jOTfcUOblTk. k. Hofbibliothek, Wien St 16. V Gorici, 21. aprila 1876. „SoCa" izhaja vsak Cetvrtek in velja % po&to prejemana ali v Gorici na dom-pofiiljana: V*eleto.....f. 4.M Pol leu.....„ 2.30 tfetvrt leta . • . . . „ 1.20 Pri Oinanilih ia prar tako pri „po-tlanicah" se plaSnje za navadno tristop- —BO-:w§jto-f----------------------------------:------------.......""" 8 kr. ce st tiska 1 krat 7 „ „ „ n 2 ., 6 „ „ „ „ 2 „ Za rece drke po proatoru. Posamozne Sterilk® be dobivajo po 10 soldov t Gorici v tobakarniei v go-sposki ulici bliso „treh kron". -— v Tistii y tobakarniei „Via della ca-senna 60". NaroCnina in dopisi naj se blago* voljao po&iljajo pod naslovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopisi sti ne vrafiajo; dopisi naj se blagovoljno fran* kujejo. ~ Delalcem in tlrugim nepr»-mozmm sc narotnina zniin, akos.j ogla* se pri uredniatvu. (ilasilo slofenskega politieiiega druStva goriSkega za brambo narodnih pravie* Deielni zbor goriiki. | 5. in zadnja zhorova seja 6. aprila. Navzocui : dezelni ghvar grof Coronini, vladni zastopnik Fr. baron liechbach in 16 poslancev. Prcd-seiluik nazuani nekolikr uovih peticij, kntcre jo po zadnji seji prejel tw izrottl doticnim odsekom. Dottori sta\i mijiii predlog, naj senarotfde-frlnemu odboru, da w? kolikor mogoee prizadova do-sefri, da bo drzava zopet vsvojc gospodarstvo prevzela dela v obrainbo bregov Softs, Vipave, Tera in Judrija. Sprejet. Dr. Deperis predlaga, naj se uaroti dezeliiriiui odboru naprositi vlado, da namesti za Gori&ko iz dvi. zalogov plaeanega zivinozdravnika se sedezein v Gorici in da imenuje cuiega c. kr. qkrajnega zdravnika tudi za Gorico in za ckraj goriSke okolice. Se sprejme. Candusei poroca o raCunskih sklepih za 1, 1875 stipendijskega in deSelno-obclnskega zaloga, ki »e potrdita po odsekovih predlogih. Enako se odobri tudi racun zeniljilcno odveznoga zaloga m I. 1874, o katerein poroca Winkler, Dr. Pajer poroca o proracunu defelne gluho-nemice za I. 1877, ki se potrdi s terat-le Stevilkami: Dobodkov 9088 gl. in sicer §594:321/2 na ^0«8t $*• rtSkega, in 3406,551/g nakorist Is tic; strolkov 16.961 gld. 54l/2 kr., od kojih 9924 gld. Wk m ra^un Go-riSkega in 7037 gM. 36 kr. na ra^un Istre; premanj« k^jej 7960 gld. 66ty2 kr. zaloii GorlSka de^eia s& 4329 gl 86 kr., Istra pa 8 8630 gi. 80% kr. Goriup porofa o proraLunu de^elaega zaloga za 1. 1877, ki se potrdi se sledeclmi glavnimi Stevil-kami: Stroiki za deielni zbor 2678 gl; — sploSni o-ikrbni§tveni stro§ki 21365 gld.; — stro§ki, katere prizadeva deielno nepremakljivo premoienje 1982 gl.; — sfaroSki za poljedelstvo in obrtnije 1042 gl. — stro-2ki m javno varaost 14068 gl.; — zdravsteni stro§ki 3514 gl.; —stro§ki za hunianitarne zavode 68.182 gl.; — za podnk in sploino odgojo 22.453 gl. — podpore skkdotBim c^tam 6000 gl; -- za priprege in druge Yojaike oamene 986 gl.; — deSelni dolg 2583 gl.; -~ razni gtrolki 2000 gld.; — izvanredni stroiki 1500 gl; — predplafe s pogojem povrafcila 21.000 gld. — vsi stroSM znaiajo skupaj 169.363 gld. Dohodki so pa: Dohodki, katere daja de2eluo premo2enje 18.436 LISIEK. O O JEt. 1 O A (Zgodovinsko) (Antony Leban->fozirski.; (Konec.) L* 1782 bile so zaterte vAvstryi splohvse bra-tov§Line in ve&aa samostanov. — V Gorici zaterti so bili: samostan sv. Klare, samostan mino-ritev in 1785 tudi kariaelitanski na ka-peli. L. 1788, ko se je oil 1. 