojo moč v tem položaju, če zavestno išče kraljico v sebi, ki se spoštuje in odloča o sebi. Je trdna v sebi in neodvisna od drugih. Čuti, da jo kraljica vodi k odgovornosti do sebe. Sama odloči, ali se bo pustila oslabiti ali pa tega ne bo dopustila. Jasno varuje svoje meje pred negativnimi vplivi. Privoli v to, kar jo krepi, in reče NE temu, kar jo slabi. Kadar v svojih odnosih odkrije lastne, neizrečene želje in strahove in jih razčisti, deluje pomirjujoče. V sebi nosi nekaj plemenitega, hkrati pa živi popolnoma preprosto. Prav zaradi spoštovanja vsega človeškega učinkuje kraljevsko. Sprejme preprosto in povprečno v sebi. Ni bahava, vse odseva dostojanstvo in lepoto. Sreče ne pričakuje od drugih. Skladna je s sabo in zato živi srečno. Ve, da lepota sije predvsem iz notranjega dostojanstva in samospoštovanja. To ji daje ljubkost in milino. Nikomur ne dovoli, da bi razvrednotil njeno edinstvenost. »Neka ženska mi je pripovedovala, kako ni znala ravnati z materjo. Pogosto se je vedla agresivno, ker je imela mati vedno tako velika pričakovanja do nje. Rekla sem ji: Vaša mama vendar sme imeti pričakovanja. Toda vi se morate odločiti, v kolikšni meri želite in zmorete ta pričakovanja izpolniti Kraljica opazi materina pričakovanja. Vpraša se, koliko bi jih želela izpolniti. In potem hodi tako pogosto in tako dolgo k materi, kakor je spoznala, da je zanjo primerno. Prav tako tudi ne dovoli, da bi jo občutki krivde pripeljali do tega, da bi kršila lastne meje. Občutki krivde so namreč samo subtilen način izvajanja oblasti. S tem ko mati v svoji hčerki povzroča občutek krivde, poseže prek kastnih meja v njeno srce, ki ni nikoli popolnoma gotovo, ali je prav vse, kar dela. Ženska, ki se odziva kot kraljica v svoji hiši, zaznava takšno naprtitev krivde, vendar ne dovoli, da bi vdrla vanjo.« Ženska kraljica pusti materino odgovornost za materino življenje pri materi. Lahko je sočutna in razume, da je bilo marsikaj težko in da je tako tudi prav zdaj. Lahko jo vpraša, kaj lahko stori zase, da ji bo šlo bolje. Kraljica prevzame odgovornost zase in tudi druge vodi k odgovornosti do samih sebe. Ženska je lahko kraljica le, če čuti, da je kraljica. Ni pomembno, ali se to navzven vidi ali ne, pomembno je le, da čuti, da je. In »je kraljica, pa čeprav medtem kuha in pomiva kopalnico.« Zapisala: mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. Prireditev v antičnem parku Naša pot na Vrhe Učijo se igrati tenis Ko kresničke prižgejo svoje lučke, dnevi postanejo topli, daljši od noči in smo z mislimi raje ob morskih pečinah kot v razredu, takrat učenci OŠ Šempeter pripravljajo zdaj že tradicionalno samostojno prireditev v antičnem parku. Letos so se na veličasten in romantičen način poslovili od šolskih obveznosti in v četrtek, 18. junija, ob 20. uri pozdravili poletje. Prireditev so poimenovali Igrajmo se z mehurčki. Mehurčki so bili osrednja tema njihove letošnje prireditve, saj so z njimi želeli počastiti smrt slovenskega pesnika Otona Župančiča in skozi otroške oči njegovo pesniško zbirko za otroke z naslovom Mehurčki. Mehurčke poletnih želja so otroci lovili tudi z njihovo ravnateljico, mag. Petro Stepišnik, ki je med orisom obilne žetve, to je bogatega šolskega leta na kulturnem in športnem področju ter na področju znanja, povedala tudi to, da so to šolsko leto med drugim proslavili tudi 190 let šolstva v Šempetru in za otroško opereto Kresniček prejeli Savinovo priznanje. Vse to pa jih zavezuje, da bodo dobro delali tudi v prihodnje. Na koncu se je ravnateljica zahvalila vsem učencem, staršem, učiteljem in okolju, v katerem šola deluje, saj vseh uspehov brez medsebojnega sodelovanje gotovo ne bi bilo. Z učenci je mehurčke lovil tudi župan Občine Žalec, gospod Lojze Posedel, ki je reden gost njihovih prireditev. Povedal je, da vsako leto z veseljem pride na to prireditev, saj je vedno navdušen in presenečen nad tem, kaj vse pripravijo šempetrski učenci. Letošnja prireditev je bila res nekaj posebnega, saj so v programu skupaj z otroki sodelovali tudi njihovi starši in učitelji s samostojnim recitalom sodobnih slovenskih pesnic in pesnikov. V bogatem kulturnem programu so nastopili še OPZ s solisti, vokalna skupina, pevski zborček najmlajših, dramska skupina, plesna skupina in recitatorji. Prireditev so končali s plesom in pesmijo Mi gremo pa na morje ter povabili ne maloštevilne obiskovalce že na naslednje snidenje v prostor, ki Šempetranom vse bolj postaja tudi hram kulture. Valentina T. Čremožnik, OŠ Šempeter V četrtek, 18. 6. 2009, smo se ob 13.15 zbrali pred šolo v Taboru in se s kombijem odpeljali skozi Loke in še naprej. Prispeli smo do domačije Veteršek. Mislila sem že, da se bomo vso pot samo vozili. To bi bil res super pohod. No, šalo na stran. Pot smo nadaljevali seveda peš in vila se je samo še navzgor. Noge so nas bolele, kot bi bili že zelo stari. Prišli smo do Zajčeve koče, kjer smo se okrepčali s pijačo in sendviči. Na prelepem novem kozolcu pri Zajčevi koči smo se tudi fotografirali. Nadaljevali smo pot, ker smo morali do cilja. Vso pot smo spraševali učiteljici, Darjo Savinek in Stanko Ko-pušar, kdaj bomo na vrhu. Ustavili smo se pri neki hiši, kjer je bil ravno takrat tudi sladoledar. Nikoli ne bi spregledali sladoledarja! Učiteljica nas je počastila z lučko. Njam! Ko smo končno prispeli do doma na Vrheh (885 m), smo ponovno malicali. Nekateri smo si pri oskrbniku doma naročili pijačo, malo smo še poklepetali ... Ni boljšega kot klepet s prijatelji! Nato smo se skrivali in se odpravili v dolino. Ker smo imeli še čas, smo se ponovno ustavili pri naši ljubi Zajčevi koči, se igrali na igralih in v svojem bunkerju. Ponovno smo prispeli do Veterškovih, kjer nas je že čakal kombi, ampak mi se nismo mogli upreti prijaznemu gospodarju, ki nas je počastil s češnjami, celo veliko vejo, polno sladkih plodov, je odtrgal za nas. Srečo smo imeli, da nas je voznik kombija, gospod Brane, tako potrpežljivo čakal, da smo se lahko nazo-bali češenj. Voznik nas je varno pripeljal do šole v Taboru, kamor so nas prišli iskat starši in nas izčrpane odpeljali domov. Kljub peklenski vročini in potolčenih kolenih smo bili srečni. Nina Kreča, planinski krožek OŠ Tabor v Savinjski dolini Savinova noč Petek, 10. julij. Ura je 18.00. Učenci osnovnih šol Spodnje Savinjske doline smo se mrzlično začeli zbirati pred Medobčinsko splošno knjižnico Žalec. Vsak s svojo spalno vrečo, podlogo za spanje, priborom za osebno higieno, dežnikom ... smo odhiteli med knjige, kjer smo preživeli nepozabno Savinovo noč. Na vratih nas je sprejela prijazna gospa Jolanda Železnik s svojimi sodelavci in tam smo se za to noč poslovili od svojih staršev. Najprej smo se predstavili in se spoznali. Za prijetno razpoloženje smo se naučili pesmico. Dobili smo čudovite rumene potiskane majice in kartico s svojim imenom, da smo vso noč vedeli, da spadamo skupaj, kot velika družina. Obiskala nas je ministrica za kulturo, gospa Majda Širca, ki jo je med nas pripeljal župan Občine Žalec, gospod Lojze Posedel. Za sprejem takih gostov se spodobi pripraviti kulturni program. Še sreča, da smo se malo prej vsi skupaj naučili novo pesmico, ki nam je ob tej priložnosti prišla še kako prav. Gospa Majda Širca je dejala, da je ni še nihče tako lepo presenetil, kasneje pa sta z županom zapela z nami. Sledil je sprehod po Savinovi sprehajalni poti po Žalcu. Pot je vodila mimo obrambnega stolpa, videli smo Nikolajevo cerkev in zeliščni park ... Ob koncu poti so nas počastili z najboljšim sladoledom v Žalcu. Tega takrat, ko je živel Risto Savin, verjetno še ni bilo. Nato smo odšli na operno predstavo Rista Savina z naslovom Poslednja straža. Zelo mi je bilo všeč, ker so nas v dvorani čakali rezervirani sedeži. Tako smo se počutili zelo pomembne. V uvodnem pozdravu gostov so poleg župana s soprogo in ostalih pomembnih osebnosti pozdravili tudi nas, kar je povzročilo mravljince po mojem telesu, tako se mi je zdelo lepo. Sledila je opera. Z veseljem sem jo spremljala in bila mi je zelo všeč, čeprav sem jo gledala že drugič. Po operi smo si zaslužili večerjo: slastno pico, ki so nam jo postregli kar v našem drugem domu - v knjižnici. Fantastično! Ura se je bližala triindvajseti, ko smo se ponovno odpravili po Žalcu. Najprej smo odšli prižgat svečko na Savinov grob. Ker so bile trgovine že zdavnaj zaprte, smo svečko kupili kar na avtomatu. Zanimivo! Poznam avtomate za pijače, sladkarije, vročo čokolado ... Tega pa v Šempetru še nimamo. Potem smo odšli v rojstno hišo Rista Savina. Veliko smo izvedeli o tem, kakšno je bilo njegovo življenje. Najbolj mi je ostala v spominu čajna punčka, s katero si je Savin pokrival čaj, da je ostal dlje časa topel. Poleg spominske sobe smo si ogledali tudi razstavo Generalmajor Friderik Širca, videli vojaške uniforme, vojaške čine, zemljevide z označenimi kraji bojevanja (zeleno) in kraji, kjer je živel (rdeče) ... Ura se je bližala polnoči, mi pa smo se odpravili domov - no, v naš novi dom - v knjižnico. Igrali smo se pantomimo in vislice. Bilo je zelo zabavno, polno smeha. Kasneje smo si ogledali nekaj filmov, ki pa jih vsi nismo videli do konca. Šele okrog treh zjutraj sem tudi jaz zlezla v spalno vrečo in zaspala (moja starejša bratca Nejc in Nace pa nič!). Ob sedmih smo že vstali (tisti, ki smo malo spali), saj smo imeli čisto pravo jutranjo telovadbo in zasluženi zajtrk. Sledilo je še zadnje dejanje - novinarska konferenca in predstavitev vsega staršem. Zjutraj je bila že pripravljena zanimiva razstava naše nore noči. Sploh ne vem, kdaj so jo uspeli pripraviti. Vsi (starši, mi in ostali, ki so nas prišli pogledat) smo se nasmejali ob gledanju »fotk«. Preden smo se zares odpravili proti domu, nas je čakalo novo presenečenje: gospa Jolanda s sodelavci se je od nas poslovila z darilci. Doma sem prespala lep del sobote, da sem se odpočila, vendar mi ni žal, saj sem čez noč doživela veliko lepega, se tudi precej naučila, spoznala nove prijatelje ... Savinova noč mi bo še dolgo ostala v lepem spominu. Upam, da bom še kdaj lahko udeleženka česa tako lepega. Hvala vsem, ki ste se trudili, da nam je bilo lepo! Neža Pogačar, OŠ Šempeter v sodelovanju z mamico Risto Savin je živel pred mnogo leti, a se zdi, da še vedno živi z nami. Z njegovim imenom sem se srečala že zelo zgodaj, ko sem začela obiskovati glasbeno šolo, ki se imenuje po njem. Vedela sem, da je bil vojak in glasbenik, da je bilo njegovo pravo ime Friderik Širca in da so njegova glasbena dela velikega pomena. Letos, ko mineva 