93. številka. \V Trstu, v sredo 21. novembra 1888. EDINOST Tečaj XII „EDINOST" izhajft dvakrat nn teden, vsako gredo in soboto oh 1. uri popoludna. „Edinost" stane: za vho leto gl. ; izven Avst. 1».— srl. za polu leta , 3.—; „ „ 4.50 , za četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične številke »e dobivajo v pro-le. To pa ni čisto nič novega. Dežalni šolski svet držal se je stališča, da, kakor hitro se je naučila šolska mladina v njenem matornom slovenskem jeziku dobro brati in pisati, tedaj še le jo godna, da se poučuje i v nemškem jeziku. Pri vsem tem pa so je vender stavil še razloček, ali naj ho učenec nauči nemškega jezika v toliko, da bo mogel napraviti izpit za srednje šole, ali bi naj se ga nauči le v toliko, kolikor mu prija za praktično živenje. Tako učenje nemškega jezika so je 1. 1870. določilo celo na odnorazrednicah slovenskih, dočim se pouk v nemškem jeziku sedaj določuje šele v tretjem razredu. In c. kr. deželni šolski svet ni nikakor izjavil, da bi so kdo zumogel siliti k nemškem pouku. Vsekako zanimivo pa je, ako se obvesti, kateri gospodje udje c. kr. deželnega šolskega sveta so bili v prej naglašeni seji istega na-vzočni, kateri niso pritrjevali dotičnemu nasvetu v soji 8. oktobra 1870. I. c. kr. dožolnega sveta, liili so to dr. Blei\veis, mož, katerega vender vsi poznamo, tedanji stolni prost dr. Pogačar in poznejši škof ljubl janski in še zdaj živeči prošt dr. .Tare. : To so bili gotovo možje občnega zaupanja in vedeli so, za kaj glasujejo, ker so dobro poznali potrebe deželnega l judskega šolstva ! in vender glasovali za nemški pouk lo j na jednorazrednih slovenskih ljudskih šolah i na Kranjskem. Pozneje se je uvel nemški pouk le zgolj na tro- in čoterorazrednicali in pri tem določilu, da je obligaten predmet, je ostalo in ničesar se ni o tem spremenilo iti tudi nikakih pritožeb od šolskih občin o tej zadevi ni bilo. Z nasvetovano resolucijo pa se sega v pravico ces. kr. dež. šolskega sveta, kateri ima po g 6. državne šolsko postave jedini pravico, določevati, v katerem jeziku so ima vršiti stvar, s katero se ne moro ponašati katerokoli selo. Vendar pa ne trpe vsled hudomušnega Krasa žeje niti Gaberčani, niti njih živina. Dobrotljivi Bog jim je preskrbel tri studence, ki so oddaljeni od vasi jodva po pet minut. Gaberčani so se sedaj pobožni, kakor so bili njih pradedje, ki so v čast Marijino postavili mično cerlvico sredi zelenega loga. Posebno často sv. Elija, katerega prosijo, da jih varuje groma in bliska in pa sv. Florijana, kateremu na čast molijo trikrat na dan : „So en Očenaš na čast sv. Freljanu, da bi nas obvaroval večnega in časnega ognja." V tej vasici, katero sem nekoliko orisal, živele so pred nedavnim časom in še žive osebe, katerih se Gaberčani o dolgih zimskih večerih radi spominajo. Naštel bodem vse važnejše, zraven pa povedal, kaj se o njih pripoveduje. Matevž Pavlišček. Pavliščok je bil rojon zadnje dni 18. stoletja in je bil po poštenoj slovenski navadi še isti dan krščen. Pri sv. krstu jo dobil ime Matevž. Iz njegovih mladostnih let ljudska pravljica nima dosti spominov, bodi si, da jo Matevž Pavliščok živol kakor drugi otroci, ali pa hc ljudstvu kaj tacega no zdi vredno pripovedovati. Pravljica ve več povedati iz njegove mladeniško dobe. Narava ga ni s posebno lepoto obdarila. Matevž jo bil srednjo postave, čokat in debelih udov, na debelem vratu nosil je glavo s podolgovatim obrazom, velicitn nosom, širocimi usti in vclicirni ušesi; pogled je imel oster, laso razčesane po čelu, da jo bilo videti, kakor „namalan" dež. Fantoval je večji del sam, a vsled neprijetne vnanjosti, ni imel sreče pri deklieih in kmalo je popustil ta posel. S tovariši se ni veliko družil, ker ti ga niso vabili med se, sam jim pa tudi ni bil prijazen. Matovžu Pavliščoku jo ležal oče na smrtnoj postelji. Streči mu ni imel kdo drugi, nego skopi sin njegov, od katerega so oče ni imel nič dobrega nadejati. Malo ur pred smrtjo vzdihne bolnik: „Žejen sem, žejen, daj mi malo vina." „Oče, plahta, plahta!" mu odgovori hudomušni sin. Oče užaljen še enkrat vzdihne: „Oh kako sem žejen!" „Oče, plahta v dve gubi!" mu brž seže skopi sin v besedo. Umrl mu je oče žejen in morda tudi lačen, prepustivši vse sinu, za katerega je živel in delal. Ko je po očetu dobil posestvo, oženil se je nekje v drugej župniji in je priženil z ženo, hudo in grdo, tudi nekoliko dote. Sedaj se je pričelo za Matevža Pav-Hščeka drugo življenje; moral je plesati kakor je žena hotela. K sreči mu jo vzame kmalu bleda smrt. Pustila mu je žena dvojo poučevanje, kakor tudi o drugega deželnega jezika poučevanji. Ako se bode še kdo, kaka občina, proti sedan jemu običaju oglasila. — doslej se to se ni zgodilo — potem bode uže c. kr. dež. šolski svet o tem razpravljal in odločil, a sedaj naj bi veljalo pravilo, kjer ni tožnika, ni sodnika, kjer ni bolnika, ni treba zdravnika. Osemnajst let ni slovensko ljudstvo ugovarjalo proti sedanjim naredbam c. kr. deželnega šolskega sveta, naj se vsa zadeva zatorej pusti v starem tiru; ako pa bode treba po došlih pritožbah odločevati, storil bode to vestno c. kr. deželni šolski svet, njemu naj se tudi vsi ugovori v rešitev prepuste. Ako se uvaža vse napominano, je resolucija, nasvetovana po finančnem odseku, popolnem odveč. Poslanec ekscelenea baron Sclnvegel govoril jo jako obširno in segal nazaj tudi na razpravo o normalno-šolskem proračunu. Dasi priznava, da je poročevalec finančnega odseka lojalno pripoznal potrebo znanja nemškega jezika za nekatere stroke državljanov kranjskih, vender si upa s prvim [govornikom, vitezom Gutmanstlialom naglašati in ž njim trditi, da se v deželi