1782 nadSkof Rudolf grof Edling odpovedal, bi!o je gori§ko tiadSkonj§tvo v Gorici zaterto, ter ustanovljeuo v Ljubljani. Za Gorico, Trst in Pedena pa imenovan nov SkofijSki sedei v GradiSki. — A za to izvoljeni §kof Franjo Filip grof Inzaghi, ki je do tedaj bil teria§ki grof, dospevsi v gradisko in videc\ dantanjkft katedralna cerkev, pa-laca «a §kofa i. t. d. ni) mogel se nastaniti taut ter bil primoran priti v Gorico. — L. 1791 in sicer 20 marcija do§li so v Gorico FrancozL — L. 1797 (27 maja) ustanovila se je zo-pet v Gorici avstrijska vojna, Leta 1805 prodrli so Francozi zopet v Gorico, kjer so vstanovili provizoriC-no vlado, 1806 zapustili so pa na§ okraj na levem bregu Soce. L. 1809 napali so Gorico v trejje. — Bal taga leta odstopil m je gorigki okraj s Trstom gl.; — dohodki iz javuih nasiovov 55997 gl.; — drugi I dohodki 300 gl.: — vsi dohodki skupaj znaSajo 74.733 in Ce se ti priuierjajo ait t-tro.ski, puku^c Ke preiunnj- ' kljoj 94.630 gld,, ki l>i .se imcl zalo^iti po pvcullogu iiiuui^nega odscka z \h% doklado k izravuiiu davkoin z vojuini prikladoiu vrwl. Teum prodlogu uusprotujc prvi Guudiusi. Njoniu se ne zdi castno, da biskhuiil sedajni zborsvoje Sost-letuo delovauje s povikSanjein doklad od 16 0/0 brez vojnpga priklada na 18<>/q z vojuim prikladoiu vred, On tudi ne vidi tako silue potrchc. da bi He morale to ravno letoK zgoditi, k(» ne jnoivjo poHORtuiki niti vseh drugih davkov oinagati. Naj se rajSe pusti Se nekoliko dolga nopokritega itd. On predlaga naj se naloiijo samo 140/0 doklade z vojnim prikladoiu vred, V enakem zmislu govori tudi dr. Maurovich, ka« teri graja ob ouein gospodarstvo de2elacga odbom ter predlaga, naj se nalo^i 18% doklado, pa brez vojnega priklada. Porocevalec ugovarja obewa. Ou pimvi, da noma niS zoper to, da oatanejo tudi za uaprej dosedajn« ttlfte doklade; vendar pa sta se ravnala dcielni udbor iu ttnaufini odsek, ko stli nasvetovala vi§e do* klade, po resultatih prorafiuna ( ce se ho6e zalo^iti ves dokazan piemaujkljcj, treba sprejeti nasvetoVano doklado, ali pa kako drugace piiskrbeti, da ne pride deieluo go«podarstvo v zadrege. %i«r se mu zdi do-stojnejse, da se izrofie prihodujemu zboru dobro ured-jene deielue finance, — nego dolgovi. Kar se tide dezelncga gospodarstva, dokazuje se Stevilkami, da se je veliko zbolj§alo, od kar je preslo iz rok vlade v oblast de^eluega zastopa. Ylada je nalagala 340/0 deielne doklade, deielni zbor jiU je pa koj zni^al in zdaj snio iraeli vsa leta samo 16% doklade; privsem tern pa sino plaCali zuamenito svoto dolga, ki se je bil nabral §e za Casa vladne dobe. Dottori predlaga, naj se zalozi dokazan premanj-kljej se sledeeinii nakladami: 12 % k izravnim dav-kom z vojnim prikladom vred, 20 % na erarsko n^it-umo vina, mesa in %anja, dav§cina 1 gold, od vsa-kega hektolitra na drobao poto5enega piva. Temu predlogu se ustavljata vladni zastop-uik in poslanec dr. Maurovich, pri vsem tern pa obvelja pri glasovanji z vetiuo glasov, vsled fiesar odpadyjo m drugi predlogi. De^elna iinaneaa postava za 1. 