150 let od njegovega rojstva, pa se mi je ponudila priložnost, da o njem izvem veliko več. Preživeti noč v knjižnici, spati med knjigami, se mi je zdelo posebno doživetje. Tako nas je nekaj učenk in učencev, večina iz zadnjega triletja, ki obiskujemo osnovne šole Spodnje Savinjske doline, prispelo v Medobčinsko splošno knjižnico Žalec. Toplo so nas sprejeli. Dobili smo rumene majice in se predstavili drug drugemu. Naučili smo se Savinovo himno in jo zapeli gostoma - ministrici za kulturo ge. Majdi Širca ter g. županu. Potem smo se sprehodili po Savinovi sprehajalni poti in si ogledali znamenitosti v Žalcu. Jedli najboljši sladoled in si ogledali Savinovo opero Poslednja straža. Po operi nas je že čakala večerja -pica, ki jo imamo vsi najrajši. Po večerji smo si ogledali Savinovo hišo in razstavo, kjer smo izvedeli veliko novih stvari. Ko smo se vrnili v knjižnico, smo peli karaoke (priznam, fantje so bili bolj pogumni), igrali pantomimo in vislice ter gledali filme. Bilo je tako zabavno, da so spalne vreče ostale kar v potovalkah. Skoraj vsi smo bedeli do jutra. Po zajtrku smo se s starši vrnili domov. V knjižnici so ostale fotografije, s katerih se smejejo naši veseli obrazi, nam pa je ostala majica, ki nas bo spominjala na čudovit počitniški dan. Hvala vsem, ki ste nam pripravili tako pester program in se z nami zabavali do jutra. Nika Bedek, OŠ Polzela V Žalcu bila je Savinova noč, ki seje spominjali bomo nekoč. Ta noč je bila Savinu posvečena, od vseh žalskih projektov najbolje narjena. O Savinu izvedeli smo marsikaj, nekaj od tega povem naj vam zdaj. Friderik Širca seje najprej imenoval, po Savinjski si drugo ime je izbral. Generalmajor je v vojski postal, a bolj kot vojsko je glasbo spošt'val. V operah seje uspešno poskušal, od teh tudi eno naš zbor je poslušal. Z dvajset let mlajšo je bil poročen, a da bila sta srečna, ima največji pomen. To vse smo izvedeli, ko smo obhodili Žalec in sobe v Savinovi »vili«. Od oper smo Poslednjo stražo poslušal', pevci, čestitam, nič niste zafušaT. To noč smo se res odlično imeli. »A kje je zabava?« sprašujejo nekateri. »Pripoveduješ, da ste se le učili. Ali se niste nič poveselili?« Naj vam pojasnim. Res smo se učili, a po učenju smo se veselili. Smo peli, z vžigalniki smo muzko »zažgali«, pa vislice in pantomimo smo se igrali. Nek'teri, ta utrujeni, so kar zaspali, drugi, ta divji, smo filme »zijali«. Zjutraj pa smo novinarjem govorili, kar smo se prejšnji dan novega naučili. Bili smo sami mladi, smo imeli se lepo, v takšnih okoliščinah še učenje ni slabo. Savinova noč bila je čudovita, zares. Zato vas rotim: Ponovite jo! Res. Lucija Cestnik, I. OŠ Žalec Med počitnicami v teniškem klubu na Polzeli skrbijo za podmladek. V šoli mini tenisa otroci dvakrat tedensko spoznavajo osnove teniških udarcev, gibanje, splošna pravila tenisa in teniške igre. Najprej razvijajo motorič- ne sposobnosti, dobivajo občutek za žogo, pripadnost skupini, navajajo se na pravilen odnos do tenisa, okolice, teniške opreme. V obdobju od 4. do 9. leta je cilj otroke naučiti osnove teniških udarcev, igre in se pri tem zabavati. T. T. Zdravi pod soncem Osnovna šola Prebold deluje tudi po programu Zdrave šole. Rdeča nit Zdrave šole v preteklem šolskem letu je bila Zdravi pod soncem. Že od aprila so v oddelčnih skupnostih, v okviru razrednih ur ali pri pouku, učenci pripravljali različne dejavnosti na to temo. Na svetovni dan zdravja in dan Zemlje so pripravili tudi radijsko uro. Rezultat dela je bila razstava v avli šole, kjer je potekala okrogla miza ob koncu šolskega leta, ki so se je poleg učiteljev in učencev udeležili tudi starši in predstavnica Občine Prebold. Medse so povabili tudi mag. farmacije Sašo Krajnc Smajila, ki je spregovorila o globalnem segrevanju ozračja, različnih UV-žarkih, ugodnih vplivih sončnega sevanja ter o škodlji- vih vplivih UV-žarkov. Zelo pomembno je, da se ustrezno in učinkovito zaščitimo. Še posebej v poletnem času je vredno upoštevati nekaj opozoril, da naj se med 11. in 16. uro ne izpostavljajmo soncu, naj uporabljamo očala z UVB- in UVA-zaščito ter pokrivala in primerno obleko, da pijemo veliko tekočine, zlasti vode, da spremljamo napovedi UV-indeksa, da uporabljamo ustrezne kemične pripravke z visokim zaščitnim faktorjem, da poiščemo senco, da zavarujemo dojenčke in majhne otroke pred neizprosnimi sončnimi žarki. Na okrogli mizi, ki jo je vodila Antonija Ocvirk, vodja tima Zdrave šole na OŠ Prebold, so udeleženci izvedeli veliko zanimivega, ob koncu pa je gostja odgovarjala tudi na zastavljena vprašanja. D. Naraglav Od zemlje do vesolja V Vrtcu Prebold sodelujemo to leto tudi v projektu MLA 2009 - mednarodno leto astronomije 2009. Vzgojiteljice omogočamo otrokom čim širša spoznanja, tudi takšna, kot je vesolje. Pojem vesolje je otrokom nekaj skrivnostnega, neznanega, buri domišljijo in omogoča nova spoznanja, povezovanja, razvija potenciale znanstvenosti in izzive. Od ponedeljka, 22. junija 2009, do petka, 26. junija, smo imeli čast, da smo v našem vrtcu gostili razstavo fotografij vesolja z naslovom Od Zemlje do vesolja. Razstavo fotografij sta omogočila Astronomsko geofizikalni observatorij Golovec in Fakulteta za matematiko in fiziko Ljubljana. Z velikim interesom in veseljem smo strokovne delavke in otroci oddelkov 02, 03, 04, 05, 06, 07, 10 pripravili razstavo fotografij o vesolju in naših izdelkov, od vesoljskih robotov, teleskopa, slikanic, planetov ... Razstavo smo odprli v torek, 23.6.2009. Sodelujoči v projektu MLA 2009 smo prepevali pesem z naslovom Marsovska in gibalno ponazarjali njeno vsebino. Za nekaj trenutkov smo bili tudi zvezde in planeti, ki so plesali ob skladbi Od Zemlje do žemlje. Vsi otroci so z zanimanjem sodelovali, nato pa smo si ogledali razstavo. Tisti, ki so si razstavo ogledali, pravijo, da je bila to ena najlepših. Tudi v prihodnje se bomo potrudili organizirati in pripraviti podobne razstave. Mateja Matko, Vrtec Prebold Zasebna glasbena šola TIPKO V ŠEMPETRU vabi k vpisu na synthesizer in klavir. NOVO: pripravnica za otroke od 5. do 7. leta. SSM: 031 841 152 - Nataša Herodež Motorista zaljubljena v Dolomite Andrej Komerički (prvi z leve) med popotovanjem po Dolomitih Člana moto društva Štangar iz Žalca Andrej Komerički in Tomaž Lilija sta se z motorji odpravila v Dolomite. Andrej Komerički je velik ljubitelj motorjev že iz mladostnih let, saj se že približno trideset let vozi z lastnimi motorji. Zadnja leta so ga prevzeli Dolomiti. Na svojem predzadnjem potovanju sta se Andrej in Tomaž odločila prevoziti čim več gorskih prelazov. Pot ju je vodila iz Žalca v smeri Bovca in čez Predel (1156 m) v Italijo preko prelaza prelaz Sella Nevea (1190 m) in čez Mauria Pass (1298 m) v Cortino d'Ampezzo. »Nad njo se na nadmorski višini 1754 metrov nahaja čudovito naravno jezero Misurina in je tudi edino naravno zdravilišče v Italiji za otroke z astmo. Pot naju je vodila na Giau Pass (2236 m) in čez, pa na Falzarego Pass (2117 m) in čez Valparolo Pass (2137 m) v Colfosco, kjer sva prenočila. Drugi dan sva se podala čez Grödnerjoch (2136 m), na Sella Pass (2240 m), Por-doi Pass (2239 m) in Karerpass (1752 m). Na vseh prelazih je veliko novega asfalta, ceste pa so odlično vzdrževane. Pokrajina je tako čudovita, da se zaljubiš vanjo,« pravi Andrej. Pot ju je vodila proti Bolzanu, Meranu in na Stelvio Pass, ki je z 2760 metri najvišji prelaz v italijanskih Alpah. »Iz Stelvio Passa sva zavila v Švico, čez Umbraillpass (2505 m), potem je sledilo 4 km dobrega makadama, čez Offenpass (2149 m), Flüelapass (2383 m) in v Davos. Turistov je bilo tokrat zelo malo. Odlična večerja v italijanski restavraciji je stala 15 evrov. Tretji dan sva križarila po Švici, Liechtensteinu in glavnem mestu Vaduzu. V centru mesta je trg, nad njim pa se skoraj navpično boči pečina z gradom, v katerem prebivajo liechtensteinski knezi. Od tam sva jo mahnila na Bodensko jezero in v mesto Bregenz, od koder naju je pot vodila proti Nemčiji. Po regionalni cesti za smer Lindau, čez tunel, na drugi strani tunela pa je bila avtocesta, Avstrija in kontrola vinjet. Ustavljali so ves promet in veselo pobirali kazni. Kazen za motor znaša 65 evrov, na koncu sva morala plačati le za en motor. Pot naju je nato vodila čez pokrajino Algau, ki se lahko pohvali z lepo zavitimi podeželskimi cestami, grički in dolina- mi. Čez Oberjochpass (1200 m) naju je pot iz Nemčije vodila v Avstrijo, čez Gaichtpass (1093 m) in Hahntenjochpass (1883). Obdajala naju je prava divjina s fantastično cesto, ob kateri in po njej se sprehajajo ovce in krave. Dan sva končala v kraju Imst, kjer je že začelo deževati. Spanje se je tako še bolj prileglo. Sobota zjutraj je bila sončna, vendar zelo hladna. Podala sva se v smeri Italije, čez znameniti Timmelsjochpass (2509 m). Na vrhu je bilo zelo hladno in oblačno. Ročke na motorju so dobro grele, pa je bilo kljub temu hladno v konice prstov. Kmalu sva bila čez tunel in s tem tudi v Italiji. Sonce je lepo sijalo, ogreti pa se vseeno ni hotelo. Kupila sva domač ovčji sir in domač kruh ter narezala mojo domačo salamo. Malica se je zelo prilegla. Strm spust s Timmels-jochpassa v dolino je prav adrenalinski. Malo vožnje po dolini in že sva se začela vzpenjati proti Jaufenpassu (2094 m), kjer je že začelo deževati. Potem sva vozila vseskozi po dežju, čez Branico, Dobiacco in spet v Avstrijo, v Sillianu pa sva se raje ustavila in si uredila prenočišče.