kranjski nemški jezik v šolah nazaj poriva in da je to faktura. Godi se to tudi poleg ljudskih šol v strokovnih šolah in če se je ta trditev glede šole na Grmu hotela razveljaviti, nikakor ni to istinito. Nemški jezik je vsekako potreben za učence strokovnih šol. ako hote imeti kako prihodnost, ako hote dobiti službe izven dežele. Tudi v šoli na Grmu ni hotel vodja niče- Politični pregled. Notranje dežele. V državnom zboru jo sedaj podrobna razprava o dednem nasledstvu na srednjih kmetijah. To je druga izdaja generalne debato o tem zakonu. Proti zakonu je govoril dr. Krona\vetter uže v generalni debati, v podrobni razpravi se obrne prvi proti njem knez Lichtenstein ter njegovej kritiki nasproti brani vladia predlog. Posebno gorko se je potegnil knez za lati-fundije in za velika posestva ter rekel, da bi liberalna stranka nikakor ne smela zahtevati, da se velikanska posestva knezov Sch\varzenbergov in drugih velikaše/ razkosajo, češ, da bi iz tega ne vzrastel nobenemu dobiček. Liberalni stranki priznava, da si je za zboljšanje kmetskega stanu pridobila nekoliko zaslug, tako n. pr. z zemljiško odvezo, po katerej so se kmetje rešili gosposkih svojih gospodarjev. Pobijal je trditve opozicijskega poročevalca, da nov zakon zaseje razpor v kmetske družine, ker daje cela posestva enemu samemu v roke, druge pa razdedi. To ni res, kajti državljanski zakonik sam priznava otrokom samo dolžni del očinske imovino in tega dela tudi nov zakon nikomur ne krati. Po novem zakonu dobi vsak, kar mu gre, glavna dedina ostane pa enemu samemu. Dosedanja praksa je jasno dokazala, da se mala posestva ne morejo vzdrževati, kajti vlada mora tem malim posestnikom na Primorskem vsako leto pomagati ter jo podpirati. Revščina »ar vedeti o nemškem jeziku, a skrajna -je Jj nji6mi užo t'aka, da se na furlan-sila prisilila gaje vender, vsprejet. v učni j akein Jžirj mej vb im Ijud9tvom 08tudna trte* te šole i poučevanje v nemškem je-1 bolezen zaJn p^anjkanja potrebnega ziku Minister Gautseh je pac slabo po- , živeža< To jo jaaFe„ doJkaz/d/tako mala godil, ko je določil le slov. učni jezik na tva no m0J -0 reditj mož knkor to strokovnih šolah govorniku se zdi, da je trdi opozjcija. Na to je še govoril, da se tem zavodom podreza glavno z.lo njiho- naše razmerc no daJdo pS8podai,ljati z vega obstanka. A vsekako se po mislih razmerami kmetskega stanu na Franco- ekscelence barona Sc lnvegla nemštvo v 8kem, kjer živo (]el ob vjngkih j Kranjski zatira! On nikakor ne želi, da delkih( ki 80 j nag zelo i61j> /ud bi se v ljudski soli poučevalo drugače, poljedelski minister se je krepko potegnil kakor to zahteva poslanec prof Suklje i za vIadni d, ki boJde brc£ skrFbi bre. Tudi on hoče, naj bi ao pouk izvrševal jet No naJ re dje kar h(/ej na naravstveno verski podlag. ,n vsa taka retmica je in ostane da kmetom bolj po-vzgoja nema z jezikovnem vprašanjem n«- magajo,'ako zmanjšajo prenosne pristojbine, cesar opraviti. A vsekako naj b, ostalog, j. Ukse za kupila, prepise zemljišč, dednJ pri dosedanjem nemškem pouku. Nasveto- pri8tojbine itd. Malim posestnikom bilo bi vana resolucija 111 niti praktična, niti nujna. uže B teIn „eizmerno pomagano, da so kor.I9t države pa je. da se kolikor mo- dedno pri8t0jbine za posestva, ki niso vredna nad poldrugo tisoč forintov, popolnoma odpravijo. Sednj mora vsak plačevati takse, naj še tako malo podeduje. V dokaz našej trditvi, da so dedne takse za majhne dedščine uprav uničujoče breme, goče drugi deželni jezik v Kranjski, in to je nemški državni jezik, hrani in pospešuje. Uže poslanec prof. Suklje je naglašal, da jo nemškega jezika znan je širšim krogom absolutno potrebno in odločno priznaval, da je to lojalno priznaval odločni slovenski j navajamo iz „Dzievnika Polskega" nastopni posl prof. buklje. Govornik želi, naj bi se | 8iučaj. Na Gališkem 80 podedovali otroci po finančnem odseku nasvetovona resolu-; po roditeljih par njivic, vrednih 30 gld.; cija vrnila istemu odseku nazaj, kajti je-:ako od te'ga zneskft odštejemo pogrebno zikovno vprašanje rešilo bode se v kratkem troške, bila je cela dedščina vredna 17 gl. času pred merodajnejsim forumom, kakor j I)avkarija je odmerila za to dedno prije dez zbor kranjski, namreč v državnem 8tojbino v znesku 18 gld. 50 kr. Ker de-,Zb!':\k0J?e_je rešl1 ScharschmiedoT jezi- && ni90 imeli koj s čim plačati, uterjala kovni predlog. (Konec prih.) otrok. Za njo ni tugoval, ni pretakal solz; vesel je bil, da ga je Bog oprostil tacega bremena in ko so jo zagrebli v črno prst, ni več mogel svojega veselja brzdati in prav vesel je rekel: „Bog, saj se boš kesal, ker si jo k sebi vzel, jaz sem se tudi!" Pogrebci so se smijali in še resni gospod župnik so se nasmehnili. Ljudje so govorili, da se ne pomnijo pogreba brez običajnega joka. Pri pogrebsčini je Pavlišček ukal in pil, bolj kakor na sva-tovščini. Zeniti se ni hotel več in večkrat je rekel, da je človeku najboljši, ako je sum. Za svoja dva otroka dobil je varovanko. Odslej je "gospodaril in gospodinjil sam. Ker je imel mnogo posestva, moral je delalce najemati. Skop, kakor je bil, dajal jim je slabo hrano in majhno plačilo. Kmalo so to zvedeli vsi delalci in ni jih več mogel dobiti. Mi ne nekaj let. Matevž Pavlišček se j e postaral. Oblečen je bil vodno jednako: Skornji na kveder, oguljene irhaste hlače, rujav kožuh, katerega je nosil po zimi na lice, po leti narobe in na glavi polhovko. To je bila njegova oprava po leti ln po zimi, v petek in svetek. Sin in hči sta mu pomagala pri delu. Malo delalcev na velicein posestvu težko izhaja, dostikrat je Matevž Pavlišček hlapčevska dela opravljal tudi v nedeljo in je tako prelonaljal