1877 se potrdi na to tudi v tretjein in zadnjeui branji. Istro i Eeko, de^ele takraj Save in BeljaSki okraj Franciji, ter vsled odloka Napoleonovega zodobili ime: ^Jlirske pokrajine.u —Ljubljana je postala glavno mestx>. L. 1813 priila je Gorica zopet pod Avstrijsko lezlo. Cesarskim patentom od 23 avgusta 1816 bile so „ilirske pokrajuie44 imenovane „ilirsko kra-ljestvo". — L. 1818 podrlaso se vsa vrata gori§-kega mesta. — L. 1820 ialo^il se je zavod za vboge (oskrbovalnice) v hisi v dunajskem predmefctji katero je v ta blagi namen daroval J a k a V o g e 1. Temu zavodu dodala se je 1. 1847 bolnica za jjenske; usta-uovitelj jej je fraucoski vojvoda Angouleme, ki je tedaj bival v pregnanstvu v Gorici. L. 1824oporocil jedohovnik Ivan Contaval-le, da v njegovej nisi na gradu, naj se zbaro vboge sirote (deklice) ter odgoje za domade slulbe ter pri-pomore k temu, da mogo po^teno prisluziti si vsakda-njega kruha. — Kauonik Filip Adam grof Strassoldo umrl je v tem istem letu, ter zapustil z oporoko od 1. 1823 vsa svoja posestva v Villanovi i Fari temu zavodu s pogojem, da, ko bi zavod nehal, prijdejo oine-njena posestva nadskolyskeiuu ordiuavjatu v Gorici v last, ki more z dohodki uciniti, kar mu ljubo a vedno v korist 12 vbogih deklic. — L. 1840 najel se je del thi§e Fornazarijeve v ulici^v. Kiare za zavod gluhonemih. Zalo^nikjglavni mu je bil znaui Valentin Stanie. — L. 1849 prizadeval si je Josip Vogrit*, vodja normalnih §ol, da bi mogel (iorite spraviti do tega, da bi ae ustanoYil zavod C a n d u a s i porofo dalje o raCimskill sklepih za 1. 1875 gospinskega zaloga in define gluhoiiemlco, ki se potrdita po odsekovjh predlogih. (r o r i u p poroca v iineuu fiuancnega odseka o profinji Fraucota Mrevle-ta, zafiasnega uCitelja pri Sv, Krizi, da bi se mu po milosti dovolila pokojuina let* nili 200 gld, — Vo odsekovem prodlogu ho odstopi proSnja dezelneinu odboru, da pozv^ po pristojni polit. gosposki, kakove ro diuzmske in preino^enjske ruz-inete prosivceve, in kokovi njegovi dohodki, iu da stavi po tem pribodujeiuu zboru avojc prodlogu. Dr. A b r a m poroca o peticiji Opafijeeelike 4u-pauijc za lofiitev oi! GradiSkega okraja. Zbor csprejmo slcde^i predlog: „Dtvi podlegli ustascm in gotovo je, da bodo niogli v euomer bezati, t*e ne pride kma-lo izdatna pomoc najmanj 20000 moz. UstaSi v Bosni so tako gotovi koceene zmage, da so poslali enega pooblasceuca na Dunaj, Berlin in Pariz, uaj tarn za-nje sklene posojilo. Srbski drzavnik Pelagic pa pre-skrbljuje za ustaSe sluibo diploinata, izdal je te dni proklam, v katerem