« Nedeljsko jutro ju je pozdravilo s soncem. Pot ju je po zajtrku vodila po krasni dolini reke Zilje, čez Šmohor, Korensko sedlo (1073 m) in domov na kosilo. Na prvo letošnje potovanje sta se odpravila 17. maja, in se preko Korenskega sedla in avstrijske Tirolske podala v Italijo. Prvo presenečenje je bilo idilično jezero Misurina, ki leži na nadmorski višini 1746 m in je bilo še zamrznjeno, tako da sta doživela pravo zimsko idilo. »Bilo je res čudovito. Pot naju S curkometom počastili zlato Zlata Viktorija in Anton Zakonca Viktorija in Anton Gros iz Šempetra v Savinjski dolini sta s cerkveno zlato poroko v šempetrski cerkvi, kjer je obred opravil domači župnik Mirko Škoflek, in civilno v gostišču Zmet v Svetem Lovrencu, kjer sta obred opravila žalski župan Lojze Posedel in matičarka Darja Ažnik, v spremstvu številnih svatov obeležila 50-letnico skupnega življenja. Obred so s curkometom popestrili šempetrski in žalski gasilci ter z ubranim petjem Oktet Lastovka. Anton se je rodil leta 1936 v naselju Žlabor v Občini Nazarje, osnovno šolo pa je obiskoval v Šempetru v Savinjski dolini. Po končani osnovni šoli se je izučil za kovinostrugarja, kasneje pa je končal delovodsko šolo. Služboval je v takratnem Agroservisu Šempeter, nato na Strojni in v Ferralitu, leta 1980 pa se je zaposlil kot sekretar za požarno varnost v žalski občini, kjer je dočakal upokojitev. Vse svoje življenje je bil predan gasilstvu. Leta 1953 je opravil izpit za izprašanega gasilca, zato pravi, da od takrat šteje leta svojega gasilskega staža. Za svoje prostovoljno delo je prejel najvišje odlikovanje Gasilske zveze Slovenije - nagrado Matevža Haceta in vrsto drugih priznanj in odlikovanj. Žena Viktorija se je rodila leta 1942 v Prigorju v Občini Krapina, v družini z osmimi otroki. Še zelo mlada je morala zapustiti dom zaradi velike družine in življenje v tistih časih ni bilo lahko. Pot jo je zanesla v Savinjsko dolino k teti v Levec, nato v Šempeter, kjer je na veselici spoznala mladega Antona. Še isto leto sta se poročila in si ustvarila dom. V zakonu so se jima rodili trije otroci, Magda, Zvonko in Silvester. Viktorija je po rojstvu otrok deset let ostala doma in skrbela za dom in družino, nato pa se je zaposlila kot kuharica v šempetrskem vrtcu, kjer je delala vse do upokojitve. Kot dobra gospodinja in kuharica še vedno rada speče kakšno pecivo in s tem razveseli svoje najbližje. Jesen življenja jima lepšajo vnuki Tadej, Mateja, Leon, Tjaša, Denis, Doris in pravnukinja Maruša. T. T. Ne pozna glavobola je nato vodila čez prelaze Tre Croci, Falzarego, Pordoi, Sella in Campolongo v Corvaro. Določene prelaze popoldne zaprejo zaradi nevarnosti snežnih plazov, tako da so prevozni samo v dopoldanskem času. Ceste na prelazih, ki se pnejo preko 2200 metrov visoko, so lepo očiščene, snega v okolici je še ogromno, temperature pa so dosegale do 20 stopinj Celzija. Naslednji dan sva se odpravila preko prelazov Gardena, Giau in Fedaia proti masivu Marmolada. To je gorski masiv in najvišji vrh v italijanskih Dolomitih z višino 3342 metrov in jezerom na višini 2057 metrov. Pogled s prelaza Fedaia je zelo impresiven in veličasten. Snega je še ogromno, saj ga je čez zimo zapadlo okrog osem metrov. Na prisojnih legah pa že srečamo svizce, ki se veselo nastavljajo soncu,« pripoveduje Andrej. Tokrat sta se domov vrnila preko Cortine d'Ampezzo v Avstrijo in po dolini reke Gail proti Korenskemu sedlu in domov. Na tej poti sta doživela pravo zimsko pravljico, ki jima bo ostala v lepem spominu. Verjetno pa ne bo dolgo, ko bosta znova sedla na motorje in se podala v Dolomite, ki ju vedno znova očarajo. D. Naraglav Jubilantka Slavica s svojo hčerjo in zgosti Slavica Sombolec iz Ločice ob Savinji je konec junija praznovala 90. rojstni dan. Ob tem visokem jubileju so jo obiskali župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, ki ji je izročil darilo in ji v imenu soobča-nov zaželel vse dobro, predsednica KO RK Polzela Olga Hočevar in Vera ter Franci Ožir, ki sta slavljenki zapela nekaj pesmi. Jubilantka se je rodila v Veliki Nedelji, svoje otroštvo in dekliška leta pa preživela kot večina njenih vrstnic, torej skromno in delavno. Rodila je šest otrok, od katerih živijo le še trije. Pred trinajstimi leti si je zlomila kolk, zaradi česar je prisiljena uporabljati bergle, zato se je preselila k hčeri Fridi v Ločico ob Savinji. Kljub visokim letom je še dobrega zdravja, kot sama pravi, ne pozna glavobola ali želodčnih težav, bere brez očal in se dobro počuti. Zadovoljna je tudi s pozornostjo, ki jo je deležna pri hčerini družini. Seveda ji posebno težko ni ustreči, saj je vse življenje trdo delala, pomagala je tudi na sosednjih kmetijah, pogosto za skromno plačilo. T. Tavčar Od pastirja do čevljarja Jakob Štrukelj z ženo in obiskovalci Jakob Štrukelj s Polzele je pred dnevi praznoval 90. rojstni dan. Ob tem visokem jubileju so ga obiskali podžupan Občine Polzela Jože Kužnik, predsednica DU Polzela Gertruda Terčak, predsednica KO RK Polzela Olga Hočevar in poverjenica Majda Hero- dež ter mu v imenu občanov Občine Polzela zaželeli še veliko zdravja in izročili darilo. Jakob Štrukelj se je rodil v Gornjem Gradu kot eden izmed sedmih otrok v delavski družini. Kot 12-letni deček je odšel za pastirja, pri 14 letih pa je odšel na Polzelo, kjer se je pri Čevljarstvu Špacapan izučil za čevljarja. Kot pomočnik čevljarja je delal vse do odhoda na služenje vojaškega roka. V tem času se je začela druga svetovna vojna in Jakob je bil v Albaniji težko ranjen, tako da je bil po zdravljenju odpuščen domov. Zopet se je zaposlil pri Čevljarstvu Špacapan, na jesen leta 1944 pa je odšel v partizane, v Šlandrovo brigado. Po vojni je tri leta delal pri policiji, nato pa vse do upokojitve, leta 1972, v Čevljarstvu Celje. Na Polzeli sta si z ženo zgradila svoj dom. Z velikim veseljem urejujeta vrt in okolico hiše, Jakob pa gre še vedno rad v hribe, ki so njegova velika ljubezen. Še vedno ima tudi vozniški izpit in, kot pravi, se po najnujnejših opravkih, če je treba, odpravi z avtom. T. T. Želita si le zdravja Zlatoporoienca Klukej Zlato poroko, petdeset let skupnega življenja, sta s cerkveno poroko v polzelski župnijski cerkvi potrdila Jože in Doroteja Klukej, doma iz Pariželj. Obred zlate poroke z mašo je opravil domači župnik Jože Kovačec. Zakonca izhajata iz Celja, v Savinjsko dolino pa sta se preselila že pred več desetletji, najprej v Ločico ob Savinji, zadnjih nekaj let pa kot upokojenca jesen življenja preživljata v Parižljah, v lepi hiši z bazenom na vrtu, ki je odet v zelenje in obilo lepega cvetja. V zakonu sta se jima rodili dve hčeri, Evelina in Čarlesti-na. Družina se je povečala za tri vnuke in dva pravnuka, ki sta jih dedek in babica zelo vesela. Kot pravita, je bilo v teh petdesetih letih veliko lepega in tudi kaj neprijetnega. Z veliko dobre volje sta dočakala lep življenjski jubilej. Želita si le zdravja. Tega so jima zaželeli tudi vsi tisti, ki so skupaj z njima proslavili zlati jubilej. T. Tavčar U2 spet skupaj Z letošnje akcije Razpnimo jadra, kjer sta Beno in Samo podarila majico Sedem je pravljično število. Pregovornih sedem laških let pa označuje zelo dolgo dobo. In sedem let je minilo, odkar sta imela šempetrska košarkarska asa Samo in Beno Udrih več časa za druženje. Zato ju je poziv na priprave slovenske izbrane vrste, ki jo septembra čaka nastop na evropskem prvenstvu na Poljskem, še toliko bolj razveselil. »Res je, sedem let nisva preživela več kot mesec dni na leto skupaj. Komunicirala sva v glavnem preko telefonskih zvez, najina srečanja doma pa so bila zaradi različnih obveznosti redka in predvsem kratkotrajna. Poziv selektorja Zdovca naju je tako na nek način ponovno združil,« pravi Beno, igralec Sacramento Kingsov in nosilec diamantnih prstanov zmagovalca lige NBA, ki ju je osvojil v dresu San Antonia leta 2005 in 2007. »Tudi drugače nisva igra- la ravno veliko skupaj. Ker je med nama tri leta razlike, sva na Polzeli nastopala v različnih kategorijah. Pravzaprav sva v isti ekipi v glavnem igrala le pri mladincih in nekaj mesecev pri članih,« dodaja Samo. Košarkarska pot ju je nato razdružila. Po zaslugi košarke sta dobro spoznala svet. Benu je s prestopom v ligo NBA uspelo uresničiti sanje mnogih nadebudnih košarkarjev, ki jih je s šampionsko krono le še nadgradil. Čeprav je bil Samo vedno rahlo v senci mlajšega brata, ima tudi on nekaj izkušenj z ameriško košarko. Pred leti so ga namreč povabili v kamp Dallas Mave-ricksov. »Spoznal sem del te zgodbe, ki smo jo kot otroci sanjali. Mislim pa tudi, da sem se zaradi sodelovanja na tem taboru lažje prodal v Španijo. Po francoskih in izraelskih izkušnjah je igranje v Španiji zame zagotovo nov korak naprej v karieri. Ne samo, da velja španska liga za najmočnejšo v Evropi in po tej plati izpolnjuje moje ambicije, tudi življenje v tovrstnem okolju mi zelo odgovarja. Z Madridom, kjer sem zdaj kot član Estudian-tesa in bom, kot kaže, vsaj še eno leto, sem povsem na ti.« Beno je s Polzele odšel s slovesom enega največjih slovenskih košarkarskih talentov vseh časov. Še domala kot najstnik je vstopil v kruti svet profesionalizma. Kriznih trenutkov ni manjkalo, toda ti so ga le jeklenih. Igranje pri dvajsetih za največji izraelski športni ponos Maccabi je posebna čast, a hkrati velika odgovornost. »Mama je bila vsa prestrašena, ko je izvedela, da odhajam v Izrael. Pri poročilih so v glavnem s tega dela sveta prihajale le krvave slike in bilo ji je res hudo. Tudi solz ni manjkalo. Oče? Oče je iz drugačnega testa. Bil je predvsem ponosen. Sam pa sem kmalu spoznal, kaj pomeni biti sam v povsem drugem svetu. A človek se vsega navadi.« Zdaj imata končno dovolj časa tudi za obujanje spominov na otroštvo. Šport je bil pravzaprav njuna usoda. Košarka pa logičen izbor, saj je pod obroči blestel že njun oče Silvo. »Košarkarska žoga mi ni bila položena v zibelko. Najprej sem namreč treniral odbojko, potem tenis, a že v tem obdobju sem z očetom redno hodil na košarko. Trenirati sem začel pri trinajstih letih, pri trenerju Romihu na Polzeli,« razlaga Samo. Benova pot je bila podobna. »Rokomet, odbojka, nogomet, tenis ... Marsikaj sem poizkusil in vse mi je bilo pisano na kožo. Morda bi lahko bil uspešen tudi v kakšnem drugem športu, a potem je prišlo usodno povabilo na košarkarski trening. Čigav si pa ti? Še zdaj se spomnim vprašanja profesorja Turnška. Po mojem odgovoru je sledilo povabilo na trening v Žalec. Šel sem in že čez nekaj mesecev zaigral na Polzeli.« Sladki spomini. Očitno je, da v prostem času med treningi uživata v druženju. Samo pravi, da se je Beno precej spremenil. Deluje precej bolj zrelo, odgovorno. Beno se strinja. »Najbrž res. To so opazili tudi drugi. S prestopom v Sacramento Kin-gse sem prevzel nase precej več odgovornosti. Postal sem namreč prvi organizator igre in takoj sem moral precej več delati na samopodobii, saj sem bil konec koncev kar naenkrat precej bolj pod drobnogledom vodstva kluba in navijačev.