cerkveno zapoved. Slednjič se je vendar spreobrnil. (Dalje prih.) je to davkarija eksokucijskim potem ter zaračunila dedičem vrhu pristojbine : 42 kr. obresti in 1 gld. 30 kr. eksekucijskih tro-škov, vsega skupaj torej 20 gld. 22 kr. Oskrbnik je bil primoran posestice dati v najem za 24 let ter vso najemnino odšteti davkarji za prenosne pristojbine. Dediči nimajo torej 24 let ni krajcarja dohodkov od svojo dedščine. Odstranite take nedostatke v našem zakonodajstvu, ustanovite zavode, v katerih dobodo naš kmet denar na male obresti ter so mu ne bode treba tresti pred eksekucijo in drugimi troški, odpravite fideikomis ter vzemite plemenitim veleposestnikom vse privilegije, naj uživajo oni enake pravice, kakor vsi drugi, potem pripomorete kmetskemu stanu, da se spravi zopet na noge. Z novimi eksekucijskimi redi in takimi dednimi zakoni jim jo pa vbogo malo pomagano. Nj. Vel. cesar imenoval jo za Moravsko namestnika. Novemu namestniku je ime vitez German pl. LoebI; bil jo do-sedaj podpredsednik gališkega namestništva ter zna poljski in ruski, češki pa, ki je na Moravskem deželni jezik, ne. Čehi niso z novim predsednikom prav nič zadovoljni. Hrvatski sabor je volil v proračunski odsek tudi dva člana opozicije, dr. Vrbanića in dr. Amruša. Opozicija je pa sklenila, da se ta dva člana nimata udeleževati razprav uotičnega odseka. To je tudi edino pravo, kajti madjaronska večina se nikdar ne ozira na predloge manjšine ter dela vedno po svoje ter reši vsako stvar tako, kakor to zahteva slavna pe-štanska vlada in proti interesom in časti hrvatskega naroda. V madjarkem državnem zboru vrši se podrobna debata o odkupu regalij. Za vladin predlog jo vpisanih 8 govornikov, proti pa 16. No glede na to, se pa Tiszi ni bati, da bi njegov predlog no prodrl nespremenjen, kakor ga je on stavil. Vnanje dežele. Od kar je Rusija dobila denar v Pa rizu, prizadevajo si vsi Bismarkovi listi prepričati svet, da car obrne ves ta denar v bojne svrhe ter da se Rusija pripravlja na boj. Nemci, kateri se zaradi sklenjenega ruskega posojila silno srde, pravijo, da Rusija laže, ako trdi, da potrosi denar v mirne svrhe, za zgradbo železnic in cest itd. No vsemu temu nemškemu kriku ne more resen Človek verjeti. Rusija se je popolnem otresla v vsakem obziru nemškega upliva ter se ne zmeni za ves ta krik in obupno u pitje. Dočim Nemci trde, da množi svoje sile, razpustila je Ilarkov-ski vojni zbor ter prištedi s tem 180 tisoč rubljev na leto. Druge države množe svoje vojne zbore. Bismarkove trditve, da Rusija hoče na vsak način vojsko, pobija car sam z svojim izrekom : „V našej politiki ni nobenega kotička za osvojevalne težnje11. Tem besedam mora se verovati, kajti, diplomat pač lahko laže, koder se mu zdi potrebno, ruskemu carju pa ni tega treba. DOPISI. Iz Trsta 19. nov. 1888. (Sežanska s 1 a v n o s t). [Izv. dop.] Radostnim srcem smo brali poslano „Vabilo na slavnost v proslavo 40letnice Nj. Vel. cesarja Frana Josipa I., katero priredi učiteljstvo sežanskega okraja v Sežani dno 18. t. m." — Spravili smo vabilo in rekli: „Pojdomo, ako Bog da. in ako ne bo prehudo vreme". Vse jutro kopičili so se sivi oblaki in ao le tu pa tam pretrgali, da si inogel ugledati košček jasnega neba. Ob uri pa, ko nam je bilo iti, pričelo jo polagoma deževati. Ali to ni nas strašilo. Redko kodaj priredi Sežana narodnih veselic, če bi še teh ne obiskovali, potein bi res no znali, kako je tam ljudstvo probujeno o takih prilikah. Na poslopij pri „treh kronah" vihrala jo lepa naša trobojnica, ki je došlim tujcem razveselila srce; saj so si mislili viueč jo: „Tu bodeino zopet enkrat zbrani v složnih mislili, tu bodemo z svojimi po domače kramljali, peli pesni po domače, in so po domače veselili*. Kake pol uro po določenem času se je pričola lepa slavnost. Komad, kateri jo sviral dober orkester, poklical je ljudi iz raznih sob prostornega poslopja v dvorano. Inteligenca vsega Krasa bila je dobro zastopana; razunr se samo ob sebi, daje bilo učiteljstva v največem številu in tega no le s Krasa, ampak tudi iz našo tržaške okolice. Česar nismo opazili, — bilo je prosto ljudstvo. Ne vemo, se li to tako malo zanima za stvar, ali jo tako boječo, da so inteligenco plaši. In vendor ni boljše prilike za ljudski napredek, kakor uprav take lepe narodne besede. Veselica je začela z lepo „Hribarjevo kantato", katero so izborni pevci jako navdušeno in precizno peli. Druga točka bil je slavnostni govor. V lepem jeziku in s prijetnim glasom slikal je gospod gosp. govornik Kante veliko zaslugo našega presvitlega cesarja, ki je za časa svojega modrega vladanja stanove avstrijskih narodov, posebno stanje ubogega, tlačenega ljudstva, toliko zboljšal. Končal je svoj lepi, dolgi govor, kažeč našega prusvitlega cesarja kot najboljšega, najplomenitejšega med vladarji. Govornik jo žei zasluženo pohvalo občinstva. Možki zbor „Jadransko morje* in mešani zbor „Vesela družba" ugajala sta jako občinstvu in drugi inoral se je ponoviti. Peto točko /vršil jo izborno izvrsten oktet. Pesen „Tičica gozdna" jo krasna; prelepa melodija dviga ti srce in tvoj duh plava v višave slušajoč to melodijozno pesen iz takih grl, kakor smo jo tu slišali. Gregorčičevo „Pozdrav cesarju Franu Josipu I. deklamovala je gčna. Pitamic z jako lepim povdarkom in pravim naglasom ter vnovič pokazala, kako zna naš Gregorčič rabiti gladko tokoči, sladki naš jezik v svojih poezijah. Zal, da jo gčna. v nekaterih krajih pretiho govorila. Znana igra „Eno uro doktor" prouzročila jo mnogo smeha: posebno g. Cvek je z svojim prijetnim in umestnim humorjem privabil občno radost med občinstvo. Vso ulogo sploh bile so v dobrih rokah. O prosti