■UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna 1. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne 'in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne f: «	sprejemajo	:	: s
•NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za 'Av.stro-Odrsko in Bosno K 21’60, polletna K 10'80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za t ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86' .	: j
' Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in prazniko .• .* .*	ob	pol 11. dopoldne.	\	\	•
DPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici ste’'. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do -2. dopoldne in'od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. -- i.i. ;rnejetna upravništvo. ::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
. Reklamacije lista so poštnine proste.
Stev. 478.
V Ljubljani, v četrtek dne 9. januarja 1913
Leto III.
Gosposka zbornica.
Ko so v Avstriji po usodepolnem porazu pri Kraljevem Gradcu upeljali ustavo, ker je bila to edina možnost za rešitev države, so dali volilno pravico samo privilegiranim razredom, da ne bi postalo delavstvo »preob-jestno« in si ne domišljalo, da ima tudi že kakšne pravice v državi. Ali tudi skrbno skozi rešeto privilegij presejana zbornica poslancev sc ni zdela nazadnjakom še dosti varna, pa so uvedli gosposko zbornico, ki ima o sklepih plebejskih poslancev izrekati svoje mnenje in po aristokratični preudarnosti skrbeti, da ne pride preveč napredka v to počasno, in preveč luči v to temno državo. Tako smo torej blagoslovljeni z nadparlamentom lordov, ki tudi danes, v dobi splošne volilne pravice, še nastopa kot zakonodajna zbornica in si domišlja, da ima po vseli božjih in Človeških postavali več veljave kakor plebejsko pritličje parlamenta.
Demokratičnemu človeku se zdi taka uredba sama po sebi zagonetna in absurdna. Zagonetna, ker ni mogoče razumeti, kakšno potrebno nalogo ima taka višja zbornica dandanašnji še opravljati. Absurdna, ker je nezmi-selno, da sc postavljajo zastopniki ljudstva, ki so osebno dorasli možje in ki so od miljonov doraslih ljudi izvoljeni za svoje zaupnike, za tolmače svojih idej in želja, pod posebno va-ruštvo. Absurdna se zdi demokratu taka uredba zlasti v državi, ki se_ imenuje ustavna in ki ima splošno volilno pravico. Zakaj zinisel ustavnosti je pač ta, da se narod sam vlada, kar se izraža v parlamentu, izvoljenem od naroda. Ko-Jikortoliko bi bilo še razumljivo, če bi tudi člane »prve« zbornice volilo ljudstvo, dasi bi bila to le potrata moči in časa. Toda ako je gosposka zbornica tako sestavljena kakor pri nas, ne more na noben način izpopolnjevati ljudske volje.
Resnično živi ta slavni vrhovni parlament, ko ga morajo narodi po nepotrebnem drago plačevati, samo zato, da ovira ljudsko voljo in normalni razvoj. Reka napredka, ki curlja v Avstriji itak kakor žalosten potok ob suši, se zdi vladajočim krogom še premočna, in zato mora gosposka zbornica opravljati funkcijo Jezi, da se ne razveljavi staro geslo »Nur lang-sam voran«.
Najočitneje se opaža zadržujoče delo gosposke zbornice v socialnih vprašanjih. Na tem polju drži rekord nad vsemi parlamenti tega sveta, kakor da so njeni takorekoč duševni voditelji spoznali, da je to edino torišče, na katerem morejo pokazati kaj originalnosti. V živem življenju živečim ljudem se zdi ta originalnost pač bolj klavrna kakor duhovita. Ali gosposki zborničarji sodijo takt) k«kot- "znajo (n nihče ne more dati več kakor ima.
Če bi »rojeni zakonodavci« samo modrovali o socialnih vprašanjih, bi jim ljudstvo še pi ivoščilo to veselje. Kaj so škodovala Balkancem filozofična ugibanja in razglabanja doslu-ženih korporalov, ki so s svojim »taktičnim« znanjem dokazovali neizogibni pogin vseh bolgarski!) in srbskih armad? Če psički laiajo, drdra voz vendar naprej. Ali postavodajni ari-stokratje se ne zadovoljujejo s tem, da deklamirajo o vprašanjih ljudstva v zbornici tako globoko in modro, kakor v svojih klubih in kazinih o ženskah in konjih, temveč posegajo resnično v legislativno delo, sklepajo izpremembe In pošiljajo poslanski zbornici njene načrte in zakone nazaj.
Posebno pridna je postala gosposka zbornica^ v tem oziru, odkar imamo v Avstriji splošno in enako volilno pravico. Od leta 1907. sem Je več »delala« nego prej od začetka ustavnosti. Do uveljavljenja volilne reforme so se njeni člani že tako navadili dolgočasenja v svoji lepi dvorani, da je ljudstvo skoraj pozabilo nanje in smatralo vso gosposko zbornico za nekakšno dekoracijo, ki sicer nikomur ne koristi, pa tudi nikomur ne škoduje. In kakor pušča človek iz navadne komodnosti sliko, o kateri se je že davno prepričal, da ni umetnina, na steni, tako se ljudstvo ni spodtikalo ob gosposko zbornico, ker se 111 brigalo zanjo.
Mogoče, da je to gospodom postalo neljubo, pa niso hoteli več živeti v zatišju. »Mi smo tudi na svetu«, so si nemara mislili, »in svet naj ve, da smo.« Ali če so hoteli zbuditi pozornost, bi bili to lahko dosegli na tak način, da bi si bili pridobili tudi kaj časti in morda celo kaj spomina v bodočnosti. To bi bilo v Avstriji posebno lahko, ker so razmere v poslanski zbornici še vedno take, da se država ne more bahati s preveliko gibčnostjo in s prenaglim napredkom. Gospodje v zbornici lordov so, če ne drugače, pa vsaj v svoji domišljiji veliko bolj izurjeni v politiki in imajo bistrejše oči kakor navadni plebejci v domu poslancev. Če bi se bili s tem »jasnim pogledom« le nekoliko ozrli po državi in brez strasti, kakor jim je navada, poiskali probleme Avstrije, bi bili lahko vsaj to spoznali, kar žvižga že vsak čevljarski vajenec po cesti: Da je za to državo narodno vprašanje vitalnega pomena.