« »Morda je kriva njegova ljubezen,« hudomušno doda Samo, ki je sicer še bolj sveže v Amorjevem objemu dekleta iz Beograda. Beno se ne pusti sprovocirati in mirno prizna resno zvezo z Američanko kolumbijske krvi. Obe dami, morda bodoči gospe Udrih, sta že spoznali Slovenijo. In prihodnost? Oba imata pred sabo še nekaj let igranja na visokem nivoju, potem pa ... Pobudo tokrat proti pričako- Skok čez kožo tudi v Grižah Pred skokom še vrček piva Etnološko društvo Srečno, KUD Svoboda Griže in KS Griže so tudi letos ob dnevu slovenskih rudarjev pripravili zanimivo prireditev. Najprej so v Kulturnem domu Griže odprli razstavo Od štolma do šahta, ki so jo pripravili v Rudarskem muzeju Trbovlje, nato pa so se v povorki, v kateri so bili praporščaki, pihalni godbi Zabukovica in Liboje, rudarska četa ter »brucmajor« in novinci, podali do letnega gledališča Limberg. Zbrane je najprej pozdravila voditeljica Danica Vončina Veligo-šek, Godba Zabukovica pa je zaigrala rudarsko himno. Občinstvo in svoje stanovske kolege rudarje je nagovoril dr. Jože Hribar, ki je v svojem slavnostnem govoru orisal pomen praznovanja. Pred 75 leti so od 3. do 6. julija namreč gladovno stavkali zasavski rudarji. S stavkami pa so se izkoriščevalcem večkrat uprli tudi rudarji v Libo- jah in Zabukovici. Kot je poudaril Hribar, je dan rudarjev, takoj za prvim majem, zanje največji delavski praznik in to ne samo za rudarje in rudarske družine, temveč za ves rudarski revir, ki mu je rudarjenje krojilo življenje. Dejal je tudi, da sta premogovnika v Zabukovici in Libojah že dolgo zaprta, obstaja pa še močna rudarska druščina, katere nesporen dokaz je tudi današnji dan in vse tisto, kar predstavlja njihova rudarska četa in Etnološko društvo Srečno z rudarskim muzejem in muzeji na prostem v Grižah, Zabukovici in Libojah. S posebnim spoštovanjem je dr. Jože Hribar govoril tudi o nekdanjih rudarskih godbah, njihovo delo nadaljujeta Godba Zabukovica in Godba Liboje. Godba na pihala je bila za rudarje nepogrešljiva in tako je tudi danes, saj ni rudarske proslave ali veselice brez godbe. Tako kot ni pravega rudarskega praznika brez skoka čez kožo, to je rudarskega običaja, ko starejši rudarji na slovesen način sprejmejo mlajše stanovske tovariše v rudarsko bratovščino. Nekoč se je to dogajalo ob rudniškem jašku, zdaj pa to poteka na prireditvenem prostoru, kjer proslavljajo svoj praznik. Da bi obudili ta stari običaj, so se organizatorji z dr. Jožetom Hribarjem na čelu odločili, da ta skok čez kožo opravijo tudi v Grižah. Na ta način so sprejeli nove člane v svojo rudarsko druščino, ki ne rudari več, pač pa ohranja spomin na tiste čase. Tokrat so ta skok čez kožo opravili nekdanji rudarji Leon Grobelnik, Ivan Grobelnik - Januš, Rajko Skrlovnik in Srečo Fajfer, ter častna skakača, predsednik KUD Svoboda Griže Martin Goršek in župan Občine Žalec Lojze Posedel. Obred je vodil prezidij Anton Planinc, v vlogi adlatusa (sodnika - pomočnika) pa sta bila Jože Hribar in Anton Pinter. Kožo sta držala prekaljena upokojena rudarja Vinko Petek in Ivan Skok, brucmajor - vodja novincev skakačev je bil Boris Salobir, za fiskusa - postreščka za pivo pa je bil Jure Užmah. Godbeniki obeh godb so, pomešani med sabo, zaigrali v krogu in s tem tudi simbolično potrdili prijateljstvo, ki ga plemeniti tudi skupna preteklost in rudarska dediščina njihovih krajev. D. Naraglav Po sledeh olimpijade Družba Spodnjesavinjčanov se je v organizaciji znanega peka in podjetnika Romana Brgleza zgodaj poleti odpravila v Bosno in Hercegovino, kjer je spoznavala nekdanje olimpijsko Sarajevo. K sami organizaciji je veliko pripomogel tudi predstavnik Gorenja v Sarajevu Robi Poljšak, ki je pripravil program ogleda Sarajeva in nekdanjih olimpijskih prizorišč na Jahorini, Bjelašnici in Igmanu. Sarajevo z znamenito tržnico Baš Čaršija, Begovo džamijo, kjer so si morale ženske zakriti glave z rutami... Obiskali so prostor ob reki Miljacki, kjer je Gavrilo Princip, član revolucionarne organizacije Mlada Bosna ubil av-stro-ogrskega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda. Na Jahorini, Bjelašnici in Igmanu pa so si ogledali objekte, ki so danes le še od zadnje balkanske vojne prerešetan grenak spomin na veliki dogodek v nekdanji skupni državi. Udeleženci pravijo, da so se imeli ob obujanju spominov lepo, k temu pa je prav gotovo pripomogel tudi priložnostni Trio Bosna, ki so ga sestavljali trije glasbeniki, udeleženci izleta, ki so se na Baš Čaršiji opremili s fesi in bosanskimi čepicami ter so ob »naravnih« lastnih brkih sprožali vtis avtohtonosti. Ob preigravanju polk so namreč padale pripombe mimoidočih domačinov: »Vidi bre naše Bosance, kako dobro sviraju slovenačku muziku.« D. N. vanju prevzame mlajši: »Ostal bom onstran luže. Vidim se v trenerskih vodah. Seveda se bom vselej rad vrnil domov. Iščem parcelo v Savinjski, nameravam zgraditi hišo, kamor bi se vračal na počitnice.« Samo nima tako natančno razdelanih načrtov: »Na nek način bi rad ostal povezan s športom. Recimo delo z mladimi. Beno mi ponuja vodenje njegove košarkarske šole. Bomo videli.« Košarkarski kamp bratov Udrih nekje v naši dolini. Sliši se odlično. To bi bila prava promocija za Savinjsko in priložnost za mladino. Kdo ve, morda pa ideja zaživi. Časa je še dovolj. Fanta, ki sta prava ambasadorja športa v žalski občini, se ta čas posvečata predvsem reprezentančnim treningom. Verjameta, da bosta skupaj zaigrala tudi na EP in stala na odru za zmagovalce. Peter Kavčič BENO UDRIH Rojen: 5. 7.1982 Položaj: branilec Višina: 191 cm Klubi: Savinjska Polzela, Olimpija Ljubljana, Maccabi Tel Aviv, Avtodor Saratov, Breil Milano, San Antonio Spurs, Sacramento Kings SAMO UDRIH Rojen: 2. 8. 1979 Položaj: branilec Višina: 195 cm Klubi: Savinjska Polzela, Pivovarna Laško, Slovan, Olimpija Ljubljana, Maurienne SB, Hapoel Tel Aviv, Girona, Granada, Estudiantes Vsi, ki ste željni ogleda prvega dela EP v košarki septembra na Poljskem, se lahko oglasite v TIC-U Žalec (v pritličju Savinove hiše) in si rezervirate aranžma za organiziran ogled EP v košarki. Na glinaste golobe Sredi junija je LD Žalec pri Lovskem domu Rinka v okviru praznika KS Gotovlje pripravilo strelsko tekmovanje za prehodni pokal KS Gotovlje. Marjan Krašovic iz LD Žalec je povedal, da je na tekmovanju sodelovalo 14 ekip. Tekmovalci so se med sabo pomerili v strelja- nju na 15 glinastih golobov in 10 strelov v tarčo srnjaka z malokalibrsko puško. Ekipno je zmagalo LD Trebnje pred LD Tabor in LD Braslovče. Posamično pa je zmago slavil Branko Vreš iz LD Oljka pred Klemnom Sanaderjem iz LD Trbovlje in Dušanom Urankarjem iz LD Braslovče. L. K. « - s . o* N geodetske storitve urejanje mej pardelacije vriši objektov GPS meritve geodetski načrti , \ V f Q3/710-38-1Q: Šlandrov trg Ì1, Žalec Atrij stanovanjska zadruga z.0.0. www.sz-atrij.si | www.sloveniapropertyatrij.si Celje I Ljubljanska cesta 20 ATRIJ 03 426 31 101 info@sz-atnj.si h 30 Ut. Primer: Hišica v sistemu dvojčka »na ključ« od 149.990 €. In kaj dobim? ♦ uporabna površina stavbe 117,29 m2 ( 1.279 €/ m2) ♦ zunanji nadstrešek za dva avtomobila 40 m2 ♦ dvorišče 104 m2 Tabor v Savinjski dolini - neposredna bližina avtoceste CE - LJ, bližina vrtca, šole, knjižnice, trgovine, športnih igrišč. PRAZNENJE GREZNIC JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže Tel.: 031 786 975 §, SERVIS BELE TEHNIKE ter 'jSK SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186 POPRAVILA •PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV •GRELNIKOV VODE, • SUŠILNIKOV, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV Slikopleskcirstvo - fcisaderstvo SLIKODESIGN Karlo Florjančič s.p. Sv. Lovrane 87 3312 Prebold JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko 041/612 731 Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. CVETLIČARNA ZVONČEK ŽALEC Pokopališka cesta 1, tel.: 710 35 45 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek-petek od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 15. ure, nedelja od 8. do 12. ure. Spletna stran: www.jkp-zalec.si Telefon: 03/712 12 80 SLJKOPLESKARSTVO teljax:03 705 33 44 www.sliko pleskarstvo j|of<>@slikopleskc^stv Alešu v slovo V začetku meseca maja, ko vsa gasilska društva praznujejo god sv. Florjana - zavetnika gasilcev, smo se gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ponikva pri Žalcu poslovili od dolgoletnega člana Aleša Vasleta. Že deset let po svojem prihodu na svet seje Aleš pridružil četici gasilskih pionirjev. Z veseljem in ponosom se je udeleževal vseh tekmovanj in različnih akcij tudi kasneje kot mladinec in seveda kot član, s činom nižjega gasilskega častnika 1. stopnje. S svojimi idejami in predlogi je pred leti sodeloval tudi v upravnem odboru, kjer je vedno sprejemal in opravljal dane naloge. Skupaj z očetom je botroval pri nakupu obeh gasilskih vozil. Največje veselje so mu predstavljali gasilske vaje in tekmovanja. Čeprav se jih je udeleževal vedno z nasmejanim obrazom, je delo strojnika opravljal resno in odgovorno. Časa, ki ga je preživel s sotekmovalci iz desetine, mu ni bilo nikdar žal, pa čeprav je za nekaj uric moralo počakati tudi domače delo. V breme mu ni bilo niti dodatno izobraževanje in obiskovanje različnih tečajev. Tako seje usposobil za vodjo gasilske enote in skupine. Izuril seje tudi v delu za strojnika, uporabnika dihalnega aparata ter uporabnika radijskih postaj. Na žalost pa svojega znanja in strokovnosti ne bo mogel več izkoristiti in uporabiti. Daje bilo njegovo delo v gasilskem društvu dobro in predano, je razvidno iz njegovih prejetih odlikovanj. Prav na letošnjem občnem zboru smo mu lahko s ponosom zaploskali in mu čestitali kar trikrat, ko je z iskrico v očeh in njegovim značilnim nasmeškom prejemal priznanja. V njegovi zbirki se tako najde značka za dolgoletno delo (20 let), priznanje za delo v operativi (10 let) ter priznanje gasilske zveze III. stopnje. Aleš je bil zanesljiv, odgovoren in pripravljen pomagati. Prošnji na pomoč za kakršnokoli delo je vedno ugodil in nesebično pomagal tako z delom kot tudi s prijazno besedo. Kot vse je tudi nas v gasilskih vrstah pretresla njegova smrt in misel, daje resnična, seje zdela nemogoča. Čas seje ustavil in kruto spoznanje nas je razžalostilo. V glavi se nam odvijajo dogodki, ki smo jih preživeli skupaj. Če nam je že usoda vzela tebe, Aleš, nam spomina nate ne more vzeti nihče. In ko bomo znova zbrani pri gasilskem domu, kjer smo se največkrat srečevali, bomo skrivaj upali, da boš prišel tudi ti. V naših srcih boš ostal vzoren član in zgled marsikomu. Aleš, hvala ti za ves tvoj trud in čas, ki si ga preživel v naših vrstah. Pogrešali te bomo - kot gasilca in kot prijatelja. Na pomoč! PGD Ponikva pri Žalcu SPLOŠNO KLEPARSTVO HM KROVSTVO KRK Uroš, s.p. 9®«on/ Zabukovica 162, 3302 Griže GSM: 031/307-780 uros.krk@triera.net NAJEM DVIŽNE KOŠARE do višine 16 m IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. Slikopleskarstvo, parketarstvo, [zebBC fasaderstvo GSM: 051 335 200, Sašo Zebec SGM ZEBEC d.o.o. Ločica ob Savinji 126 3313 Polzela www.sgm-zebec.si zebec.s@volja.net