zabavi, ko so jo gospoda krepčala, predstavil je gospod B. občinstvu dve odbornici tržaško žensko podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, katerih ena je izrekla dobro misel, nabirati mej navzočimi denar v korist družbe. Z odobravanjem se je sprejela vrla misel in rado- darni doneski so padali na krožnik. Črez malo ea:-.a sešteli ste gospici lepo vsoto 26 gld. N a tem mestu izrekamo srčno za-hvalo domoljubnima goRpicama, in slavnemu občinstvu; ob enem pa izražamo iskreno željo, da bi Sežanei kmalu nabirali za s v oj o sežansko podružnico* Crez pol ure jeli so udarjati na uho ubrani glasovi goriškega orkestra in svet, ki ljubi ples, drl je v dvorano, kjer se je sukal do zore; v sobah pa so sedeli oni, ki se ne marajo vrteti, pri Bachovem daru in se veselili o lepih domačih pesmih. Lep večer, ali bolje rečeno, lepa noč, prijetna noč, bila je 18—19, novembra. Vrli Sežančanje ; vemo iz lastnih skušenj, koliko truda je treba za take veselico; poti od Poncija do Pilata ni nikdar dovolj; vendar ne ustrašimo se — „potrpljenje železna vrata prebijo !" Domače vest. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrala jo učiteljica gčna. Michellijeva o veselici v Sežani dne 18. t. m. 26 gld. Posnemanja vredno. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda V Ljubljani je imelo dne 14. novembra svojo'XXII. sejo. Navzočni: Prvomestnik: Tomo Zupan. Odborniki: I)r. vitez Blei-weis-Trsteniški, Matej Močnik, Iv. Murnik, L. Svetec, And. Zamejec, Ant. Žlogar, Od nadzornikov: Oroslav Dolenec, Dr. Fran Papež, Fran Povše. — Zadržana odbornika: Ivan Hribar in Jos. Žičkar. — Tajnik Žlogar naznanja o tekočih zadevah in o izvršitvi prejšnjih ukrepov. — Vodstvo je predložilo spomeniški spis: „Frane Jožef I. cesar avstrijski" vsem preslavnim c. kr. deželnim šolskim svetom za slovensko pokrajino, da bi ga priporočili-šolskim oblastvom. — Visoki c. kr. deželni šolski svet za Primorsko v Trstu pravi v dopisu od 21. oktobra št. 15770, da je vsem okrajnim šolskim svetom užo priporočil Bamberg-Kleinmayer-jevo knjižico, da mu torej podredjenim oblastvom ni več troba priporočati tega „sicer prav hvalevredno sestavljenega spisa". — Vis. kranjski deželni šolski svet pa knjižico z dopisom dd. 5. novembra št. 1980 zelo pohvali ter omenja, da jo je v smislu ministerskega odloka dd. aprila 1879 št. 0303 priporočil vsem šolskim vodstvom po okrajnih šolskih svetih. — Visoki deželni šolski svet koroški omenja v dopisu dd. 11. novembra št. 2568, da so koroške šole uže dovolj preskrbljene z nemškimi in slovenskimi slavnostnimi spisi. — Privoli se nekoliko podpor. — Glodo družtvcno šole pri sv. Jakobu v Trstu se potrebno ukrene. — Rešenih jo bilo nekoliko manj važnih zadev. (SI. N.") Družba sv. Cirila in Metoda. Ob cesarjevi ter Einspielerjevi slavnosti se je nabralo v Celovcu pri banketu 66 gl. 94 kr. za namene družbe sv, Cirila in Metoda. Neumornemu tam navzočemu udu vodstva to družbe, g. Ivanu Hribarju, pa se je izročil ob povrnitvi v Ljubljano ta dar. Imendan Nj. Veličanstva cesarice. V spomin godu Nj. Vel. cesarice bila je dne 19. t. m. v c. kr. dekliškej meščanskej šoli šolska slavnost in v „Elisabotiniju" slovesna sv. maša. Očinski zastop na Reki izvolil je v zadnjej svojej seji z veliko večino glasov drugim občinskim podpredsednikom izdavatelja in glavnega urednika „Bilancije". E. Mohovicha. Imenovanja za obrtno strokovno šolo v Ljubljani. Naučno miuisterstvo imenovalo je učiteljicama na obrtni strokovni šoli gospo Marijo lllavko in gospico Ivano Foderl, in sicer prvo za umetno vezenje in šivanje čipek, a drugo za umetno vezenje, Diocezanske vesti. Kanonično je umeščen na župnijo v Planini č. g. Ivan Podboj. Na njegovo mesto v Št. Peter na Notranjskem pride č. g. Anton Verbajs, kapelan v Cerkljah. — Umrl jo v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici g. Josip Zavadlal. Rodil se je 1. 1845 v Klanci na Krasu, bil posvečen v duhovnika I. 18871 ter služboval s prva v Biljani. Razpisane štipendije. Početkom šolskega leta 1888—1889 razpisujete so dve stipendiji ustanove „Fran Josip" po B00 gld. v zlatu. Pravico do užitka imajo slušatelji tehnike na vseučilišču v Gradcu ali Lvovu. Prošnje do 10. decembra t. 1. c. kr. ravnateljstvu Najvišjo zasebno in rodbinske zaklade. Iz Trsta brzojavlja se Zagrebškim listom: Namestnik baron Depretis dobil od grofa Taaffeja vsled ukaza cesarjevega najstrožje naročilo, da ima proti irroden-tovskim težnjam najodločneje postopati. Irredentovci pa so sklenili, da odredbam oblastev ne bodo umaknili se, ker se zanašajo na prijateljstvo mej Italijo in Nemčijo. Telovadni oddelek za otroke. V ponedeljek 19. t. m. ob 5. uri popoludne začele so telovadne vaje za otroke, katere je odprlo na lastne stroške „Telovadno družtvo tržaški Sokol" v svoji telovadnici via Coroneo št. 17. Vaje se bodo vršile vsak ponedeljek, četrtek in soboto od 5— 6. ure zvečer. Z veseljem moramo omeniti, da se je prijavilo lepo število otrok, večinoma od 9—12. leta, kateri so pokazali uže o prvi poskušnji veliko veselje in zanimanje do telovadbe. Nadejamo pa se, da število vdeležencev naraste, ker je odbor „Sokola" odločil, da bode pristop k telovadnim vajam otrok še nekaj časa dovoljen, posebno za to, ker se je misel na nagloma oživotvorila in mnogo slovanskih očetov še mogoče ne ve, da so se vaje odprle. Ako bode z vztrajnostjo mogoče, da bi prihodnje leto odbor „Sokola", videč lep vspeh, odprl tudi odelek za deklice, telovadili bodo otroci v dveh odsekih. Da pa popolnoma ispolnimo svojo dolžnost, moramo še izraziti našo pohvalo neutrudnemu odboru „Sokola", kateri je stvar uredil. Izvestno bodo veselilo