Naj bi se bili visokorodni gospodje lotili tega problema. Prekrasno priliko bi bili imeli, da bi bili dokazali svoje velike talente, svoje izredne sposobnosti, svojo politično roko in svojo državniško sigurnost. Tukaj bi se bili lahko kosali s poslansko zbornico, in če bi bili mogli reči, da so izvršili, česar spodnji parlament ni znal in mogel, da so izkrčili izhod iz nacionalnega kaosa, s katerim niso vedeli izvoljeni zastopniki ljudstva kaj početi, bi si bili prislužili nevenljivo slavo. Poslanska zbornica pa se ne bi mogla upirati takemu delu, če ne bi hotela izzvati uničujoče nevolje vsega ljudstva.
Ali za tako slavo ni šlo aristokratični gospodi. To bi bil trud, ki ga knezi in grofi, škofje in penzionirane ekscelence ne marajo. Zavrniti zakon, ki ima vpeljati skromen socialen napredek, je stokrat lažje. In če hoče visok plemenitaš celo kaj govoriti o takem predmetu, je dovolj, da prečita par hujskajočih notic v kakšnem kapitalističnem časopisu, pa je za svoje poslušalce dovolj učen.
Toda te metode postajajo za ljudstvo polagoma nevarne. Posamezen brencelj je samo siten, če pa jih celo jato naskoči konja, ga ^ko.. ljm°re. Naj so gospodje gosposki zbor-nicarji sc tsiko brezpomembni, s svojim večnim oviranjem vseh socialnih zakonov ustavljajo vso socialno reformo v tej žalostni državi. Tega pa delavstvo ne bo moglo dolgo trpeti. Zaostali smo v socialnih rečeh za vsemi mogočimi državami, pa ne gre, da bi se zaprla Še tista polževa pot, po kateri se je za silo jel pomikati socialni napredek Avstrije.
Seveda je marastična večina poslanske zbornice mnogo kriva, da je gosposkim varuhom tako zrasel greben. Kakor pada ta večina, škripaje z zobmi, na kolena pred vsako vlado, tako se valja v prahu pred gosposko zbornico, za katero se skrivata vlada in kapitalizem. Pot do zboljšanja drži preko poslanske zbornice.
Tam je treba kremenitejših elementov, potem
sc kmalu poleže prevzetnost gosposkih gospodov. Poslansko zbornico pa sestavlja ljudstvo!
Državljanska vzgoja.
Na Nemškem, pa tudi v Avstriji se v zadnjem času javnost mnogo peča z vprašanjem državljanske vzgoje, predvsem z vprašanjem, kako naj ljudska šola z poglobitvijo vpogleda v sedanji gospodarski, državni in pravni red pripravi dorastajoči ljudski rod za izpolnjevanje državljanskih pravic in dolžnosti.
Stara razredna država, fevdalna in absolutistična, ni poznala državljanov v sedanjem zmislu besede: prebivalci državnega ozemlja so bili podložniki. Tudi vladajočim stanovom ip razredom podeljene politične pravice niso bile državljanske pravice, temveč stanovski in razredni privilegiji v nasprotju s politično brezpravnostjo ljudskih množic. Ljudstvo je bilo skozinskoz izključeno od političnega življenja, od zakonodaje in od uprave javnih zadev.
Državljane, prebivalce s političnimi pravicami srečamo stoprav v moderni ustavni državi, ki sloni vsaj po teoriji na »enakopravnosti vseh«, dasi tudi moderna razredna država ni izvedla načela enakih političnih pravic. (Le pomislimo na trde krivice, ki jih je še vedno deležno delavstvo v vseh avstrijskih deželnih ustavah!) V starih časih so bile podložnikom naložene dolžnosti zbrane v kratkem, jedrnatem stavku: Bodi pokoren svoji gosposki! V moderni državi pa so si skušali vladajoči razredi in stranke s pomočjo javnih oblasti ohraniti politično kuratelo nad delavskimi sloji. Ni jim šlo za politično vzgojo, za državljansko vzgojo judskih množic, temveč za dresuro in temu smotru so tudi podredili ljudsko šolstvo. Šoli so naložili nalogo, da prepreči politično izobrazbo dorastajočega rodu in da meša in potvarja pojme; to ne velja le o ljudski šoli, temveč tudi o višjih učiliščih: povsod sistematično zanemarjanje odločilnih in merodajnih dejstev v interesu vladajočih faktorjev.
Da se v zadnjem času purgarski življi tako živo zanimajo za vprašanja državljanske vzgoje, ki so ga doslej tako trdovratno zanemarjali, je povzročila s svojim delom socialna demokracija: z večdesetletnim izobraževalnim delom, ki začenja že pri mladini, je iztrgala de. lavske sloje iz dosedanje politične brezbrižnosti, jih navajala na samostojno politično mišljenje, jim podajala državljansko in splošno izobrazbo, ki prekaša povprečno izobrazbo purgarskih življev. Ta vzgoja, ta izobrazba delavskih množic gre jasno in naravnost za tem, da sc odpravi sedanji državni in pravni red, da se odpravi lazredno gospodstvo, da se upostavi delovno pravo.
I'speli socialno demokratičnega izobraževalnega in vzarojevalnega dela se kaže na vseh pojavih političnega življenja, političnih bojev, v ojačenju socialne demokracije, v naraščanju socialno demokratičnih glasov pri volitvah in mandatov v javnih zastopih. Zaman se trudijo vse konservativne avtoritete: kapital, cerkev, šola, militarizem, javne oblati, da ustavijo ta razvoj, ki jih s strahom navdaja. V tej zadregi so se zatekli k misli, da je sedanji sistem ljudske vzgoje izpopolniti z »državljansko vzgojo mladine.« Dasi o podrobnostih ni soglasja med njimi, so vendar vsi konservativni življi edini v tem. da mora državljanska vzgoja služiti obrambi sedanjega družabnega reda.
L. 2ENOVC:
Nas eden.
(Dalje.)
Dvignil se je.
»Ali pustiva ogenj zgoreti? Bajta zgoriI« Je vprašal.