EQ2GGB Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17,3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, S 703 30 30; trgovina Žalec S 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže S 713 30 80; slaščičarna Petrovče *3 713 30 84; trgovina Ostrožno ® 428 20 60; trgovina Vrbje "3 713 30 86; bar Vrbje s 713 30 87; slaščičarna Šempeter s 703 30 46; trgovina Zagorje ob Savi -3 566 02 80, trgovina Laze S (01) 834 70 12; trgovina Tabor (Đ 703 43 70). Spoštovani in zvesti kupci! Čas neusmiljeno teče in manj kot čez en mesec bomo že dali slovo poletju in koledarsko zakorakali v jesen. Vsak letni čas je nekaj posebnega, zagotovo pa je najbolj darežljiva jesen, ki prinaša v naše domove številne darove narave. Kakšna je letina, je veliko odvisno od ugodnih vremenskih razmer. Nemalokrat pa se zgodi, da narava izniči naša prizadevanja bodisi z neurji, točo, povodnjo ... Tudi letos vsega tega ni manjkalo in zato bo na marsikaterem področju Slovenije pridelek slabši od pričakovanega ali pa ga sploh ne bo. Je že tako, da je človek v boju z naravo še vedno v podrejenem položaju. Marsikdaj pa smo tudi sami krivi za težave, ki nam jih povzroči narava, saj z njo ne ravnamo tako, kot bi bilo potrebno. Ob vsem tem pa se vedno trudimo razvijati dobre medsebojne odnose in se čim bolj približati našim kupcem in gostom v vseh trgovskih in gostinskih lokalih. V teh vročih poletnih dneh so še posebej priljubljene naše slaščičarne, kjer vam ponujamo res široko izbiro sladoledov in drugih osvežilnih pijač in slaščic. Marsikaj za te vroče dni pa lahko kupite tudi v naši trgovini s tekstilom in z drugimi dodatki na Vranskem. Hvala vam za vaše zaupanje! v '/iv i GALILEO Galileo Sl d.o.o. Petrovče 16 Računovodske storitve za srednje in male družbe, samostojne podjetnike in računovodstvo: za določene in druge uporabnike EKN.. Delujemo na dveh lokacijah, v Petrovčah in Šempetru. Za vse informacije smo dosegljivi na telefonski številki 031-607-986. OBČINA ŽALEC ODD. ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o dodelitvi finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture iz sredstev Savinovega sklada v Občini Žalec z dne 21. 1. 2008 Občina Žalec objavlja Javni razpis za dodelitev finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju lculture iz sredstev Savinovega sklada v Občini Žalec, ki jo bo v letu 2009 dodelila Občina Žalec iz občinskega proračuna - 2. del. Predmet javnega razpisa je dodelitev finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture iz sredstev Savinovega sklada predlagateljem na naslednjih področjih; - glasbeno področje, - likovno področje, - gledališko področje, - plesno področje, - literarno področje. Finančna pomoč se ne dodeli za namene, ki so že financirani iz občinskega proračuna. Finančna pomoč pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj je namenjena osnovnošolcem, dijakom, študentom ter ostalim občankam in občanom, ki ustvarjajo na področju kulture. Pravico do prijave na javni razpis za dodelitev finančne pomoči imajo fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje osnovne pogoje: a) da imajo stalno bivališče v Občini Žalec, b) da izpolnijo obrazec za dodelitev finančne pomoči in predložijo zahtevane dokumente, c) da imajo do Občine Žalec poravnane vse obveznosti iz preteklih let. Razpis se začne 26. 8. 2009 in konča 30. 9. 2009. Okvirna višina razpisanih sredstev: 3.700,00 EUR. Predlagatelji, ki se javijo na razpis za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje vloge v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ - Dodelitev finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture« na naslov; Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, najkasneje do 30. septembra 2009. Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem razpisnem obrazcu in mora vsebovati vse obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji razpisa. Komisija bo po odpiranju vlog iz nadaljnjega postopka izločila vse vloge predlagateljev: - ki jih ni vložila upravičena oseba. Pristojni uslužbenci za dajanje informacij in pojasnil: Uroš Govek, tel. 712 12 66, e-naslov: zkst.kultura@siol.net. Razpisna dokumentacija obsega: - besedilo razpisa; - prijavni obrazec. Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, med uradnimi urami, od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petek do 13. ure ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja oz. po e-naslovu ali na Občini Žalec (II. nadstropje, soba št. 52). Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletnih straneh WWW. zalec.si ali www.zkst-zalec.si od 26. 8. 2009 dalje. Odpiranje vlog bo predvidoma oktobra 2009. Predlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije. POLET, VNEMA NEOBDEL ZEMLJA LOJZE ZUPANC PARJENJE REKA V ŠVICI IN FRANCIJI SMUČAR MILLER SRNJADI IN KOZ avtor JANEZ KORENT OBČINSKO SREDIŠČE OB BOLSKI DOMOLJUB, PATRIOT POŽE- RUHINJA BIVŠA AVSTRIJ. SMUČARKA (ELFI) NORV. PISATELJ DUUN LJUBICA JELUŠIČ SRB. M. IME OBLIKA SOCVETJA DVOJINA (SLOVN.) MOŠTVO, EKIPA PEVEC KOREN MAK REVOLU CIONAR (NIKOLA) DELEC Z ELEKTR. NABOJEM JAJCECE (BIOL.) PRE- NAŠALEC PRTLJAGE PRIPADNIK ELEATSKE FILOZOF. ŠOLE DEL INTEGRIRANEGA VEZJA RUDAR PROSTOR ZA ŠPORT. PRIREDITVE LEDVICI PODOBNA POSODA ZA BOLN. NEGO POZDRAV- LJANJE PRI ODHODU VITAMIN B6 CLIFF RICHARD OBŽA- LOVANJE VOTLINA OB NOSU PEVEC ROBIČ 25-11 + 18-32 = ? NESTRO- KOVNJAK (SLABŠ.) SL. OBMORSKO MESTO LANTAN PALICA, FIŽOLOVKA KDOR SE RAD TEPE SLIV VODITELJ (STOJAN) NATRIJ OVAJALEC GIBANJE ZRAKA SANKE LIMONADA PREDSEDNIK PZS (FRANC) PTIČ PEVEC KRAJ PRI CELJU ŽAGA ZA Celjenje lesa NEKD. RUS. POLITIK TRŽAŠKA GLED. IGRALKA (MIRANDA) MIŠIČAST ORGAN V PRSNI VOTLINI LITIJ NESTRO- KOVNJAK ENOVA- LENTNA ALKILNA SKUPINA RUS. SKLAD. (ANATOLIJ) HITRA TEKAČICA V GR. MIT. PTICA SEVERNIH MORIJ, NJORKA SARANDON OKSIDAC. PROIZVOD ALKOHOLA STARORIM. PESNIK ROBERT REDFORD BIVŠI DANSKI KOLESAR (BJARNE) TELUR DRUGA PLAST MEZOZOIKA OLIVIER MESSIAEN ORGAN VIDA DEL ROKE S PRSTI JANEZ LENASSI OSEBNI ZAIMEK DRŽAVA V ZDA PLEMENSKO GOVEDO JUNAK FR. PESMI VOZILO ŽENIM SEDEŽEM PAUL EHRLICH SESTAV DVEH KOVIN SMUČARKA MAZE MAMILO IZ MAKOVIH GLAVIC CUCELJ AFRIŠKA JEZIKOVNA SKUPINA KOŽICA, KI POKRIVA OKO UTRIP SUROVINA ZA PLATNO Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v junijski številki Utripa: RISTO-SAVIN-ŽALEC-PRAZNUJE-IN-ODPIRA-SVOJA-VRATA. Izžrebani nagrajenci: 1. Marija Sere, Lepa ul. 1, Šempeter, 2. Andrej Ropret, Latkova vas 157, Prebold, 3. Boris Tomšič, Efenkova 2, Žalec. Nagrajenci boste po pošti prejeli vstopnice za ABONMA. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljam v tej številki, je CASSATA sladoledarna, Demiri Lavdrim, s. p., Šlandrov trg 21, Žalec. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do 7. septembra 2009. UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Sola, fntyvpub tfudč Z VAMI TUDI V ŠOLSKEM LETU 2009/2010 * BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE * SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE ZA ODRASLE (trgovec, ekonomski tehnik, strojni tehnik, izdelovalec kovinskih konstrukcij, oblikovalec kovin -orodjar, elektrikar, elektrotehnik, gastronomsko turistični tehnik, ekonomska gimnazija, maturitetni tečaj, predšolska vzgoja); INFORMATIVNI DAN: 8. SEPTEMBER OB 17. URI________________________________________ * JEZIKQVNQ IZOBRAŽEVANJE: - tečaji po meri posameznika in tečaji za podjetja, - splošni intenzivni tečaji; -tečaji poslovne komunikacije, - tečaji za otroke in mladino, - slovenščina za tujce (tečaji, izpiti), - javnoveljavni izpiti (angleščina, nemščina); * $PLQ$NQ IZOBRAŽEVANJE: - računalništvo (ECDL izpiti, Računalniška pismenost za odrasle), - nacionalne poklicne kvalifikacije, tečaj vodenja poslovnih knjig, - tečaj za voditelja čolna, retorika, - plesna šola za otroke in odrasle, aerobika, vadbe, - glasbena šola za odrasle, - središče za samostojno učenje; * VISOKOŠOLSKI PROGRAMI (dodiplomski in podiplomski študij): (FAKULTETA ZA UPRAVO - redni in izredni študij, FAKULTETA ZA ORG. VEDE KRANJ - izredni študij in podipl. izobraž.); DRUGI PRIJAVNI ROK ZA DODIPLOMSKO IZOBRAŽ.: 20.-28. 8. 2009 INFORMATIVNI DAN ZA REDNI VPIS NA 1. STOPNJO FAKULTETE ZA UPRAVO: 26. 8. ob 16.30_____________________________________________________________________ * SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN POKLIC (ISIO. CIPS): * QENTER VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA $AVINJ$KA. Informacije: - osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure, - po telefonu 03 713 35 50, - e-pošta iu-zaiec@upi.si; spletna stran www.upi.si. STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO j JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P. ' KASAZE 69/E, 330I PETROVCE TEL.: 03/714 01 00, FAKS: 03/714 01 Ol, GSM: 041 690 023, 041 608 312. SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN. Z vami že 28 let r T 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI DELOVNI ČAS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ^ ETAŽNI NAČRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, / KATASTER KOM. NAPRAV, rtv MERITVE ZA PROJEKTIVO, JsLL INŽENIRSKA GEODEZIJA, 1 G PS MERITVE, NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80 Roku Hrženjaku - druga nagrada Čebelarji v Prlekiji Rok Hrženjak Rok Hrženjak, doma s Polzele, absolvent Veterinarske fakultete v Ljubljani, je z nalogo Določanje toksičnosti organofosfor-nega insekticida klormefosa za nekatere testne zemeljske organizme prejel nagrado za trajnostni razvoj družbe za leto 2008. Nagrado podeljuje Agencija Ad Futura po pooblastilu Vlade Republike Slovenije. Za omenjeno nalogo je Rok prejel tudi Prešernovo nagrado. Rok se je udeležil tudi letošnje mednarodne konference SETAC na Švedskem, kjer se je predstavil s plakatom in strokovnima člankoma iz omenjene teme. Posebni ocenjevalec za trajnostni razvoj je podal mnenje, da se delo uvršča na področje varstva okolja, ki je eno izmed ključnih ciljev strategije Evropske Unije za trajnostni razvoj. V nalogi so bili predstavljeni izsledki študije o potencialni strupenosti izbranega insekticida za neciljne zemeljske organizme in ocena tveganja za okolje v primeru uporabe tega insekticida. Ker je uporaba omenjenih snovi v velikem številu primerov pretirana, poleg tega pa so njeni morebitni negativni vplivi na okolje in posredno ljudi v veliki meri nepoznani, je po mnenju ocenjevalca predsta- Vinogradniki Savinjski vinogradniki so tudi letos sodelovali na odprtem