slehernega rodoljuba, ako raste število strok pri telovadnih vajah „Sokola" čim dalj tem bolj in se tako iztrga naša mladina iz rok naših narodnih nasprotnikov. Družtvo „Pro Patria" imelo je dne 18. t. m. svoj občni zbor v Trstu. Itali-janaška stranka kričala je uže več tednov poprej, kakšne izrodne važnosti je to izborno „šolsko družtvo" in agitovala na vse kriplje, da se zunanji članovi kolikor sijaj-nejše vsprejrno. Da je sprožil prvotno misel v tem obziru slavni naš mestni zastop, temu se ni čuditi. V nesrečo „Pro Patrije" pa so merodajni krogi sprevideli „patrijotično" namene tega družtva in vsled tega zabranila je policija predstavo „Oreste" v gledališču, katero so nameravali izvestno zlorabiti v svrho svojih demonstracij. Tudi se ne čudimo, da je bila mestna koliba okrašena o tej priliki z nekaterimi zastavami, akopravsejih ne vidi oslavnostih, katere navdušuje vsacega vestnega avstrij-k e g a državljana. Vis. vlada je tudi ukazala, da se članovi „Pro Patrije" ne smejo slovesno zbranemu občinskemu svetu predstaviti korporativno, temveč le v posameznih oddelkih. Ako vzamemo v poštev še nalog, kateri jo baje dobilo vis. c. kr. na-mestništvo v Trstu po ministerskem predsedniku vsled izrecnega ukaza Nj. Veličanstva, da ima c. kr. namestništvo z vso strogostjo postopati proti agitacijam tržaške iredente, so s tem načela naših Italijana-šev dovoljno ilustrovana. Na večer občnega zbora predstavljalo seje v gledališču opero „Ernani", o ka-terej so se vršile tako škandalozno demonstracije, da je moral vladni komisar igro pretrgati. Omikano občinstvo je gledališče ostavilo. Bodi i to na čast tržaškej kliki! Prihodnji občni zbor „Pro Patrije" bodo v Trentu. Želimo, da najde tamo ugodnejša tla, nego so tržaška in da ostane Trentincem boljši utis o visokej omiki te Btranke, kakor jo ostal nam. Kmetovalec. Št. 21 prinaša: Kako zeleno krmo ohraniti sladko. — Kako so gozdovi važni. — Razne reči. — Vprašanj o in odgovori, — Gospodarsko novice. — Uradno vesti c. kr. kmetijsko družbo kranjske. Občini Kamenje-Vrtovin praznujeti s pomočjo šolskega vodstva dne 25. t, m. spomin 4l)letnega vladanja Nj. Veličanstva Fran Josipa f. z nastopnim vsporedom: I. Na predvečer kresovi, streljanje in zvo-nenje. Drugo jutro budnica z streljanjem in zvononjem. Ob 10 uri slovesna sv. maša, koje se udeleži .davno starešinstvo obeh občin in šol. mladina z učiteljstvom. Po poludanski službi božji slavnostna beseda v šoli: II. 1. Petje: „Zvezda", Fajgelj. 2. Slavnostni govor. 3. Petje: „Slavnostna kantata", A. Hribar. 4. Deklamacija: Avstrija moja. 5. Petje: „Slovenec sem", B. Ipavuc. (J, Deklamacija: Vse za vero, dom, cesarja. 7. Samospev: „Nazaj v planinski raj", Burgaroll. 8. Igra: Oče naš, kateri Bi v nebesih. III. Ob 5. uri pop. skupna večerja v gostilni g A. Lenarčiča. Kouvert 1 gld. Kdor so želi vdeležiti. naj se blagovoljno oglasi pravočasno. Tvrdka Morpurgo & Parente poslala je dež. namestniku povodom cesarjeve šti-ridesetletnice 1500 gold. ; od tega jo namenjenih 500 gld. družbi rudečega' križa, 500 gld, družbi belega križa in po 250 gl. jn dmžbi prijateljev stilo je dež, odbor, da odkaže občini tržaškej iz deželne šolske zaklade iznos 15.000 gld. kakor tretji plačilni obrok posojila za zgradbo ljudske šole v starem mestu ter iznos 16.fi29 gld. 00 kr., odnosno večji ali manjši saldo iz upravnega leta 1889., kakor prinos za vzdržavanje občinskih ljudskih šol. „Pro Patria" v Gorici. „Soča" poroča, da so sestavile nekatere gospe odbor, ki bo podpiral podružnico „Pro Patria* ter posebno skrbel za darove in razne potrebščine otrokom, ki obiskujejo propa-trijin vrt in šolo v Podgori in pri Mostu. Nemško iolsko brodovje priplulo je dne 19. t. m. p. p. na Reko. Včeraj je bila gostom na čast gledališčna predstava in potem soareja pri governerju, grofu Zichyju. Policijsko. Zidar Josip R. omislil si je priskrbeti dobro zimsko obleko kolikor mogoče po ceni. Pobral je zatorej težaku Antonu R. vse, kar mu je najbolje prijalo. Policija je spravila spretnega zidarja na toplo. — Težaka Franja Molinarju našli so stražniki po noči ranjenega na ulici. Akoprav je zgubil užo dokaj krvi, vendar mu niso še izpuhteli iz ranjene glave vinski duhovi in niti se ne spomina, kdo, kje in zakaj ga je pretepel. Odveli so ga v bolnico. otroški bolnišnici otrok. — 0 deželni šolski zakladi. C. mestništvo kot dež. šolska oblast kr. na-poobla- i RAZNE VESTI. Dohodki od tobaka. Po uradnih izkazih znašali so dohodki od tobaka v prvi polovici tekočega leta 37,584.715 gld. Pro-i dalo se jo v primeri z lanskim letom 20.9 'milijonov smodk manj. Tobaka se jemanj prodalo 89.490 kg. I 0 kralju Milanu. Iz Dunaja poročajo : Urednike tukajšnjih šaljivih listov pozvalo je državno pravdništvo, ter jim naznanilo, , da bodo v bodoče zaplenjen vsak list, v katerem bode kaka karikatura ali pa sicer kaj žaljivega o kralji Milanu. Nova ruska cerkev v Jeruzalemu. Dne 13. oklobra posvečena jo bila v Gecima-niji blizu Jeruzalema nova ruska cerkev v prisotnosti velikih knezov Sergija in Pavla in velike kneginje Elizabete Fedo-rovne. Cerkev ima pet kupol ter je zidana od belega kamna v ruskem slogu po načrtu tajnegu svetnika Grima. Cerkev jo posvečena sv. Mariji Magdaleni na čast. Deklica s pasjo glavo. V malem pije-montskem mestu jo nek potnik zasledil čudno prirodno prikazen. V revni koči pod , Alpenini bivate dve ženski, mati in hči, ži-voči o railodarih. Mati je krepka, samo na | obrazu se jej bere skrb in žalost. Hči je I 15 let stara in zares pomilovanja vredno bitje. Nesrečnica ima lepo, postavno telo, a popolno pasjo glavo. Ubožici je ime Sara ter so redko kedaj pokaže. Do 10. letajo