»Pogasiva ga!« sem odločil.
Udušila sva ogenj in sva ostavila bajto. Zunaj se je jelo mračiti in krajina pred nama je izginjala v temi.	(Dalje.)
»To bo pot!« je dejal Marka in gledal okrog sebe. Pot je bila res slaba. Deževalo je se vedno, vmes je naletaval sneg in po cesti
v- - L- a* -gost rn0^ni^- AH morala sva dalje. Visoko gori nad cesto, v bregu, sem zapazil skupino drevja in nad njim se je vzpenjala dolga, lesena streha.
»Hiša!« sem opozoril tovariša. »Ali greva gor?«
»Meni je vseeno,« je odgovoril malomarno in gledal nekam v daljo.
»Torej greva!«
Napotila sva se v breg proti poslopju. Pred hlevom sva srečala možička.
»Dober večer, očka!« je pozdravil Marka. »Ali ste vi gospodar?«
»Da! In kaj hočeta?« je temno vprašal.
»Prenočišča in malo večerje, očka!« je prosil Marka smelo in dostavil: «Še nisva danes kaj jedla.«
Gospodar je nekoliko pomislil, potem se je obrnil in dejal:
»Idita v hišo, kaj poreče gospodinja.«
Gospodinjo sva našla v kuhinji, vso sajasto in zamazano.
»Oče so nama že obljubili prenočišče«, se ji je predrzno zlagal Marka.
»Tako! Pojdita torej v sobo«, je dejala nezadovoljno.
Stopila sva v prostrano izbo in sedla za peč. Za pečjo je starodavno mesto za potepuhe in enake ljudi in nezaslišna drznost bi bila, ako bi kak berač brez privoljenja sedel za mizo. Pri mizi je stala ženska in zlagala neko perilo v jerbas. Ko sva vstopila, naju je pogledala postrani; pozneje se ni zmenila več.
»Lonca!« je naenkrat zaklicala gospodinja v kuhinji. »Shrani vendar kruli v omaro, da ga ne bodo obgrizle mačke.«
Ženska pri mizi se je nasmehnila, pobrala kruh — katerega še niti zapazila nisva — in ga zaklenila v omaro.
1 »Ampak, kako to!« se je oglasil Marka za-smehljivo, »da kruh naenkrat ni varen pred mačkami. Saj smo vendar mi tukaj, da bi jih odgnali.«
Zenska ga je pogledala začudeno, toda naenkrat je pobesila glavo. Uganila je, kam meri, in v zadregi je odšla v kuhinjo.
»To so hinavci najostudnejše vrste,« je trdil Marka na glas. »Samih je sram, da so neusmiljeni in hodijo po ovinkih.« Zabavljal bi bil še dalje, da ga nisem pomiril. Komaj je utihnil on, je začela godrnjati v kuhinji gospodinja in sicer tako glasno, da sva slišala vsako besedo.
»Spet dva poberuha!« je vrela. »I11 kaj je teh pojedežev na svetu. Kmetom pa manjka delavcev. Poletu ne vidijo človeka, pozimi jim je dobro vse. Ded pa tudi sprejme vse, če je meni po volji ali ne. Do soseda bi bila še lahko šla, tam imajo več prostora.«
Molčala sva in poslušala. V tem je prišla v sobo družina. Posedli so okrog mize in si rezali kruh od velikega hleba. Bila je mala južina. Zapazili so najine poželjive poglede in pričeli so si kimati.
»Imata kaj solatnega semena?« Je vprašal gospodar.
Marka se je začudil na glas. »Solatnega semena! Kakšnega? Kaj hočete... saj nisva krošnjarja!« Pogledal me je vprašaje.
»Uši menijo, uši!« sem mu šepnil na uho in glasno rekel: »Sva čedna. Še sama nimava kaj jesti, pa bi pital golazen.«
»Potem prisedita, pijta in jejta.«
Nisva si dala dvakrat reči. Prisedla sva k njim in jela rezati kruh. Nisva se zmenila za druge, da so naju gledali debelo in se posmehovali vpričo naju, kakor: Bog jima blagoslovi. Jaz jima nisem nevošljiv. Zraven sva pila mošt iz velike, pisane majolike. Po mali južini so se gospodar, hlapec in dekla spravljali na gumno mlatit. Šla sva z njimi in mlatili smo do večerje. Po večerji sva šla s hlapcem spat v hlev. Zlezla sva v listje in se zakopala vanj. Bilo je toplo in prijetno in pričel sem dremati. Marko poleg mene ni miroval, vedno se je obračal, zehal glasneje in glasneje in na-zadnje dejal polglasno:
»Ali spiš?«
»Miruj!« sem odvrnil nevoljno. »Zbudil si
me.«
»Ti si čuden človek!« je govoril dalje. »Spiš mirno in ne pomisliš, kaj bova storila jutri. Zunaj je zima in čez noč lahko zapade sneg in naju zamete tukaj.«
»To bi ne bilo napačno, samo da bi naju tukaj ne odslovili. Toda molči!«
»Kako morem! Preveč me skrbi. Kam se bova dejala jutri. Jaz se bojim snega v mojih letnih capah in lahko zmrznem na cesti.« Obmolknil je in čakal, kaj bi bil rekel jaz.
»Le molči!« je rekel trdovratno, ker se nisem zmenil. »Še ne veš, kaj naju čaka. Gorje nama, to ti rečem! Beračila bova od hiše do hiše, razumeš?«
»Tiho!« je zavpil v tem hipu hlapec na postelji in zaklel. »Kdo je vaju najel? Človek se
Resnično državljansko vzgojo je socialna demokracija od nekdaj zahtevala, ampak od konservativnih življev izvirajoče predloge gledamo z dvomljivim očesom, zakaj državljanska vzgoja, ki bi zanemarjala ali pa pačila vzroke, posledice in nauke, gospodarskih, socialnih in političnih bojev, bi bila le sredstvo politične korupcije, zoper katero nastopamo vsepovsod.
Star protidelavski argument.