vabi slovanske Mohamedaue v Bosni, naj se pridiuzijo ustaji, ali pa naj bodo "vsaj" neutralni, fie ho^ejo, da jim nova vlada pusti vse do-sedanje pravice iu possstva; ker tistim,ki bodo dek»-li proti ustasem se bo vse vzelo in morali bodo zapti-stiti Bosuo. Katolifiani. in staroverci in tudi muogi Turki se povsod vzdigujejo in Cruagora je v Bosno so: Okrajno glavarstvo in policija, finan6no nadzor-stvo in colnija, postui urad, telegratijski urad, gozdjia-rijski mad, odsek nadzorstva za pogozdovanje Kra3a, dez. zdravitveao svetovalstvo. Okrozna sodnya, drzav-no zastop&tvo. okrajna sodnija, odvetuiSka zbornica, de2. Sols, svet, okraj. Soli, svet, vojaske oblasti. 2) Ob din ski: Obclnsko zastopstvo (municipij) 3.) Deielni: dczelni odbcr.— Naprave: 1.) drzav;ie: vi§a gimnazija in javna knjiznica, visa realka in meteorologiCni obseiTatorij, vadnica (akopram ne cela kajti en kos jo je veter od-nesel z laoskim uciteljsLem v Koper), zavod kot po-skusevali^Ce za svilorejo. 2.) dezelne: laifcni zbor plemenitih devojk, usta-novitev za vojake ranjeae in bolne na Goriskem in iStrtji, deieini muzej, zavod gluho-nemib za Gorieo i Istro. — Bolnisinca usmiljenih bratov. dez. kmetij-ska druzba, dezelna kmetijska Sola, kupiijska in obrt-nijska zboi-nica, zastavljavnica in hranilnica. —- 3. Obdinske sole, glasbena sola in me§can-ska godba, Sole za prav male ucencke (Frobel) zavod zapu§eenih deckovr zavod sirotnic (bontavalle), oskrbo-valnica i bolnica za 2enske, ustanovitev goriSkib go-spa za raojene in bolne vojake, ustanovitev Moltke v blagor vbogih dijakov. ZasebnadruStva: Politifino drugtvo „8o-Ca z mjnovim orgaiiom ouega imena. Politicno diu-stvo BGoncatt. Ital. katolisko politiC-no drustvo, telo-vadbeno drugtvo, gledali§ce, gledauscini kazino, (casino del Teafao), Concordia, citabrica I t. d. poslala ustaSem 8000 pu§k, mej tern ko jib je Srbi-J9- pr?jvidela s kanoni. — Bosniski uStaSi bodo zdaj tako operirali, da se zdruzjjo z. brati Hercegovci. — Zdaj je gotovo, Srbijain Crnagora pojdeti vboj; Srbija ima pripravljenih 150000 izvrstiio oborozenih navduseuib vojakov, katerih blizo 20000 stoji uze na meji tur§ki;knezjedal svojim adjutantom nkaz, da se pripravijo za bojike, sam pa odide te dni v glavni kvartir v Cuprijo in spremljal ga bode tija veliki generalstab. — Srlsko ljudstvo brez razloLka stanainpolit. bar-ve je navduseno in hofie boj na vsak nacin.— Turki se tudi zbirajo na Srbski meji, na Timoku uze stoji 8000, nasprott Jastrt^bovci pa 2000 turskih vojakov. pri Ki-sn Srbi uie w.t ne smejo Lez nwjo. — Srbi in Turki cakajo, ketlo bo poprej vdaril in Srbi iele, da bi Turki zafeli, en sam stivi pa bo zaiela vojska. Vefc a tern v pol. pregledu. — Dopisi. Y GOttCi, 20. aprila. (De?.elni zbor. — Mestuo staiosinstvo. — Drastreno.) tSli iso nasi dez. poslanci se pred prazniki vsak na svoj dom in ko so se drug od dmzega poslovili, so skoro gotovo mislili: ffTezkobomo prihodtije leto vsi sopet tukaj sedeli." — Mi tukaj govorimo le o slovanskih