hodila po vseh štirih in so jo težko navadili kvišku hoditi. Še pozneje le nerada hodi po konci. Svojo pasjo natoro tudi s tem kaže, da semtertja laja. Govori le malo in težko. Ta prikazen je tem čud-nejša, kbr je dekličin oče bit tudi krepak mož in sta z ženo bila najlepša dvojica v tem kraji. Odpravljeni inozemci. V teku meseca oktobra t. 1. odpravilo se je iz Cizlitavije 59 oseb vsled prestanih težkih kaznij in deloma tudi zaradi obzirov na javni red in sigurnost. Med odpravljenimi je 23 ogorskih državljanov, 13 Rusov, 9 Nemcev, 6 Bavarcev, 5 Italijanov, 1 Badenoc, 1 Anglež, 1 Rumunec in 1 Turk. Mod odpravljenimi je 14 ženskih. Velikanska brada. Na Francoskem živi mož z imenom Julij Dumont, ki meri 1 meter 62 cm., brada njegova pa je dolga 1 meter 86 cm., torej je 24 cm. daljša, kakor jo on velik. Dela nima nobenega, samo z svojo brado se ukvarja, ker je silno ponosen nanjo in mu tudi denarja ne manjka. Seveda, on no more nositi svoje brade tako kakor drugi možje, ker bi pri vsakem koraku nanjo stopil, ampak nabere jo v gube, jih zatrdi z iglicami in jo spravi pod svojo gornjo suknjo. — Vsak človek ima svoje skrbi in svoje veselje. Najstarejši časopis na svetu je list „Kin Pan" na Kitajskem. Začel je izhajati leta 911 p. Kr. Početkom jo izhajal nerodno sim in tam; od leta 1361 po enkrat na teden, od leta 1804. pa vsak dan v treh izdajah. Uredništvo tega skoraj 1000-letnoga lista sestoji iz šesterih učenjakov, katere država mastno plačujo. Naročnikov pa ima le 14.000. Književnost. Drobtinice, XXII. letnik uredil dr. K r a n c e Lampe, profesor bogoslovja, vodja Marijanisća. Izdala Katoliška družba za Kranjsko. V Ljubljani, 1SSH. Tiskala katoliška tiskarna. S podobo Matere Božje „Pomoči kristijanov v kapeli marijaniški"; 8", str. 244. Cena gl. 120. Pokojni vladika Anton Martin Slomšek (blažega spomina!) je bil začel izdavati „Drobtinice" 1. 1846. Bile so to knjige, polno lepih pridig, poučnih sestavkov, po-vestij in pesnij. G. Francetu Lam petu, mlademu doktorja bogoslovja in modro-| slovja gre zasluga, da je narodu preko-I ristno knjigo zopet jel izdavati lanskega i leta. Pred nami leži XXII. letnik — namenjen tekočemu letu. Pred naslovno stra-nijo nahajamo srečno izvedeno podobo Majke Božje „Pomoči kristijanov, v kapeli marijaniški*. Knjiga, razdeljena na štiri dele, posvečena je prevzvišenemu gospodu dr. Jakobu Missia, knezoskofu ljubljanskemu in ima na prvih straneh latinski in slovenski slavospev omenjenemu cerkvenemu dostojanstveniku. Za „predgovorom" sledi 1. del „Drobtinic". Ta del , sedržuje sedem postnih pridig Ant. Mart. Slomšeka. Drugi del obsega tri životopise, namreč: 1. Gregor Rihar, duhovnik jjub-, Ijanske škofije, slavni slov. skladatelj in | organist v stolni cerkvi ljubljanski. 2. dr. Jakob Missia, knezoškof ljubljanski. 3. ' Radoslav Silvester. Mej temi životopisi nam najbolj ugaja prvi; vsacega muzika bode vrlo zanimal temu, gospodu, dr. Antonu Mahnieu, profesorju bogoslovja itd. udano poklonil Jtinez Carli. Op. 4 Cena 50 kr. Cisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Založil skladatelj. Tiskali J. Blas-nikovi nasledniki v Ljubljani 1888. Dobiva se v .Katoliški bukvami* v Ljubljani, pri G. Likarju v Gorici in pri skladatelji v Skofji Loki. Stritarjevih zbranih spisov izšel je 59. in 00. snopič. Delo je s tem završeno. Zadnji snopič prinaša lepo v bakrorezu izdelano sliko slovečega pisatelja. Rojaki! Ze mnogokrat poudarjalo se ie v naši družbi, kako potrebno in važno bi bilo, da so osnuje podporno družtvo za slovensko velikošolce na Dunaju, in storili so se tudi potrebni koraki, da se obistini ta namen. Slovenski klub na Dunaju je po našega vladarja prevzvišenih mislih skusil uresničiti ta namen o priliki štiridesetlet-nice njegovega vladanja; slovenski klub izdelal je pravila, katera so tudi uže potrjena. Ni treba natanjčneje opisovati nujnosti in važnosti takega družtva, saj je znano vsakemu, kako hudo se često godi našim velikošolcem, ki nemajo od doma ni podpore, ni uspešnih priporočil. Ne samo, da si izpodkopavajo zdravje, da morajo duševno delati na vse pretege, da s tem zgubljajo moč in čas za učenje, odrivajo se tudi na pota, ki jih vodijo od poklica določenega jim po dovršenih naukih ter odtezajo na tak način narodnemu delu. Temu naj opomore nase družtvo, va- navedeno. Mene je spis zanimal zato^ ker' ru'° vcliko® ?u Pn* vladika muziko vrlo vešč. iloz,lostl pridobiti si kako postransko opra- V tretjem spisu opisuje znani katehot v,1°' ^ mu ne jemlje vse delavnosti in časa. in mladinski pisatelj A. Kržič živenje in 1, , /avest, da smo s tem ustvarili pre-slovstveno delovanje našega pesnika-samo- b,R&' naSl narodnosti jako ugodno in nujno uka, g. Silvestra, peka v Vipavi. Rad pri- P°trobn? ustanovo, ta zavest osroujo nas, 1 znajem, da je ta životopis jako srečno.da * a?'. a . 