Najnavadnejše in zato prav močno skrhano orožje podjetnikov je argument, da se delavcem dandanašnji mnogo boljše godi, nego se je godilo njih očetom in pradedom pred petdesetimi, sto leti. Podjetniki in njih zagovorniki prav radi postrežejo delavstvu z opisom delavskih razmer anno Domini ... in končava jo svoje povesti z zelo koristnim naukom: Glejte, kakor baroni živite; bodite zadovoljni! Brzdajte svoj pohlep!
Prav zanimiv odgovor na ta argument beremo v londonskih »Timesih«; spisal ga je angleški delavec in vsled tega velja v prvi vrsti za razmere angleškega delavstva. Še v mnogo večji meri pa veljajo v članku izražene misli za delavstvo na evropskem kontinentu, ki živi splošno v daleč slabših odnošajih kakor delavec z otoka. »Nespametno in prazno je razlagati delavcu, koliko bolje se mu godi kot njegovemu pradedu na začetku devetnajstega veka. Naš delavec ni živel tedaj in ne pozna razmer tistega časa. Z enako pravico bi lehko povabili mladega plemenitaša, ki potuje v spalnem in jedilnem vozu ekspresnega vlaka, v poštni voz, kakor zahtevamo od mladega plebejca naših dni, da dela šest dni v tednu po dvanajst ur za osemnajst kron. Primere z razmerami pred sto, pred petdesetimi in celo pred petindvajsetimi leti so prazne in smešne. Računati moramo le z gotovim dejstvom, da se našemu človeku ne godi danes niti tako dobro kakor pred desetimi, dvanajstimi leti. Mezde so obstale ali pa celo nazadovale. Cene živil pa so močno poskočile. Delo se je pospešilo. Dobe nezaposlenosti so pogostnejše. Splošne delovne in življenške razmere človeka so se poslabšale vzlic upanju, da se še pred tem časom izboljšajo. Delavec prav živo čuti stisko in razočaranje. Med tem pa čita o gospodarskem pro-cvitu in o naraščanju »narodnega« bogastva. Naj so vzroki ti ali oni, dejstvo je, da se godi delavcu danes slabše nego pred desetimi, petnajstimi leti in da se zaveda pravice do boljšega življenja. Preden sc uspešno lotijo naši državniki rešitve tega vprašanja, morajo upo-znati njega obsežnost. Če se delavcu godi n. pr. za petnajst odstotkov slabše in ako je upal, da se mu bo godilo za petnajst odstotkov boljše, imamo tridesetodstotno pritožbo.
Le oglejmo si dokaze. V petletju 1907 do 1911 je bila nezaposlenost za sto odstotkov večja kakor v petletju pred desetimi leti. Kar poglejmo številke!
Odstotek nezaposlenih organiziranih delavcev:
1907	do	1901	.	.	.	2:85	%
1902	do	1906	.	.	.	4:91	%
1907	do	1911	.	.	.	5:89	%
Neprestano rastoča nezaposlenost je vse hujša nego rast mezd. Dočim je nezaposlenost naraščala od leta do leta za deset odstotkov, so rasle mezde le za pol odstotka v letu.
Jasno je, da delavstvo povprečno v zadnjem Času ni toliko zaslužilo kakor pred dese-
trudi ves dan, ponoči ga motijo drugi, da ne more spati. Lahko vam, ker lenuharite pc dnevi in dremljete, poležuhi!«
»Kaj psuješ, bedak hlapčevski!« se je razburil Marka. »Spi, kdo te vpraša kaj?«
»He! še ugovarjata mi in zmerjata me,« je dejal hlapec zateglo. »Nemara se bom moral celo pobrati odtod?«
»Zakaj pa izzivaš!«
»Nihče ne izziva! Mir hočem in konec je. Naš gospodar nažene vse skupaj in navesi hlapcu na vrat. Za zahvalo mu drhal zatrese uši po hlevu in ga okrade.«
Bati se je bilo resnega in začel sem ju miriti. »Vi, mož!« sem dopovedoval hlapcu. »Ne zamerite mu, on je samo razburjen in ne misli hudo.« Hlapec si je kmalu dal dopovedati, toda hujše je bilo z Markom in stalo me je precej truda, da sem mu zamašil usta. Slednjič smo zaspali vsi.
Zjutraj sem spal nenavadno dolgo in ko sem se zbudil, je bil že velik dan.
»Veš kaj?« me je pozdravil Marka. »Sneg je zapadel.« Odprl je vrata in bela snežena odeja se je zabliščala pred menoj.
»Slabo!«
»Da, in še slabše bi bilo, ko bi ti ne imel človeka, ki bi tako skrbel za te, kakor jaz.«
Pogledal sem ga osuplo.
»Istina!« je nadaljeval Marka resno. »Med tem, ko si ti hrlil v listju, sem jaz mislil in tuhtal, kako bi se dalo izgaziti iz neprijetnega položaja. Zdaj pa poslušaj!« je končaval slovesno. »Sklenil sem, da greva v bolnišnico —.«
»V bolnišnico!« sem dejal presenečen. »Saj vendar nisva bolna.«
»Bolna ali zdrava, to je zadnje. Glavno je, da greva v bolnišnico.«
(Dalje.;
timi, dvanajstimi leti. Priganjaštvo, odprava oddihov, odprava posebnega plačila za izredno težka in umazana dela in druge novotarije, ki v uradnih poročilih niso označene, so povišek mezd izza leta 1897 več kot izravnale.
Ozrimo se še na gibanje cen. Ako izračunamo povprečno ceno na podlagi »indeksovih številk« trgovinskega urada (leta 1900 = 100),
dobimo naslednje cene:			
za kruh:			
1897	do	1901 . . .	102:9
1902	do	1906 . . .	106:3
1907	do	1911 . . .	111:2
za govedino		:	
1897	do	1901 . . .	98:8
1902	do	1906 . . .	102:0
1907	do	1911 . . .	108:1
za slanino (ki je na Angleškem jako važno hranilo):
1897	do	1901	. . .	101:6
1902	do	1906	...	111:4
1907	do	1911	. . .	125:4
Maslo, jajca, sir, ribe in druga važna ljudska živila so se močno podražila. Prav tako pivo, žgane pijače in tobak. Prav gotovo se de-'avcu godi danes povprečno za 15 odstotkov slabeje nego na koncu let devetdesetih. Ako prištejemo še večjo intenzivnost dela, večjo nevarnost vsled priganjaštva skoro v vseh industrijah, si lehko ustvarimo sliko sedanjega delavskega vprašanja.«
'W.«r <3ufEnMiii‘'dR£nMiMMViuMilvuaemnvu!iaararqgr'xz)V4asxnMMMMnuHni
Kdor daruje ali pošlje za miljoaski sklad 500 vinarjev vsaj meseca januarja ali februarja, dobi kot nagrado en izvod
DRUŽINSKEGA KOLEDARJA, dokler bo kaj zaloge, ki nam jo te naklonila »Vzajemnost«.