poslanoih, — dasiravno smo prepricani, da se bode tudi na Itabjanski strani nekoliko spre-menilo. Xove volitve nas fiakajo, niso sicer se tako blizo, Yendar pa je treba, da se narodnjaki uze zdaj po-menkavajo mej seboj, kako in koga se bode volilo. — Politicna situvacija na Slovenskem sploh obruila se je k boljsenm; obe stranki, kistesese pred enim letom strastao prepiiale, podale ste si roke z obljubo, da bosti zdruzeno delali za korist naroda ter zedinje-no bojevale se proti sovraznikom rasega naroda. To je lepo, patriotifrio postopauje, katero je rodilo uze prav lepega sadu. Slavna zmaga na Stajerskem i:n se slavnejSa zma-ga pri mestuih volitvab v Ljubljani praktifini ste nam dokaz, da se zedinjeno mocjo zamoreiuo dosti storiti, lepo napredovati in z uspehoui bojevati se proti vsaki sili. — No, mi goriSki Sloveuci smemo s ponosom red, da smo bili zucotniki narodne sprave in kot taki moramo tudi pokaznfi svetu, da nasa sprava nij samo na papirju, ampak tudi v sreih vseh goriSkih rodolju-bov. — Prilika za to nam br>de dana pri volitvab za dez\ zbor. — Mi pa moramo u^e zdaj narod opozoriti na principe, katerih priverzenci inorajo biti oni mozje, ki nas hoCejo zastopati v dei. zboru. — Prvi pogoj je ta* da je nas poslau^c izkuSen narodnjak, znaCa-jen in kolikor toliko upliven, pa neodvisen moz\ ~ Mj pa zadosti, da je k^do neodvisen samo po svojein stanu, ampak neodvisen mora biti po svojem misljeaji, kajti dosti je materijalno neodvisuih, ki pa nimajo zadosti moraine moci v sebi, da bi se ustavijali zape-Jjivim glasovom razuih siren, sovra2nih ljudskem bia-gru. — Ne bomo torej vpraSali; „je li te mo^ ma-ziljen, je li oni liberalec?-* Ampak vpraSali bomo; nje li oni uze kaj storil za narod, je li zanesljiv, znaLajen in zmo^en?" — Narod naj se ne da slepiti po obljubah. — PriSIo bode za Lasa volitev mnogo kupjjenib ^judi mej narod ter mu pridigalo: »Tega volite, ta ima velik upliv na Dunaji; on vam bo preskrbei vse, fiesar zelite: 2elez-niee, pi§eta, race, kopune, i. U d. — Takim ljudem je treba posvetiti, da se jim ne vda. — Vsi narodnjaki po dezeli, mej temi posebno duhovniki in ucitejji naj uze zdaj zafenjajo poducevati ljudstvo in naj je navduSujejo za piibodnje volitve, da bo tako voiilo, kakor se spodobi zrelemu narodu. — Pred §estimi leti je bilo nase politicno zivenje se manj razvito, kakor denes iu vendar smo tistikrat spraviti v Ae2. zbor nekoliko prav odlocnib narodnjakov. — Tem se imamo veCiiioma zahvauti, da je prisel nas jezik v dezelni hiSi v popomo ve^avo, da nasi dez. uradi se Slovenci v slovensciui obcujejo, kar ne moremo trditi Se o kranjskih dez. uradih, in da so sploh tudi nasi na-sprotniki zaceli spo§tovati narodnost naSo. Ker smo torej v narodnem obziru Se precej na-predovali, moramo skerbeti, da ne samo to ohranimo, kar smo pridobili, ampak da te narodne pridobitve Se zdatno pomnozimo. — Edinost in slogo ohranimo in ne brig&jmo se za intrige nekaterih mo2, ki so bolj vladni nego vlada saina in katerih eden