4 , sestavljen in da se gladko bere. Vendar Prosimo Vas tedaj, da pristopite skoro ( se ne morem strinjati z g. pisatoljem, ki o Silvestrovi pesmi: „ Kdo si nu ' temeljiti, jako spretno pisani životopis. Vrlemu biografu in zagovorniku našega „muzikalnega Vodnika" od srca čestitamo ! — Kdo je opisal škofa Missijo, ni in obilo temu drnžtvu kot ustanovniki ali Ti"f"J"trdi da rodn* ud.'0 podporniki in da po-jo „tako vzvišena in lepa, da bi bila celo ^ete> ~ ^ažuje, da dnižtvo počne de-v čast našim pesnikom prvakom«. J1'* P"dP<»™ o atmdoBotlotmci Njeg. Veh- Tretji dol „Drobtinic" proslavlja pa-, žan?tva' ~ Pr0'e- ^ ftm ,bode m°Cl peža Leona povodom njega zlate mašein , I4!0.'0.doneske pod nadpisora : druztvenemu cesarja našega o štiridesetletnici njegovega Jajniku g°*P"dlIr,R- * »klll> odvetniškemu .vladanja, oboje v vezani in nevezani besedi. J™™'P'Jont» vil. /leglergasse 65 na Du- • Četrti del sedržuje 1. pesmi, 2. za- "^"u.tenovniki plačajo vsaj po 50 f. -jbavo in pouk, namreč različne manjšo enkrat za vselej, pravne osobe (občine, povesti itd. Pesnij je največ pokojnega - - '' r - - - | župnika Virka, znanega pesnika sloven-' skega. O njih pišo g. urednik dr. Lampo I v predgovoru nastopno: „Strogi kritiki se i bodo morebiti spodtikali ob nekaterih pe-' smih Virkovih, ki nimajo take oblike, ka-I keršno iščemo dandanes v pesmih. Pomislijo pa naj, da niso sedaj bile zloženo; zaradi vsebino in pa zaradi pesnika samega sem jo objavil, da ne zapadajo pozabljivosti", S temi besedami se popol-,. , „ , ...... noma zlagam, samo pripomnim naj, da se S" naSH'n0.Y ~ . j• m i »r. . . i «<>SP Ij. Komrni. — Ne bi moRli morebiti ob- rni zdi marsikaka pesenca Virkova glede jftVjti s potrebnimi premenami ? Ako bi moralo _:„. * - povsfi izoitati. bila bi nuni Škoda, ker j« uža složimo Juvili sta nuni prekasno. Prosimo odgovoru ! družtva itd.) po 100 f. — redni udje, to so oni, kateri prebivajo na Dunaju in njegovi okolici vsaj po 3 f. — na leto, podporniki in to jo lohko vsak, vsaj po 5 f. — Za odbor : Ivan Navratil. Jos. Ciperle. Listnica uredništva Gosp. Fr. N. — „& Krasa" n* moremo priobčiti, Hvaležni smo Vam na pojasnjen ji, rim prav interesantna in originalna. Druge pesni so zložili pesnika Itado-slav Silvester in Janko Leban in pesnica Bonaventura 8. Prva dva gospoda sta uže znana v našem slovstvu; nova prikazen na pesniškem polji pa je Bonaventura S., kolikor sem mogel doznati, šolska sestra v Ljubljani. Gospodična pesnica je izredno nadarjena za pesništvo in ako se bode višjo gimnazije želi v predmetih normalke vspešno učila tudi lope oblike, izvestno še ali nižje gimnazijo podučovati. — Več pove D i j ak zaslovi na slovenskem Parnasu. Najboljša ' njena pesen je „Jagnje umorjeno". Jezik v „Drobtinicah" je v obče — malenkosti izimši — pravilen in gladek. Vso delo pa nam kaže umnega in spretnega urednika- Zategadelj g. doktorju prav odkritosrčno čestitamo na tej lepej knjigi ter prav toplo priporočamo „Drobtinice" čitateljem svojim. Tudi tiskarna je častno izvršila nalogo svojo! Konečno — če bi naš svet kaj veljal — priporočali bi dr. Lampetu, naj bi iz prijaznosti uredništvo „Edinosti". Piunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proli požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na živenje v t-v ~i .T . , , , , . , . . ,. i vsih kombinacijah „Drobtinice" prinašale, kakor nekdaj, tudi eiavnlca in reserva društva dne 31. decembra 1883 lepe cerkveno skladbe v lehkeni slogu, j Glavnica društvn :-I,atiO.O(KJ- — katere bi v cerkvi bile na svojem mestu j Reservni fond o« dobičkov . ter bi ugajale duh« u.iega Ijud-n-a. To S ^^^^ od ne bode nikakor odveč; kajti, kar nam Rezervni fond za podjetie nu zvečine ponujajo dandanes naši ceeiljanci, premikanja vrednostnih efektov tega našo ljudstvo ne prebavlja. fremijna reserva vseh oddelkov • Ni Še vsak „nadepolon skladatelj", Rcserva za škodc kdor je pohajal 1 ali 2 leti „cecilijansko v portfeliu: šolo" v Ljubljani ter nam harmonične vaje, i Pr«miie- potirjati skrpucane po jedni šabloni, podobno si ka- • skupni znesek kor jajco jajcu ponuja za uzor cerkvenih pesnij. Tako skladbe nam ne prijajo. Učitelj. Sveta maša v čast sv. Cirila in Metoda za možki zbor. Postavil in prečasti- v prihodnjih letih v:, h škod pla- 536.622 "02 150.U00' — 161.500 -,34'2.780'36 •J*I7 GUI - 16,9.j4.118 57 čanih od 1. 1KJH do 1883 gld. 114.940847 05 Urad ravnateljstva. 2 Via Valdirivo, St. 2 (v lastnej hiši. Ilustr. Jar. koledar za LM dobi h c v tisk Dolenc po 40 kr., s pošto 45. Varovati se je ponarejcnja. Brazay-a francozko žganje j« izvrstno sredstvo proti glavoboli], migreni, boleznim v všesih, na očeh in zobeh, proti ranam, trganju, nahodu, izpuhom in madežem na koži in pegam; tudi je jako dobro kot voda 7.!i izpiranje ust iti ohranjanje zobov, posebno pa_ se priporoča za umivanje glave. okrepČanje rasti Ihs, in odstranjenje grinte. Gena z popisom porabe: mahi steklenicu 4U nč., velika 80 nč. 4 -12| Pristen v Trstu v lekarni Ivana Clllia. Steklenice imajo vlito tvrdko Brazaya. FILIJALKA V TRSTU c. kr. priv. avstr. KREDITN. ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. i V vredn. papirjih na V napoleonih n« 4-dnevni odkaz 2S,4°[0 30-dnevni odkaz 2°/0 „ 8- „ 2 „ 3-raesečni „ 2«/4 „ 3»- j , ,«'/4 « 1 6- „ „ 2«/, „ v rednostnim papirjem, glasečim na napoleone, kateri se nahajajo v okroga, pripozna se nor obrestna tarifa na temelju odpovedi od 22. oktobra. 20. oktobra in 18. novembra. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2% na vsako svoto. V napoleonih brez obresti Nakaznice /h Dunaj, Prago, Peito, Brno, Lvov, Reko, kakor za Zagreb, A rad, Hozen. Gradec, Hermanstadt, InoHiOHt, Celovec, in Ljubljano— brez trogkova Kupnja in prodaja vrednoBtij, diviz, kakor tudi vnovienje kuponov pri odbitku 1 °/00 provizije. P p e d n j ni i. Na jamčevne Irstine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. TTložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali »rebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst, 18. oktobra 1888. 48—16 Oglas. 