Ljubljana in Kranjsko.
— Nocoj vsi v »Mestni Dom« na javno predavanje »Vzajemnosti«. Govoril bo sodrug Ivan Regent iz Trsta »O vplivu H. G. Mira-beau-a na francosko revolucijo«. Začetek ob 8. Vstop prost. Prostovoljni prispevki za pokritje režijskih troskov se sprejmejo. Sodrugi in sodružice! Udeležite se predavanja v polnem številu in pripeljite tudi druge s seboj!
— Draginjska doklada za ljubljanske učitelje, katero je deželni odbor črtal, vznemirja ljubljansko časopisje na desni in levi. Pri tem se sklicujejo oboji na »Zarjo«, vsak seveda na tak način, kakor mu najbolje kaže. Včerajšnji »Slov. Nar.« nam dopoveduje, da je bil sklep ljubljanskega občinskega sveta docela kopiran po sklepu Kranjskega deželnega zbora, s katerim se deželni odbor pooblašča, da razdeljuje draginj.sko doklado med kranjsko učiteljstvo po svoji previdnosti in po svojem preudarku. Če misli »Sl. Nar.«, da nam ta sklep ni znan in zaradi tega piše, da je »Zarja« o stvari nepoučena, tedaj je njegovo mnenje več kakor površno. Zakaj naš list je že toliko pisal o tem sklepu in toliko kritiziral klerikalno pristranost, da nas očitek nepoučenosti ne more zadeti. Ali če so klerikalci storili greh, ne opravičuje to liberalnega greha. Sklep deželnega zbora tudi liberalcem ni bil všeč. Razun dojenčkov je pač vsakdo razumel njega tendenco, katero je pozneje praksa potrdila. Politična stranka, ki ima svoja načela, navadno ne kopira sklepov svojih nasprotnikov, katere je sama obsodila. Ce ni bilo pošteno, kar so klerikalci storili v deželnem zboru, ni bilo liberalcem treba tega ponavljati v občinskem svetu. Razumeli bi bili liberalni sklep, če bi bilo šlo samo za demonstracijo. Ali tako slabo vendar ne cenimo ljub-IJanskib mestnih očetov, da bi bili samo zaradi-tega zbujali učiteljem upe, vedoči, da se ne uresničijo. Ko se je sklenilo določiti 6000 kron za draginjske doklade učiteljem, je vsakdo mislil, da hoče občinski svet res pomagati ljubljanskemu učiteljstvu. Ce pa je imel ta namen, bi se bil moral tembolj izogniti vsakemu očitanju pristranosti, ker mora poznati klerikalce i« vedeti, da najdejo celo dlako v jajcu, kaj pa ne resnično napako, katero lahko izrabijo. Deželnemu odboru ne bi bil smel dati tako ugodnega povoda za razveljavljenje svojega sklepa, če ne bi bil prepustil razdeljevanja doklad županu samemu, bi bila deželnemu odboru odvzeta pretveza, s katero sedaj lahko nastopa kot zaščitnik objektivnosti. Seveda niso s tem klerikalci prav nič razbremenjeni. To smo rekli že v svoji prvi notici, iz katere je »Slovenec« pač porabil to, kar se je njemu zdelo ugodno. Siliti ga pač ne moremo, da citira, kadar se sklicuje na nas, objektivno; iztrgavati iz celote posamezne dele je že stara metoda, in klerikalno glasilo se je bo posluževalo, dokler bo živo, Saj je celo mogoče, da bi bil deželni odbor tudi tedaj razveljavil sklep občinskega sveta, če bi bil prepustil razdeljevanje podpor samemu sebi ali pa magistratnemu gremiju. Klerikalcem je to že prisoditi. Ali vsa zadeva bi bila tedaj do bila drugačno lice, večina občinskega sveta 4>i bila salvirana in deželni odbor se ne bi bil mogel tako izgovarjati, kakor se zdaj lahko. O sovraštvu, ki ga goje klerikalci do neodvisnega učiteljstva, ni dvomiti; saj tudi tisiega ne ljubijo, ki je prikrevsalo v njihovo stranko. Če dajejo Slomškarjem podpore, jim jih ne dajejo zato, ker so učitelji, ampak zato, ker so Slom Škarji. Toda to je vse že znano in občinskemu svetu ni bilo iskati novih dokazov za to.