je hotel nij dolgo porabiti priliko, da na GoriSkem sopet zaseje prepir, — a zastonj. — Prihodnje volitve morajo do-kazati ta na§ napredek, mi moramo se vefi, ali same odlocne narodne mozs spraviti v dez. zbor, kajti na stopinji. do katere s»uo dospeli, ne smemo ostati, to bi pomenilo nazadek. Uze v zadnjem listu smo ome-nili vecih hvalevrednih sklepov z zadnji. seji nasega dez, zbora. — Danes pa moramo omeniti se neke za-nimive prosnje, kaierj so poslali ital. dijaki deL zboru, da naj se namrec on obrne do vlada s prosnjo za ital. juridicno akademijo v Trstu, Gorici ali. pa v Trientu. Odbor ima nalogo odposlati dotifino proSnjo. -Ami vpraSamo, ali bi bilo pravicno, da bi vlada dcvolila pravno akadajiijo poj)rej Itabjauom, nego pa nam Slo-vencem; ItaHjaoi y ^.vatryi so le mali fragment ita- lijauske narodnosti v Avstriji, oni imajo samo nekatere okraje (na GoriSkem samo enega), kder prebivajo Sisto sami in potrebujejo primeroma male uradnikov in advokatov cisto italijanskih. — Ce bi uze Avstrija dovolila kako tako ucilisce na jugu, bi bilo poprej potrebno in pravicuo slovensko se stolico za Itabjane; skupno bi se morda (ali prav tezko) kaj doseglorlta-lijani sami pa ne bodo v tem obziru prav nic dosegli, ' ce tudi pride na krrailo popolnoma pravicno federa-listidno ministerstvo. — Italijanov je prav inalo v Avstriji, oni zginejo pred Stevilom Slovanov in za-morejo torej Se zadovoljni biti, de primeijajo pravice, katere oni viiivajo, z onimi, katere viivamo vsi Slo-vaui, ki smo v Avstriji v vecini. — Sicer pa si ne moremo misliti uobeue avstrijske vlade, katera bi na jugu propagando delala za Italijanstvo. Mestuo staresiustvo gorisko zdaj pridr.io sedeva; bliza se cus novih volitev in rado bi dovrSilo Se za casa marsikateri projekt, namrec novo pokopaliSO, nov trg za zelenjavo in kopelj. Za vse to pa je treba denara, katerega zdaj idee g. zupan pri razniji bankah in posojilniuab. Nov trg za zelenjad je uge dovrfien; to je tisto dvorisce za veliko kasaruo s tolikirni klet-kami. Strauka lista nGori/iano' sicer na vso moc kritizuje to delo, ce pa ho6emo pravifiui biti, moramo feci, da rec nij prav tako slaba. Tudi za pokopalifice je staresiustvo uze kupilo prostor tarn za Blanco blizo takozvauega „Zefetaa mej Kronberkom in Solkanom. Zarad tega prostora je tudi velik prepir mej listoma .(ioriziano11 in „Isonzo", kateri zadnji je poluvradni list sedajnega zupanstva. „()orizianou oeita staresin-stvu, da je slabo izbralo kraj, da ondotna zemlja je ilovuata, ne pospeSuje strohnjenja, po tem se tudi Cudi temu, da je ta prostor, tako drag. „(ioriziano4 vtegne pvav iraeti; vendar pa veljajo skoro vsi njegovi uapadi nekemu gospodu, ki je „deus ex uiachiua" goriSkega stiireSinstva. Tudi v tem obziru je „G,4 uise marsika-tero dobro povedal in cuditi se je v resniei, da v Gorici vse odvisi le od ene osobe (tako se /$HLi) in da vsi drugi gospodje „Isoneeve" stranke nirnajo ne idej, ne inicijative. Tudi to je cudno, da goriSko mesto jc uie