državnem ocenjevanju vin Vino Slovenija v Gornji Radgoni. Med 766 vini od približno 260 pridelovalcev iz Slovenije, Avstrije, z Madžarske, s Hrvaške in iz Italije so tri savinjska vina prejela srebrno medaljo, in sicer renski rizling Milana Šoštariča iz Braslovč, šardone - izbor Silvestra Mariča iz Petrovč in kerner Mirka Krašovca iz Ar- vljena študija pomemben prispevek na področju varovanja okolja. Rezultati bodo pripomogli k boljšemu razumevanju problematike ter posredno k preprečevanju onesnaževanja okolja. Prav tako je tematika tesno povezana s ključnimi izzivi, ki si jih postavlja omenjena strategija, med njimi je npr. ohranjanje naravnih virov. Zaradi omenjenih razlogov posebni ocenjevalec meni, da ta študija bistveno prispeva k trajnostnemu razvoju tako Slovenije kot Evropske Unije. T. Tavčar v G. Radgoni dina. Gre za mlada vina, letnik 2008, ki bodo svojo kakovost pokazala šele čez kakšno leto ali dve. Tako se po letu 2007, ko je Silvester Marič s šardonejem -izborom osvojil zlato medaljo in naziv šampiona, uspešno nadaljuje sodelovanje vinogradnikov iz Savinjske doline na enem največjih vinskih tekmovanj. Medalje bodo vinogradnikom podelili v času radgonskega sejma septembra. T. T. Savinjski govedorejci obiskali vzrejni center v Novi Gorici Govedorejsko društvo Savinjska dolina Žalec je za svoje člane organiziralo strokovno ekskurzijo v vzrejni center plemenskih bikov v Novi Gorici, kamor smo se z avtobusom odpeljali ob osmih zjutraj izpred avtobusne postaje v Žalcu. Prvi krajši postanek za kavo smo imeli na počivališču Ravbarkomanda pri Postojni, pri naravni znamenitosti izvira reke s slapom iz skalne stene pri Ajdovščini pa smo imeli nekoliko daljši postanek za sendvič, sok in pivo. V vzrejni center na kmetijsko-gozdarskem zavodu v Novi Gorici smo prispeli ob pol dvanajstih, kjer smo si predhodno obuli zaščitna obuvala ter prečkali razku-žilno pregrado, in sicer zaradi preprečitve vnosa kužnih bolezni v center. Hlevi so odprtega tipa, odgnojevanje je š pomočjo transporterja, razporeditev boksov za plemenske telice je v obliki podkve in povsod je prosta reja. V vzrejnem centru v Novi Gorici vzrejajo ter spremljajo rast in razvoj bikcev od predhodno odbranih bikovskih mater, osemenjenih z elitnimi biki, za različne pasme (rjava, črno-bela, limusine in charo-le). Prvi dve pasmi sta namenjeni prireji mleka, drugi dve pa za prirejo govejega mesa. Moška teleta v starosti desetih tednov pridejo v vzrejni center s kmetij iz vse Slovenije, na katerih pač redijo navedene pasme. Pri moških teletih z optimalnimi genetskimi sposobnostmi za gospodarsko pomembne lastnosti, kot so prireja mleka in mesa, gre za nadzorovano vzrejo, kar pomeni, da spremljajo dnevni prirast, eksterierne lastnosti in morebitne spremembe v kasnejšem obdobju in, kar je zelo pomembno, spremljajo tudi značajske lastnosti posamezne živali. Tako imenovani direktni test je končan v starosti živali okrog leta in pol, ko biki v povprečju dosežejo plemensko zrelost. 20 % živali, ki so se pokazale v vzrejnem obdobju za najboljše, gre v nadaljnje testiranje na potomstvo oz. v tako imenovani progeni test v Presko pri Medvodah, ki vključuje najsodobnejša dognanja genetike oz. dedovanja z vključevanjem računalniške tehnike pri obdelavi in predstavitvi podatkov, ki določajo plemensko oz. relativno plemensko vrednost posameznega plemenjaka. Drugih 20 % testiranih bikov z relativno še vedno dobrimi rezultati je na voljo za naravne pripuste kmetijam po Sloveniji, ki se seveda odločijo za takšen način reprodukcije v svoji čredi, preostale živali pa so ob koncu testa ali pa že prej zaradi različnih razlogov izločene in se jim dodeli status mladega pitanega goveda, namenjenega za slastne zrezke na naših krožnikih. Za prijazen sprejem se vodstvu vzrejališča v Novi Gorici lepo zahvaljujemo, rejce z našega območja pa vabijo k so- delovanju glede naročanja oz. nakupa njihovih plemenskih bikov. Morebitni zainteresirani se lahko bodisi oglasijo v vzrejališču bodisi sporočijo svoje želje po telefonu. Nato smo se odpeljali v vas Hruševica na Krasu v neposredni bližini znanega Štanjela, kjer so nam na turistični kmetiji v vinski kleti pripravili degustacijo primorskih vin, glavno vlogo je seveda igral kraški teran, ki uspeva samo na rdeči kraški zemlji in samo tam dozori grozdje z vsebnostjo kislin, ki omogočajo izdelavo tega vina. Sledila je pokušnja kraškega pršuta s teranom in vsak se je lahko prepričal, da je to res kombinacija brez primere. Po prijetnem druženju in nakupu domačih kraških izdelkov smo se v vetrovnem, vendar sončnem poznem popoldnevu odpeljali proti Žalcu, kamor smo prispeli po obveznem postanku na Lomu v zgodnjih večernih urah. Nekaj udeležencev izleta se je udeležilo tudi zaključka v žalskem hotelu. Naslednja strokovna ekskurzija je predvidena jeseni, lokacija še ni znana, vse članice in člane društva pa vabimo, da s svojimi predlogi prispevajo k čim boljšemu programu tako glede kmetijske stroke kot tudi glede možnosti ogleda naravnih in kulturnih znamenitosti sosednjih dežel. Nasvidenje torej jeseni. Ivan Krasove in Marko Tevž, Govedorejsko društvo Žalec Udeleženci strokovnega izleta Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline Žalec je organizirala strokovni čebelarski izlet, tokrat v Prlekijo. Savinjski čebelarji so obiskali največje čebelarstvo v Prekmurju, čebelarstvo Jožeta Šalamuna, ki ima kar 250 čebeljih družin na različnih stojiščih, največ pa ima pre- voznih tovornjakov - čebelnjakov. Savinjski čebelarji so si v prostorih Term Banovci z velikim zanimanjem ogledali tudi film o čebelarstvu. Dobro so se seznanili z načinom dela, zdravljenjem in apite-rapijo čebelarstva v Prlekiji. Zanimivo je, da se pri njih pojavlja veliko povpraševanje po kremnem in čokoladnem medu. Obiskali so tudi Slaviče - znane konjerejce, ki se ponašajo z odličnimi kasaškimi konji, ter si ogledali center domače umetnostne obrti v Veržeju in Klošter s cerkvijo. V vasi Krapje pa so si ogledali čebelarski muzej Čebelarstva Tigeli. T. T. Za gorčico, zdravljenje, razsvetljavo in maziva Bela gorjušica (Sinapis alba L.) izvira iz Azije. Že pred dva tisoč leti je veljala za zdravilno rastlino in bila pomembna začimba. Uporabljali so jo v sumerski kulturi, stari Grki in Rimljani. Iz semen so stari Grki in Rimljani stiskali olje, ki so ga uporabljali za razsvetljavo, mlade liste so uživali kot solato in rastlino pripravljali kot pri nas špinačo. Danes jo pridelujemo predvsem zaradi semena, ki vsebuje 20 % do 40 % maščob. Olje je zlatorumene barve, uporabno pa kot solatno olje in olje za cvrtje, konzerviranje rib, uporabljajo ga pri izdelavi mil, pralnih sredstev in impregnaciji tkanin, olje sort z večjo vsebnostjo eruka kislin, ki niso primerne za prehrano, pa za maziva. Za solato zaradi prijetnega okusa Seme vsebuje od 26,4 % do 27,6 % surovih beljakovin in večje količine glukozidov, zaradi katerih ima ostro pekoč okus. Zaradi te lastnosti s semenom bele gorjušice aromatizirajo kis, ga dodajajo pri vlaganju kumaric in druge zelenjave, pri pripravi divjačinskih omak, marinade za ribe, mlade rastlinice (visoke do 3,5 cm) pa se uporabijo v solatah, običajno skupaj s krešo. Če sejemo belo gorjušico za solato, jo sejemo vsakih sedem do deset dni (na prostem od marca do oktobra, pozimi v rastlinjakih), pobiramo pa zelo mlade rastlinice (prvi listi). V kulinariki se uporabljajo tudi kalčki. Uporabna v zdravilstvu V ljudskem zdravilstvu belo gorjušico uporabljajo za zdravljenje številnih bolezni, med njimi celo karcinogenih obolenj, zobobola in bolečin v ušesih, bronhitisa, drugih težav respiratornih organov, in kot diuretik. Zmanjševala naj bi tudi lokalno bolečino in revmatske bolečine, spodbujala izločanje želodčnih sokov, izboljševala apetit, pospeševala prebavo beljakovin in maščob. V želodcu deluje razstrupljevalno, zelo poveča gibanje želodčne peristaltike. Pretiravanje pri uživanju pa lahko po drugi strani razdraži in vname želodčno in črevesno sluznico. Tropine za gorčico, zelinje za ovce Po stiskanju olja ostanejo tropine, ki se uporabljajo za izdelavo začimbe, imenovane gorčica ('zenf')> eteričnega olja in obližev. V ljudskem zdravilstvu so iz pogač izdelovali obliže in mazila, ki so jim dodajali zelišča, ter tako zdravili glavobol, bronhitis, revmatizem, vnetja sklepov ... Obilno zelinje, ki ga tvori gorjušica, je lahko koj sveža spomladanska krma ali, če jo sejemo kot strniščni dosevek, jesenska krma ali podor. Zanimanje se povečuje zlasti za jesensko zeleno krmo ovac. V tem primeru imamo lahko na njivi pred belo gorjušico drug posevek, ki pa dovolj zgodaj poleti zapusti njivo. V Sloveniji površina neznatna Po podatkih FAOSTAT je bila na svetu v letih od 1991 do 2007 površina pod gorjušico od 0,54 mio ha do 1 mio ha, v Evropi pa od 132.000 ha do 355.000 ha. Kanada, Nepal in ZDA proizvedejo skupaj skoraj 73 % svetovne količine, največ Kanada. V Sloveniji je površina pod belo gorjušico neznatna. Kako jo prepoznamo Bela gorjušica ima robata, z dlačicami porasla, razvejena stebla, tanke vretenaste korenine in dlakave liste, z valovitimi robovi listnih ploskev, travno zelene barve. Cvetovi so združeni v kratka grozdasta socvetja, imajo štiri čašne in štiri rumene venčne liste. Rastlina je žužkocvetka in vetrocvetka, s tem da so čebele za opraševanje pomembnejše od vetra. Cveti od aprila do avgusta, odvisno od časa setve in dolžine rastne dobe. Posamezen cvet cveti dva dni. Luski izraščajo pravokotno na steblo. V njih je okrog deset okroglih semen. Semena so rumenkasto bele barve, po čemer ima rastlina tudi ime. Doc. dr. Barbara Čeh, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1, 3311 Šempeter Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00- 9.00 17.00-18.00 sobota: 7.00- 9.00 nedelja in prazniki: 8.00- 9.00 KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON ŽALEC začenja avgusta s tečajem šolanja psov. Izvajali bodo tečaj male šole, za mlajše pse, in tečaj osnovne šole, za starejše pse. Uvodno srečanje bo v v četrtek, 27. avgusta 2009, ob 18. uri na vadišču društva na Ložnici pri Žalcu. Vljudno vabljeni! Dodatne informacije: solanje@kd-pluton.si, tel: 031 655 360 (Petra). KD PLUTON, Šolska ulica 11, 3311 Šempeter v Sav. dolini Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA ob boleči izgubi ljubljene mame MARIJE PIRNAT, roj. KOVAČIČ, iz Žalca, Kidričeva 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, za svete maše ter izraze sožalja in sočustvovanja. Zahvala dr. Brigiti Artiček iz Zdravstvenega doma Žalec, prim. dr. Janezu Polesu in dr. Borutu Rijavcu iz Bolnišnice Topolšica, patru Viktorju Arhu za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev. Žalujoči: vsi njeni »Tiho sedaj si odšla, draga mama, kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine ... « ZAHVALA V 94. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, babica in tašča AMALIJA ŠPITALER iz Prebolda Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob slovesu z besedo tolažbe stali ob strani, nam pomagali, darovali, se ji prišli poklonit na njeni zadnji poti in kakor koli prispevali ali sodelovali, da je bilo njeno zadnje slovo lepo in spoštljivo. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Kogar nosiš v srcu, ta ne umre, ostaja ljubezen in spomin na skupne dni, ostaja upanje na snidenje tam med zvezdami. V SPOMIN 2. septembra bodo minila žalostna tri leta, ko te je huda bolezen odtrgala od nas. Ostali smo sami, a Ti še vedno ostajaš in boš ostal z nami, dragi mož in ati MARTIN GOLAVŠEK Iz Hramš 10 (17.12. 1951-2. 9. 2006) Hvala vsem, ki mu prižigate svečke, prinašate rože in molite zanj. Žena Marija in otroci Boris, Martina, Dani in Barbara Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Le duša in srce vesta, kako zelo boli, ko tebe več med nami ni. ZAHVALA V 70. letu nas je za vedno zapustil naš dragi ata, dedi in tast FRANC PODLIPNIK • iz Latkove vasi (3. 9. 1939-13. 8. 2009) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli besede sožalja, darovali cvetje in sveče. Hvala pevcem za lepo odpete žalostinke, govorniku gospodu Zidovniku, gospodu župniku Ratajcu za obred in sveto mašo, trobentaču za zaigrano poslovilno pesem ter pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala za pomoč gospe Branki in gospodu Marjanu Irmanu ter kolektivu Deželne banke Slovenije. Žalujoči: hčeri Zdenka in Darja z družino Novo v Grižah • Novo v Grižah • Novo v Grižah pogrebnaTslužba BRITOVŠEK - pogrebne storitve Matjaž Britovšek s.p. - čiščenje in dezinfekcija prostorov GSM; 070/826-323 Pongrac 60. 3302 Griže 040/721-827 PE Griže. Griže 50a, 3302 Griže ZAHVALA V 77. letu se je tiho od nas poslovila draga mami, babica, prababica in sestra JUSTINA SAJOVIC z Gomilskega 6 (17. 9.1932-30. 6. 2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste njej in nam na kakršen koli način pomagali. Vsi, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti v večni mir, ste pokazali, da ste jo spoštovali in imeli radi. HVALA. Vsi njeni Vsako jutro sonce vzide, na večer se poslovi, vsak dan znova v naših srcih drag in lep spomin živi. V SPOMIN VINKU BABIČU (4. 9.1945-13. 8. 2000) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi ZAHVALA Od nas se je za vedno poslovil dragi mož, ati, tati, brat in pradedek JANEZ FEUŽER iz Letuša Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in prispevke za cerkev. Hvala gospodu župniku Milanu Gosaku za opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala Lovski družini Braslovče za častno stražo in spremstvo na zadnji poti, pevcem, govornikoma, Društvu upokojencev Letuš, Ribiški družini Mozirje in pogrebni službi Ropotar. Posebej se zahvaljujemo gospodoma Janezu Sternadu in Janezu Šumaku za pomoč, prijateljstvo in skrb tudi v času njegove bolezni. Za zdravljenje in vso pomoč v času bolezni smo hvaležni dr. Jovanu Stuparju, osebju Zdravstvenega doma Šmartno ob Paki, gospe Tinki, negovalkam Doma Nine Pokorn Grmovje in osebju Bolnišnice Topolšica. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame DANICE ŠPACAPAN upokojene učiteljice iz Petrovč 247 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, pradedija in tasta IVANA FARČNIKA iz Kaplje vasi 7 (16. 12. 1926-26. 6. 2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti do groba. Hvala tudi gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar, pevcem, trobentaču in gospe Ropotarjevi za lepe poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi SPOMIN RAFKO NOVAK iz Prebolda, Na Zelenici 2 (21.10. 1933-10. 8. 2007) Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke in se ga spominjate. Vsi njegovi ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila naša ljubljena mama, babica in prababica MARIJA OBLAK (11.8.1920-18. 6. 2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in za izraze sožalja. Zahvala tudi osebju Doma upokojencev Polzela, Godbi Liboje, pevcem Dobrovski fantje, gospe Dori Skorenšek za poslovilne besede, Krajevni organizaciji ZZB Polzela in pogrebni službi Morana. Žalujoči: vsi njeni Zahvale za septembrsko številko Utripa sprejemamo do 15. septembra 2009 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80. ZAHVALA Ob boleči nenadni izgubi naše drage mamike ANGELE BOŽIČNIK iz Petrovč se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od nje, z nami sočustvovali in nam kakorkoli pomagali, izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala duhovniku gospodu Arzenšku za poslovilni obred in sveto mašo, govorniku za čutne besede slovesa, Pevskemu društvu Petrovče za odpete žalostinke, sodelavkam in upokojenkam Osnovne šole Petrovče za tolažbo v težkih trenutkih, Društvu upokojencev Petrovče ter pogrebni službi Morana iz Pariželj in Javnemu komunalnemu podjetju Žalec za brezhibno organizacijo pogrebnega obreda. Vsem še enkrat hvala. V tihi žalosti vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in brata JANKA HLAČARJA iz Zabukovice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za izraze sožalja. Hvala Gasilskemu društvu Zabukovica, pogrebni službi Ropotar in pevcem Idila. Žalujoči: žena Milena, sestra Irena in ostali sorodniki Kruto je bilo in nepričakovano, kot rezilo noža je zarezalo v srce, ker čez noč od dragih si odšel v neznano! V srcih so le bolečina in solze. ZAHVALA boleči izgubi dragega sina SILVESTRA CUNKA s Polzele se zahvaljujemo vsem, ki ste nama v bolečini stali ob strani in ga pospremili na zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Mama in Riko Ko v vetru breza zasumi, solza utrne se - srce zaboli, ker tebe med nami več ni. Prehitro tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi sin, oči, brat in stric ROBERT GREŠAK iz Založ (6. 3. 1971-29. 6. 2009) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred in pogrebni službi Morana za opravljeno organizacijo pogreba. Vsi njegovi POGREBNE STORITVE Idatt Ropotar, s.p. tet.: 700 16 85 GSM: 041 613 269 GSM: 061 768 906 Starodaška ut. 12, Šempeter bet od ni čas: ort 00. do 26. ure Nikoli ne umre tisti, ki živi v naših srcih. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame FRANČIŠKE BORINC (1. 7. 1933-8. 6. 2009) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali, da je bila mamina zadnja pot takšna, kot si je želela. Hvala tudi vsem tistim, ki ste jo obiskovali v času težke bolezni in ji krajšali čas. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče in za sv. maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena HVALA. V SPOMIN 23. avgusta je minilo šest let, odkar nas je zapustil naš dragi ate IVAN BORINC Hvala vsem, ki ste ga ohranili v srcih in spominu. Vsi njuni Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti. Celo, ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli. V SPOMIN Minilo je štiri leta, odkar nas je zapustila ljubljena mamica in mama JOŽICA FARČNIK, roj. OCVIRK Mineva tudi leto dni, odkar smo za vedno ostali brez dragega očeta in dedija IVANA FARČNIKA Pogrešamo vaju! Hčeri Darja in Božena z družinama Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu 11. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst. utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: predsednik Lojze Posedel in člani Jože Meh, Jasna Seražin Meško, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Gvido Hribar, Drago Podgorelec, Primož Salesin, Robert Smodej, Ervin Čas, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Še v sanjah slišim Tvoj korak, kot da si blizu - tu nekje, saj srce se ne sprijazni s tem, da od tam, kjer si, vrnitve ni. ZAHVALA Bolezen je bila močnejša od tvoje volje do življenja, STANKO TRŽAN iz Sv. Lovrenca (20. 2.1948-7.6. 2009) Ob boleči, nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi dragega moža, atija, ata, tasta, brata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, denarno pomoč, darovali za sv. maše, nam izrazili pisna in ustna sožalja ali nam kakorkoli stali ob strani. Posebna zahvala domačim gasilcem PGD Sv. Lovrenc in ZŠAM Savinjska dolina, ki so ga z vsemi častmi pospremili na zadnji poti. Zahvala podjetju Izletnik Celje, Ribiški družini Šempeter, PGD Šempeter in DU Prebold. Zahvala Bolnišnici Topolšica, pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoče: žena Ivica, hčeri Stanka in Karmen z družinama Zapustila nas je draga mama, tašča, babi, prababi in teta IVANKA VOLF (Trnovškova Vanka) iz Galicije 72 (4. 12. 1935-9. 5. 2009) Že trikrat seje luna pomladila, odkar si se nepričakovano in tiho od nas poslovila. Bolečino se da skriti, tudi solze zatajiti, le tebe, skrbne mame in babi, nam nihče ne more več vrniti. HVALA ... sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše, vsem sosedom iz Podgore za vso pomoč, besede tolažbe in naklonjenost, ki ste nam jo namenili in s tem pokazali, da ste jo imeli radi, pogrebcema Andreju Podpečanu in Stanku Vebru, DU Velika Pirešica-Galicija, KD Galicija, Folklorni skupini Galicija, sodelavcem Tomas športa 2, d. o. o., SB Celje, Oddelku za intenzivno interno medicino, Cerkvenemu pevskemu zboru Galicija za zapete žalostinke pri sveti maši in ob grobu ter gospodu župniku Janku Cigaletu za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Ropotar in gospe Ivanki za lepe besede ob slovesu. Hči Marija s Tomijem, hči Ivica, sin Marjan z Marinko ter vnuki Stanka, Karmen, Simona, Polona in Staša z družinami, Uroš z Nušo in Larisa Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ... ZAHVALA V 58. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga žena, mamica in babica SONJA FLORJANČIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njihovo pomoč, darovano cvetje, sveče in za sv. maše ter izraze sožalja. Zahvala dr. Hlebanji z Onkološkega inštituta, gospodu župniku za opravljen obred, govorniku Bojanu Pustineku za lepe poslovilne besede, pevcem Dobrovcem in trobentaču ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: vsi njeni BABICI SONJI V SLOVO Ob poletnih nočeh, ko je nebo povsem jasno, je zvezdica, ki sije najsvetleje na nebu, naša babica Sonja. Njeni vnuki: Matevž, Gašper, Jaka in Matija Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal v SPOMIN 15. julija je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, ati in dedi IVAN OMLADIČ iz Poljč Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Spočij si trudne zdaj oči, za vse’še enkrat - hvala ti. V SPOMIN FRANCU PUSOVNIKU iz Založ 9. avgusta je minilo eno leto žalovanja. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Njegovi Vsi, ki radijih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo ... (Janez Medvešek) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in tašče MARINKE MAROVT, roj. ROJNIK, iz Pariželj pri Braslovčah (16.11.1940-11.6. 2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, za svete maše, cerkvene potrebe, pomoč in molitve. Hvala duhovnikoma gospodu Milanu Gosaku in gospodu Ivanu Rojniku za opravljen cerkveni obred in mašo zadušnico, pevcem, pogrebni službi Morana in gospe govornici. Posebej zahvala zdravnikom in osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za ves njihov trud. Hvala vsem, ki ste ji v boju z boleznijo stali ob strani. Njeni najdražji Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje ... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega življenjskega sopotnika, očeta, dedija, brata in strica STANKA TEŽAKA iz Podvrha 11 pri Braslovčah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za vso pomoč in podporo v najtežjih trenutkih. Hvala dr. Martini Horvat za zdravljenje v času bolezni, gospodu župniku za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti do groga. Žalujoči: vsi njegovi POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik, s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 V SPOMIN dragemu možu in očetu ALOJZU MLINARIČU iz Zg. Grušovelj, Šempeter 24. julija 2009 je minilo eno leto, odkar si nas po hudi bolezni za vedno zapustil. V mislih si vedno z nami, dragi mož. Hvala tudi vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Žalujoča: žena Majda in sin Zlatko Saj ni življenje tiso, ki nas druži, ne smrt, kar loči nas. So vezi močnejše, saj zanje ni pomemben ne kraj in ne čas. v SPOMIN 18. septembra bo minilo petindvajset let, odkar nas je nenadoma zapustil naš dragi MILAN TERGLAV s Polzele Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Že zdavnaj ne bilo bi več gomile, če naše solze bi te obudile! V SPOMIN POLONCI TERŽAN iz Kasaz (24. 3. 1979-8. 8. 2008) Minilo je leto dni žalosti, odkar je tebe in mlado bitjece smrt iztrgala iz našega toplega doma, kjer te vsi močno pogrešamo. Hvala vsem, ki s cvetjem ali prižgano svečko v roki, postojite ob njunem grobu. Mamica, Sonja z ostalo družino in njen Robert s starši UKI Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN MIRANU ROZMANU (26. 9. 1952-5. 8. 2007) Močno te pogrešamo, čeprav si v srcu vedno z nami. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke. Vsi njegovi Dober, plemenit človek, kije z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled, svoje dobrote in plemenitost. V SPOMIN 4. septembra 2009 bodo minila tri leta, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi ate, tast in brat IVAN ZAGORIČNIK iz Podloga 26 pri Šempetru Hvala vsem, ki ste ohranili spomin na njegovo plemenito srce, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Beseda hvala je tako malo za vse, kar si nam v življenju dala. ZAHVALA MIJA FON ravnateljica v pokoju iz Žalca (11.12.1930-4. 7. 2009) Težko je, če izgubiš nekoga, ki ga imaš rad, in težko je brez njega živeti... Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu Janezu Megliču, gospe Mari Mohorko in gospe Štefki Popit za izrečene besede. Njeni: Ksenija, Bojan, Urša Zaman je bil ves trud, bolezen je bila močnejša od tvojega življenja. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 67. letu zapustil dragi življenjski sopotnik, oče in dedi SILVESTER JAVORNIK z Lopate 45, Celje Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje in izrazili sožalja. Posebej hvala preboldskim lovcem in vsem lovcem iz savinjske regije, pogrebni službi Ropotar, pevcem Idile, govorniku, rogistom, gospodu župniku ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. V globoki žalosti: žena Milica z družino ter sin Silvester in hči Nataša z družinama Smaragdna kraljica Ljubljančanka Smaragdne lepotice v večernih oblekah V organizaciji Kulturno umetniškega društva Levec so v Žalcu pripravili izbor smaragdne kraljice. Prireditev, že osma po vrsti, je privabila precejšnje število gledalcev, zmaga pa je tokrat odšla izven Savinjske doline. Za izbor je bilo prijavljenih 11 lepotic, osem med njimi pa jih je nastopilo v finalu. Žirija je za drugo spremljevalko izbrala Velenjčanko Nermino Hankič, prva spremljevalka je postala Samanta Škerjanc iz Radomelj, za smaragdno kraljico pa so razglasili 21-letno Barbaro Podobnik iz Ljubljane. Kot je povedala predsednica levškega društva Milena Kotnik, so se zmagovalke iz Žalca dobro odrezale tudi na drugih lepotnih tekmovanjih. Tema letošnjega izbora je bila Rock skozi čas, čemur so prilagodili tudi kulturni program. Za kostumografijo in kreacije je poskrbela Diana Kotnik Lavtižar, krono pa je smaragdni kraljici predala lanska zmagovalka, domačinka Tjaša Kelhar. T. T. Žur mladih in mladih po srcu Rock partizani razburkali poletni večer Klub mladih Vransko je sedmič pripravil prireditev Vransko Summer Night. V petek, 3., in v soboto, 4. julija, je bilo vse do zgodnjih jutranjih ur Vransko v znamenju turbo in rock glasbe. Klub mladih Vransko na čelu s predsednikom Aleksom Reberškom se je znova izkazal kot izvrstni organizator zabave za mlade in vse tiste, ki jim je pri srcu tovrstna glasba. Ob vsem tem pa je bilo poskrbljeno za dobro Vabljiva ledena osvežitev hrano, pestro izbiro pijač in napitkov, posebno ponudbo za nastopajoče in goste ter ustrezno varovanje. Na prvem večeru so tokrat nastopili Rock Partyza-ni, Mambo Kings, Rogoški slavčki in Urška Čepin. Na odru za elektronsko glasbo pa so nastopili Dean Denn, Cleek, Silverij in Alpassid. Na drugem večeru so nastopili skupina Tabu, ansambel Legalo Kriminalo, Šank Rock, De Vice in legendarni Pero Lovšin. Oba večera skupaj se je pod velikim šotorom zbralo okrog pet tisoč obiskovalcev. D. Naraglav Plavali Športno društvo Partizan Prebold je na letnem bazenu v Preboldu pripravilo plavalni tabor Prebold 2009 - tečaj za mlade neplavalce. Kot je povedal predsednik društva Janko Napotnik, je tečaj pod strokovnim vodstvom Braneta Strožerja in s pomočjo vaditeljev plavanja trajal pet dni. Tabora se je udeležilo dvanajst otrok v starosti od 5 do 11 let, ob koncu pa so vsem udeležencem podelili priznanja. Na preboldskem bazenu je bilo tudi sicer zelo živahno, saj je bilo plavanje za osnovnošolce brezplačno. Četrtega julija pa so pripravili tudi dan od- Mopedijada Žalec-Pula-Zalec Brane Strožer med podeljevanjem priznanj prtih vrat v organizaciji ZKŠT osnovnošolci pomerili v plava-Žalec in ŠD Prebold, ko so se nju na 100 m. T. T., D. N. Na Tartinijevem trgu v Piranu II “’ll :: TfulfJ IT i! 1! U. 1 iWniliH ■**** Že januarja letos se je na občnem zboru Avto-moto kluba Savinjska dolina porodila ideja, da bi se na morje odpravili s kolesi s pomožnim motorjem. Sredi julija seje pri Domu krajanov Vrbje zbralo devet mopedistov, ki so se v jutranjih urah odpravili proti morju. Z njimi na pot se je podalo tudi spremljevalno vozilo, ki ga je posodilo PGD Vrbje. Najprej so se odpravili v Pi- ran. Vožnja je z nekaj postanki in manjšo okvaro enega od mopedov, ki so jo hitro odpravili, potekala brez težav, bilo je veliko smeha in dobre volje, celo možje postave so jim ploskali, ko so pripeljali mimo njih. Zvečer so se odpravili preko Dragonje v Šmarje pri Kopru, kjer so jim na domu njihovega člana Milana in njegove žene Doris postregli z večerjo. Zjutraj so nadaljevali pot preko Umaga in Rovinja proti Puli v Kavran. Utaborili so se na vikendu svojega člana Dušana in si privoščili dva dni počitka in kopanja. Četrti dan so se podali na pot proti domu. Presenetil jih je član Sašo, ki jim je na Petrovi domačiji v Podlogu pripravil večerjo in topel sprejem. Prevozili so dobrih 700 kilometrov dolgo pot in načrtujejo jesensko že turo v času mošta in pečenega kostanja po slovenskih in avstrijskih vinskih cestah. T. T. in B. Ž. Žalčani, Savinjčani in »sla-doledoljubci« od blizu in daleč že dve leti dobesedno romajo k znanemu sladoledarju na Šlandrovem trgu, ki ponuja najboljši sladoled v mestu od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Da to drži, gotovo dokazujejo velikokrat tudi po več deset metrov dolge kolone ljubiteljev tega sladoleda, ki potrpežljivo čakajo na svoj sladki ledeni trenutek. To so najbrž edine kolone, kjer se čakajoči ne vznemirjajo zaradi čakanja. Pa vedno se vračajo, morda tudi zato, ker jim tudi ob »glasbenih« željah v smislu pol te vrste in pol druge vrste sladoleda zmagovalno kombinacijo za dolgo vroče poletje ponudi vedno nasmejani sladoledar. L. K. Ob odličnem sladoledu ni težko počakati v dolgi vrsti Zajčevi dnevi za trideset let Zajčeva koča z novim kozolcem je prijetna pohodniška in družabna točka Planinsko društvo Tabor praznuje letos 30-letnico samostojnega delovanja, pred tem so deset let delovali kot mladinska sekcija PD Vransko - Tabor. Jubilej so obeležili v okviru že tradicionalnih Zajčevih dni na Zajčevi koči pod Krvavico. Osrednje praznovanje so pri- pravili v nedeljo, 5. julija, ko so se podali na pohod izpred nekdanje šole v Lokah do Zajčeve koče, pri domačiji Šnep pa so opravili košnjo. Sredi dopoldneva so prisluhnili slovesni proslavi ob 30. obletnici, v okviru katere so predali namenu nov kozolec ob koči, ki ga je blago- slovil župnik Izidor Pečovnik - Dori. V družabnem delu so obudili spomine na preteklost. Vid Poznič je za to priložnost napisal nekakšno strnjeno kroniko delovanja društva, ki je pokazala, da Taborčani vseh generacij živijo s planinskim društvom in Zajčevo kočo. D. N. Judoisti na SP V ponedeljek je četverica slovenskih reprezentantov iz celjskega judoističnega kluba Sankaku odpotovala na svetovno prvenstvo, ki bo potekalo od 26. do 30. avgusta v Rotterdamu. Na pot so odšli Urška Žolnir, Petra Nareks, Lucija Polavder in Rok Dra-kšič (vsi občani Občine Žalec). Strokovni direktor slovenske reprezentance Marjan Fabjan, ki je tudi trener v celjskem klubu Sankaku, je pred odhodom povedal, da so priprave na svetovno prvenstvo potekale uspešno. Ekipa je izkušena in lahko pričakujemo kakšno medaljo. T. T.