— Uradniki »Mestne hranilnice ljubljanske« gledajo prav pisano, kaj je z njih službeno pragmatiko in z ureditvijo njihovih prejemkov o kateri so jim liberalci včasi pripovedovali zelo mikavne reči, v tem ko se zdaj zadeva nikamor ne premakne. Meseca marca 1. I. so vložili pri svojem ravnateljstvu prošnjo za regulacijo plač. Takrat so jim obljubovali, da bo vsa stvar urejena do 1. julija 1912. Tudi upravni odbor, ki je meseca aprila sestavil personalni odsek, da preštudira spomenico uslužbencev in izdela načrt za novo pragmatiko, je izrazil že-lio. da nai bi se to delo dovršilo do 1. iulija. Ali
to se ni zgodilo. Za tolažbo so pravili uslužbencem, da bo nova pragmatika veljavna od 1. julija, tudi če se sklene pozneje. Odsekov načrt je bil končno gotov meseca novembra; ali v občinski svet le ni prišel. Uradnike so pa zopet tolažili, naj malo potrpe, češ do novega leta bo že stvar v redu. Novo leto je minilo, pragmatike pa le še ni. V torek je obč. svetnik Kristan na javni seji interpeliral žnpana, kaj je z zadevo in urgiral predložitev pragmatike. Tedaj je gosp. župan odgovoril, da pride pragmatika »Mestne hranilnice« takoj po pragmatiki za mestne uradnike na dnevni red in menil, da to nič' ne pomeni, češ njegovo stališče je tako, da naj veljajo pragmatike od — 1. januarja t. 1. Med hranilničnimi uslužbenci je to zbudilo veliko presenečenje, pa ne ugodno. Uveljavljenje pragmatike s 1. julijem I. 1. se jim je obljubo-valo s tako gotovostjo, da ni nihče v »Mestni iranilnici« dvomil o tem. Zdaj pa naj se to premakne kar za pol leta. Razočaranje je tem večje, ker. so nemški, češki, hrvaški zavodi de-oma že leta 1911., deloma pa z novim letom 912 zvišali plače svojim uslužbencem, in tudi nekateri ljubljanski zavodi so že lani storili to. Uslužbenci »Mestne hranilnice« pa še danes ne vedo, pri čem da so, le to vedo, da je ljubljanska draginja prav tako, deloma še bolj občutna, cakor v raznih drugih glavnih mestih. Gospod župan je v torek deja^ da bo občinski svet zaradi pragmatik še ta mesec sklican. Uslužbenci pa upajo, da ne bo le sklican, ampak da napravi res konec zavlačevanju in da izpolni njih upravičene želje.
— Podraženje premoga. Premogovni baroni so izvršili nov atentat na ljudske žepe. S
januarjem je trboveljska premogokopna družba povišala ceno premoga za 10 kron pri vagonru, t. j. za 5 vinarjev pri 50 kilogramih.’ To drzno in neutemeljeno podraženje so po svoje izkoristili brž tudi ljubljanski prodajalci premoga, ki se ne zadovolje s tem, da pobirajo od prebivalstva povišani tribut za trboveljske barone, temveč so še sami podražili drzno in neutemeljeno za dve kroni pri vagonu, t. j. za 1 vinar pri 50 kilogramih. Ljubljansko prebivalstvo mora trboveljskim velekapitalistom in njih ljubljanskim agentom plačevati nov davek v znesku 6 vinarjev pri 50 kilogramih. Ali ni naloga mestne občine, da poseže vmes in s prevzetjem premogove trgovine v občinsko režijo obvaruje mestne prebivalce večnega podraženja?
— Letošnji predpustni ples, ki bo v soboto dne 18. t. m. pod naslovom »IX. mednarodna maškarada«, bo res nekaj izrednega in opozar-amo sodruge in sodružice že sedaj na to priredbo. Priredita jo skupna organizacija tobačnega delavstva in ljubljanska »Vzajemnost«. Vstopnina za organizirane 60 vin., za neorga-nizirne 80 vin.; na večer priredbe pri blagajni za vsakega 1 K, le maske plačajo 80 vin. V predprodaji se dobi vstopnice pri zaupnicah in zaupnikih obeh organizacij; dalje pri strokovnem tajništvu, v vseh prodajalnah »Konsum-nega društva za Ljubljano in okolico« ter v tobakarnah gdč. Dolenčeve v Prešernovi ulici in gospe Šešarkove v Šelenburgovi ulici. Sodrugi in sodružice! Posetite to prireditev v čim večjem številu!
— Hej. Jugoslovani! Včeraj smo med telefonskimi vestmi sporočili, da je »Reichsbund« nemško nacionalnih železničarjev izrazil nemško nacionalnim poslancem »nezadovoljstvo« in globoko »obžalovanje« vsled podlega izdajstva železničarskih interesov v poslanski zbornici. Poslanec Heine in njegovi pajdaši, apo-steljni železničarskega jugoslovanstva, so dobili od svojih bratcev skelečo zaušnico in sedaj se grejejo le še v milosti neštevilne družbice jugoslovanskih mamelukov. Da se ne upajo udariti po nemško nacionalnih izdajalcih železničarjev, ker bi udarec odletel tudi na slivenske narodnjaške in klerikalne škodljivce železničarjev, kaže vso strahopetnost in duševno siromaštvo teh johanitov!
— Na Javornik in Koroško Belo. V nedeljo popoldne se vrši na Javorniku pri Hkavcu člansko zborovanje »Kons. društva za Ljubljano in okolico«. Vsi člani naj se zborovanja zanesljivo udeleže! Začetek ob 3. pop.
— Na Savo in Jesenice. Člansko zborovanje »Kons. društva za Ljubljano in okolico« se vrši v nedeljo dopoldne na Savi pri Jelenu. Začetek ob 10. dop. Tudi člani okrožja Jesenice so povabljeni.
— Na Savo, Jesenice, Koroško Belo, Javornik. Po shodu na Savi se vrši sestanek delegatov in namestnikov Save, Jesenice in Koroške Bele. Pridite vsi. Lokal: pri Jelenu na Savi.
»Klub slovenskih tehnikov v Pragi« priredi 13. t. m. ob 8. zvečer v prostorih akad društva »Adrije« na Kral. Vinohradyh klubovo sejo, na kateri predava tovariš H. Pajer: »O dprvili korakih k svetovni organizaciji duševnega dela«. Gostje vabljeni!
— Umrljivost v Ljubljani. V minolem letu je v Ljubljani umrlo 1210 oseb, tedaj 161 manj kakor leta 1911 in 95 manj nego leta 1910. Ta nenavadno ugodni uspeh se je dosegel vsled tega. ker v preteklem letu ni bilo v mestnem okrožju nikake epidemije in je vsled hladnega poletja tudi izostala sicer običajna umrljivost otrok v prvem letu. Izmed skupnega števila smrtnih slučajev jih pride nekako 60 % na razne bolnišnice, pri čemer tvorijo zopet vnanji nad-polovično večino.
— S trebuhom za kruhom. V torek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 33 Slovencev in 27 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 36 Hrvatov in 17 Bolerov. 10 Slovencev je šlo v Inomost, 16 Kočevarjev je šlo v Nemčijo, 17 na Dunaj, nazaj jih je pa prišlo 10.