toliko casa brez tajuika; staresiustvo je 0 \em vprasanji v nasprotji z vlado; rado bi iinenovalo svojega ljub-Ijeuca, pa hi ue upa, kajti vlada grozi 1 vazpustom in villi rajsi, da rec ostane neresona. V biatvu je to vse eno, mo2 tajuikuje, kakor nekdaj; vendar pa je vladi tuk:y vse za formalnost, kakor piavijo zarad — do- « sledtiosti. Ta polo^aj pa se vtegne spremeniti z no-vimi volitvami. Klerikalna strcuka ima v Gorici veliko upljiva in liberalna razcepila se je v dve pod-straoki, eno zastopa „Gorizianoft, drugo ^Isoazo^. Vlada je tega razpora vesela. Ce torej vladna stranka letos pametuejSe postopa in kompromis napravi b kle-rikaluo in z liberalnimi razkolniki, po t, m bode lehko Isou6evce popolnoma pobila. Mi Slovenci pa, ki smo letos se bolj izdatui, ker smr> vsi ediui, hocemo letos Se jasnejSe dokazati, da smo faktor v mestu; mi lehko eni ali dtugi stranki zagotovimo zmago, kajti na§iu volilcev je prav lepo Stcvilo v II. in III. volilnera raz-redti. Po naSem mnenji se moramo mi zvezati s tisto strauko, katera nam bo pravicnejSa; g pomocjo komprcmisov moremo maitikaj doseCi. Dosedaj smo 2eli prav male hvale2nosti za na§o pomofi, to nas je sto* rilo pozorne in v bodo^e bomo bolj prakticno poato-pali. Prihodnje mestne volitve, ki bodo najbrze me-seca maja, bodo jako vaine; morda bodo dobro upli-vale in odstranile ueopraviCeu upliv nekaterih osob, ki nijso k temu poklicane niti po umu in omiki, nitl po sreu. Z nasimi brati v Hercegovini sifflpatizyjejo tudi muogi tukajsni pravi Itaujani; tem vec se je torej Cuditi, da sIsonzou, ki zmerom dela visoko politiko Italije, ob ustanku bolj v zmbiu dunajskih turskih listov poroda, nego pa v zmislu .Cittadino" ali drugih ital. listov. Italijani slovenske krvi navadno ne mo* rejo simpaticno poroiati o Slovanih, strast jim tega ne pusti, ker si najrajse domisljujejo, da Slovanov nij na svetu. NaSa citalnica je nesreina, vsskikrat kadar odbor sklene, da bode beseda, se uie zgodi kaka nesreCa kakemu igralcu, pevcu itd., tako sicer, da bode prva let. beseda se le v nedeljo, 14. maja, — te bo Slo po sreci. „Slavec* bode zopet enkrat nastopil 30. t. m. v Dornbergu, kder bo isti dan tudi vinska razstava. „Slavec" je kaj koristno drustvo in 2eleti bi bilo, da bi se v to drustvo vpisali tudi mnogi pevci triaSke 4 okolice, celo drustvo bi po tem uie zdaj imeto Cez 400 pevcev. V goriSko glediSte dobimo v kratkem nemske igralce; Nemci se silijo v Gorieo. akopram niso imeli Se nobenega uspeha pri gor. ob5instvu. Ne bi bilo boljse, ko bi ljubljausko dramalifino dru§tvo enkmt tukaj nastopilo, kakor nam je bilo uze objjubljeno. — Morda se zgodi letos, kar uze vec let zelimo in pov-darjamo. Vreme je de2evno in to je sreCa, ker so nasi hribi §e polni snega. Zacetkom tega meseca imeli smo vroce dneve, veliki teden pa je bil mrzel in v hribih je snezllo. Neka leta sem nimaino vec prave spomladi; kakor da bi prerezal, neha mraz in zacue huda vroiina. Trtni zarod kaie letos fee lepSe nego lansko leto. ¦