2a/4°/0c. preav.di 20 g.ni n yr M », 40 ,, 3V* n n P n 3 '»esi 3'/, n * n n 6 „ La Filiale della Banca Union TRIESTE 8 occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio - Valute. a) Accetta vermmenti in Conto corrente, abbontuido PER BANCONOTE: PEK NAPOLEONI: 811% c. preav di ogni Qfl i o "jnii ti »i 1 4 ,. a 4 mesi fisso 8', „ a 6 „ „ 4 „ a 8 r II nuovo tasso d' interese versamento in circolazione con 5 giorni di preavviso a datare dal 24 Ottobre. a, c. In Banco giro abbuonando il 3°[0 in-teresse annuo sino a qualn:ique somma ; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso cheque; Importi maggiori preavviso avanti la liorsa. — Conforma dei versamenti in npposito libretto, Conteggia pcr tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno. Assmne pri. prnpri correntisti 1'incasso di conti di piazza, di eambiali per Trieste, Vionna, Budapest ed altre principali citta. rilascia loro assegni per questc piazze, ed aceorda loro la facolta di domiviliare effetti prc88o la sua cassa franco ti'ogni »pesa per em. b) Sinearica delVacguisto e della vendita di effetti pubblici, valute e divise. nonclie delTincasso di assegni, eambiali o coupons, verso 1 f8°(o prov-vigione. c) Accorda a i propri committenti la fa~ col t a di depositare effetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis 1'incasso dei coupons alla scadenza. d) Vende le Lettere di pegno e 5% della Banca Commerciale I nghe-rese di Pest e le lettere di pegno 4°[0 deli' i. r. pri v. Banca Ipotecaria au-striaca di Vionna. Trieste, 19. ottobre 1888. ® O I •s a. " -»•' ac O z. Z) Co s s a v b « N « s e. > S.'« =S £ C S o £ « S'E >33 A*Hi N »2 ci O b O ►i QC S st-ii £ e ** ' L11 s t u t t I: t i o ©.5 .o -3 O 5 U <0 fiC UJ 0 2 "m U fc O . J5fle 1 S 00 I -s R e F e - t t r t- t". S 8: t s s >® © 1 C s eo JO O O c- o |m «-hh a « (fi en US • o . -t: i> c u __ S 'J * A Z — s n a «3 tJ r » UJ ^ =« zs P GC sS » O. J fl ® § s s s tS ■ : š Brnsko sukno pošiljem proti gotovem denarji ali pošt-n^m povzetji za neverjetno nizko ceno in sicer samo dobre vpsti 3.10 metrov dolgo, na zimsko obleko........f. 3.75 310 metrov dolgo, na boljšo zimsko obleko . . . . f 5.20 310 metrov dolgo, na boljšo zimsko obleko.....f. 6.— "M0 metrov dolgo, na fino zimsko obleko.....f. 8.— 3 10 metrov dolgo, na fino zimsko obleko . . . , f 10.— 310 metrov dolgo, na jako fino zimsko ob)-ko .... t. 12.— 3-10 metrov dolgo, 11a najfinejšo zimsko sukno . . f. 14 — 310 metrov <1 dgo, na najbolj fino zimsko sukno . f. 16 — Najodličnejše brnsko sukno za suknje 2 10 metrov dnlpto, na kompletno zimsko suknjo . , f 5.— 2.10 metrov dre si vsak 10 kupiti tako izvrnuio, trpežno uro, ki je prava dika vsa-'kemu stanovanju. Pošilja se proti gotovem denarju ali proti poštnem povzetju. Exporthaus „zur Raiserin Maria Tlieresia", Wieii. III. Bezirk. Krieglergasse II. Parterre Thiir 5. V ulici Acquedotto štev. 4 odpre se nova trgovina z svežim sadjem, zelenjavo, Marijinem cvetjem, ribami za akvarije, konservami za hrano, kitajskim čajem, angleškimi biskoti, pravim jamajskim rumom in južnim vočjem po jako nizkih cenah ter se ob enem jamči za pristnost blaga. — Na vslugo p. n. občinstva je poseben težak, ki dostavlja nakupljene stvari na stanovanje. Agenti, ki se hočejo baviti z prodajanjem postavno izdanih državnih in premijnih srečk, sprejme v službovanje neka inozemska banka proti visoki proviziji, odnosno proti stalnej plači. Prednost imajo agenti, ki delajo za ogerske banke. Ponudbe sprejma: „Comptoir der Brunner Bankbeamten, Briinn, VVander-strasse Nr. 4, II. St." TRŽAŠKA HRANILNICA Spr»j«mlj« denarne vloge v bankovcih od od oO Bold do vsacega zneska vsak dan v tadnu razun praznikov, in to od 9—12 ur« opoludne. Obned.Ijah pa od 10 — 11- ure zjutraj. Obresti na knjižice..........4'|4% Plačuje vs ik dan od 9—12. ure opoludne Znanke od 50 gld. precej, od 50—100 je treba 1 dan odpovedati, 100—1000 3 dni in 5ez 1000 pa 5 dni poprej. Eskomptuje menjice domicilirane na tržaškem trgu po........ 47«° d Posojuje ita državne papirje avstro-ogrske do lOUO gld. po........5% višje zneske v tekočem računu po . 4V«0/^ Daje denar proti vk nji že nju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 1. oktobra 18H7. 2-24 Gorsko maslo, 1 kg. . . . 85 kr. „ 5 „ franko . 4 f. 25 kr. Namizno „ 1 „ ... 95 , Ovčji sir . 1 „ ... 60 „ „ w . 5 „ franko . 3 f. 10 n Radgorski sir od piva 50 kom. 90 „ Pošilja po postarskem povzetju trgovina F. R. HEGRAT Fpenštat pod RadlioStem Moravska. 'n jlL) m rLJ Ll p Ji Rajžev škrob (štirka) tovarne na Reki (z b o 1 e t o in brez nje) liid Ljll zagotovljen, prost vseh tujih snovij, zaradi tega se lehko upotreblja brez > 1. zimska posteljna odeja Iz Hougr-. kompn-tna gld "S. — 1. žabraka, :9o em. do,Iga. 13U cm. širok-, 1» žolta gld 250. lla sivu gld. 1 .f,0 1. Angora-ogrinjalo, z.i z mo l0/4. Ia. eid. ti Ila gld. '„\80 1. ženski jopič iz ovčje volne,, (Jersey. vs b mod ne barve Ia. gl. 3, lla. L'Id, 1 ftU Š krili iz klobučine, bogitto tamburiram. nid^či. sivi in mjavi gld. 3 - 6 parov zimskih nogovic pl-tenib. v v«fh birvah, progaHtih gld. 1 5i» 1 platnena rjuha, 2 ni^tra dtdua. brez šiva wld. 1.50 10 metrov posobne preproge, r^žk* • aže gl no 1 moška srajca bela 1 narvasia, la gld. 1 .SO, lla, gld. 1.20 •'t delavske srajce iz teškog,a <>usf rđu gid 0 3 pare gač i/ harhsnta platna la. gld. 2 50, lla. gld. 1 8" 9 parov zimskih kratkih nogovic, pletenih, v VK.-;h barvah gid. 1 10 0 ženskih srajc i/ nve'nega hitna ali šd'ona. 1» gld. 5. 11" gld. H «& 3 nočni korseti i/, šilona, vezani In. eld 4.— . lla. gld 1 SO 1 zastor iz jute, in-aki nun«, la i?M 3 50, 11». P d Ć.IM) 1. garnitura pregrinjal, 1 prt, in 2 p >sr.. pregr.. iz ripsa gld 45u, iz jut g d. 8 50 29 vatlov domačega platna, teške haže. 6 4 gi-i. n.50, *U Id 4 90 2'J vatlov oksforda. najnov.jgi naris gld 4 «50 .'9 vatlov kanafasa, namov jši naris, mijboljše haže gld <5,— 3 prti. vseh barv, 8|4 gld 2 - . °|4 gld 1 MT Uzorci zastonj in franko. Lastnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.