— V mestni klavnici so zaklali od 15. do 22. decembra 1912 65 volov, 2 bika, 5 krav, 375 prašičev, 129 telet, 24 koštrunov, 6 kozli-čev; vpeljali pa so 797 kg mesa, 10 prašičev, 15 telet in 3 kozliče.
— Uboj. Preteklo nedeljo zvečer se je vnel zaradi neke malenkosti v hlevu gostilničarja
1 Ignaciia Zorc v Črnem Potoku, obč. Šmartno
pri Litiji, prepir med 501etnim dninarjem Ivanom Možina in 191etnim tovarniškim delavcem Ignacijem Bučarjem. Možina je Bučarja pograbil in ga skušal potisniti v jasli. Bučar pa ga je z odprtim nožem s tako silo sunil v levo stegno, da je ta vsled izkrvavitve na licu' mesta čez nekaj minut umrl.
— Izgubila je gdč. Mira Hafnerjeva srebrno žensko uro. — Gdč. Uršula Goljevšče-kova je izgubila poselsko knjižico, v kateri je imela bankovec za 10 K. — Neki gospod je izgubil črn dežnik in žensko kito.
— Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan izbornega sporeda. Francoska veseloigra »Dama iz Maxima« jako ugaja. Ostale slike popoldanskega sporeda so prve vrste. — Jutri senzacijska drama »Drago kupljena sreča«, predvaja se pri vseh predstavah. — V soboto dva senzacijska vojna filma.
sancev, vračajočih se iz Macedomje v Bosno, so med vožnjo konstatirali nekaj slučajev; črnih koz in sumljiv slučaj s koleroznimi znaki. Na pori je več oseb umrlo. Parnik se nahaja v, lazaretu pri Sv. Jerneju.
— Predavanje prof. dr. Merharja o: Hrani, pijači, domu in šegah naših pradedov se nadaljuje v petek in sobto. Predavanje se vrši v zeleni dvorani »Delavskega doma«. Začetek ob 8. in pol zvečer. Vstopnina 20 vin.
Štajersko.
— Hrastnik. Novoustanovljeni pevski zbor se je v nedeljo dne 5. t. m. konstituiral in izvolil sledeče sodruge pcvce v odbor: Podlogar Alojz, Podlunšek Ivan, Šibila Feliks in Novak Jurij. Zbor se imenuje: »Rudarski pevski zbor Hrastnik.« Vaje ima zbor vsako nedeljo dopoldan. Članarina je mesečno 1 K. Oglasi se lahko vsak pri imenovanih sodrugih. Sodrugi mladeniči. delo je započeto; vzpodbujajte svoje tovariše, da pristopijo kot podporni člani, ter tako pripomorejo, da bo zbor napredoval.
— Hrastnik. V nedeljo rdne 12. t. m. bo velika rudarska veselica v dvorani konzumnega društva. Spored: Ples, šaljiva pošta itd. Vstopnina za osebo 40 vin. Začetek ob 6. zvečer. Ker je čisti dohodek namenjen pevskemu zboru, se preplačila radovoljno sprejemajo. Igra godba na lok. Za dobro kapljico — re-fosko, teran in izabela — je dovolj preskrbljeno. Tudi v kuhinji so nam obljubili, da se bodo dobro potrudili. O polnoči pričakujemo vau-drovce iz Tripolisa. Kdor se hoče dobro naple-sati in pošteno zabavati, naj pride v nedeljo v konzum. Odbor.
— Pretepi. (Dopis iz Liboj.) V soboto zvečer so neznani siroveži pretepli nekega cigana, ki j,e na glavi in prsih z nožem precej ranjen. — V nedeljo zvečer so sedeli fantje v Stadlerjevi gostilni v Libojah. Ko se je Štefan Korent, ki biva pri svojih starših na obisku, že poslovil, skoči znani pretepač Karl Hrastnik za njim, ga brez vzroka vrže na hodniku na tla in ga začne s čevlji in nožem neusmiljeno obdelovati, da je napadenec moral poiskati si zdravniško pomoč.
— Samomor vojaka. Iz Maribora poročajo: Ko je v nedeljo, 5. januarja, strojevodja Henrik Huber peljal stroj iz koroškega kolodvora na glavni kolodvor, je prišel huzar Stefan Popp od 16. huzarskega polka na železniški tir in šel namenoma proti stroju. Stroj ga je zgrabil in ga zagnal v stran, da si je Popp prebil lobanjo. Umirajočega so prenesli v vojaško bolnišnico. Popp je služil drugo leto. Popp ni bil rad vojak, zato je izvršil samomor. Vzroki, zakaj da ni bil rad vojak, so izven vojašnice neznani.
— Lovska nesreča. 2. januarja je v lovišču trgovca in posestnika Jožefa Grassellija v Št. Juriju ob južni železnici lovila večja družba lovcev. Jožef Sivka ml. je streljal tako neoprezno na zajca, da je zadel Grasellija, ki se je smrtnonevarno ranjen zgrudil na tla in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico.
Goriško.
— Iz Nabrežine. G. kurat Vodopivec, ki pase ovce v naših krajih, odkar je sapa odnesla Čargota, že kaže rogove. Spajdašil se je z različnimi izkoriščevalci občine in snuje v njih družbi naklepe, kako bi spravil vse nabre-žinsko prebivalstvo pod svoj podplat. Mislimo, da si bo g. kurat ob zavednosti nabrežinskega ljudstva strl zobe, sicer mu pa brez drugega priznamo pravico, da se vdaja velikolepnim sanjam, kako bo kraljeval nad Nabrežinci. Ampak eno svetujemo Čargotovemu nasledniku: naj brzda §voj ohlapni jezik. Zadnjič je zagrozil. da bo dal cerkvene vrata — zastražiti. S takimi žalitvami si bo odjedel sam še tiste pristaše. ki jih ima. Ali mar meni, da je Nabrežina brlog zverin ali gnezdo klerikalnih »Orlov«, ko hoče postaviti dva stražarja pred cerkvena vrata. Ako bo Vodopivec nadaljeval to pot, bo moral še kupiti nekaj kilogramov premoga kakor svoj čas g. Čargo, ki še sedaj ne more pozabiti nabrežinskih piščancev: odkar je po-davljenac čeda piščancev iz nabrežinskega fa-rovža. obira le še piščance iz nabrežinske stavke — ti pa niso bili prav močno spitani.
— Ilitrost avstrijske pošte. Trgovec s sirom Rafael Zimic iz Deskel je oddal 19. decembra na poštnem uradu v Plaveh povzetno pošiljate v sira v Lindar pri Pazinu; v Lindar je pošiljatev srečno dospela na starega leta dan, torej po dvanajstih dneh!
Istra.
— Afera puljskega »Narodnega doma«
Optimisti so se zmotili. Poveljstvo vojne luke je prepovedalo vsem vojaškim osebam nadalj-no obiskovanje puljskega »Narodnega doma«. Ampak narodnjaška gospoda v Pulju že miga z repom pred vojaško uniformo in v svojem glasilu, v tržaški »Edinosti«, kvitira temeljito brco s sledečimi hvaležno - vdanimi besedami; »To (da se prekliče prepoved!) pričakujemo tembolj, ker poznamo Nj. ekscelenco gospoda Ripperja kakor pravicoljubnega moža, kateremu, kakor znanemu poštenjaku, narod naš na PiiJjščiiii ne odreka svojega spoštovanja in zaupanja.« Tem hlapčevskim kanaljam, ki so izgubile vse samospoštovanje, ne izženeš pasje servilnosti niti s pasjim bičem!
Trst.
— Črne koze med mohamedanskimi izse Ijenci. Na parniku »Carmen«. ki je iz Soluna pripeljal včeraj v Trst 790 izseljencev, - Bo-
Umetnost in književnost
— Iz gledališke pisarne. V petek se poje prvič slovanska opera »Naskok na mlin«, ki ie bila navdušeno sprejeta na praškem narodnem divadlu in je dosegla tudi med Nemci v rajhu najlepše uspehe. — V soboto premijera »Upnika«, tragikomedije, v kateri razkriva Strindberg z neodoljivo sugestijo svojo trpko filozo-'ijo o razmerju moškega do ženske; igro režira g. Skrbinšek, vloge imajo ga. Šetrilova ter gg. Bohuslav in Fišer. — V nedeljo pvečer sc ponovi »Naskok na mlin«.
14 siovenskih literatov nam predstavlja v L. Schv/entnerjevi izložbi naš izredno nadarjeni umetnik, gospod umetni slikar Hinko Smrekar. — Pokazal nam jih je take, kakršni se vidijo v zrcalu tega odličnega humorista in satirika. Upodobljeni so sledeči: t Anton Aškerc, Ivan Cankar, Finžgar, Golar, Govekar, Etb. Kristan, Z. Kveder - Jelovšek. Fr. evec, VI. Levstik, Meško, M. Pugelj, dr. Tavčar, Trdina in Oton Župančič. Celotni aranžma ie spretno izvedel, razdelil je posamezne osebe v pomembne skupine s posebnimi satiričnimi poantami. — Izborno je pogodil posameznike po obrazu, po kretnjah, vsakega v svojem elementu in temperamentu. Skratka: splošna carakteristika vseli oseb je popolnoma uspela. <akor vedno je dokazal umetnik tudi sedaj, da mu gre med Slovenci prvenstvo na polju carikaturc. te na videz tako lahke, a v resnici tako težavne panoge vpodabljajoče umetnosti.
ajikom se često zdi karikiranje nekako otroško igrajčkanje (kar so slabe karikature v resnici!) toda dobre karikature more proizvajati e umetnik, ki ostro opazuje svet, ki ima izboren vizuelni spomin, ki zna bitja in razmere očno psihologično premotrivati, ki popolnoma obvlada silkarsko - tehnična sredstva, ki ima poleg tega slikarsko - strokovnega še mnogo drogesra znanja, bogato duhovito fantazijo in .e obdarjen s humorjem. Upamo, da zbudi ta skupina med občinstvom še veliko večje zanimanje, nego ga je zbudila prejšnja (skupina slov. upodabljajočih umetnikov) in da ravno-tako hitro najde kupca. Želimo umetniku najboljši uspeh v nadi. da občinstvo kmalu zopet preseneti morda s kako novo slično skupino ali pa nam pokaže svoje priznane slikarske zmožnost] tudi v drugih panogah upodabljajoče umetnosti in kakor vedno dokaže svojo vsestransko slikarsko usposobljenost.	—i.
Vestnik organizacij.
Šentjakobska podružnica „VzajemnosU“ v Ljubl ani vabi na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo 12. t. ni. ob 2. popoldne v zvezini pisarni, Selenburgova ulica 6,11 Sodrugi, ki so s svojimi prispevki v zastanku se prosijo, da jih do tega časa poravnajo. Vabi se tudi na pristop k podružnici, kar se lahko zgodi pri sodr. Kocmurju.
Občni zbor kovinarjev. V nedeljo dopoldne ob pol 10. bo redni občni zbor zveze kovinarjev z običajnim dnevnim redom. Poročevalck s Ign. Mihevc iz Trsta. Zborovanje bo v salonu restavracije pri Perlesu, Prešernova ulica po eg glavne pošte. Kovinarji vseh strok ud«u*;tu »hoda.
Seja kovinarjev je v soboto zvečer ob 8. v društveni sobi. Vsi odborniki in nadzorniki naj se gotovo ndeleže seje.
Načelnik.
Ljubljanska podružnica planinskcdga društva „Dje Naturfreunde“. Nocoj ob 8. je v restavraciji ..International" lazgovor članov o občnem zboru Za nedeljo popoldne se pripravlja Izlet — ako bo udeležba zadostna^ izletnike bo ovariš-amater fotografiral. Opozarjamo na plačilo članarine.
Zadnje vesti.
NENADNA SMRT ČEŠKEGA SEPARATISTIČNEGA POSLANCA ČERNVJA.
Praga, 9. januarja. Včeraj popoldne je v neki praški kavarni nanagloma umrl češki sc-partistični poslanec Viljem Cerny.
(Poslanec Černy, ki je bil rojen leta 1864. v Karlinu pri Pragi, je v dunajski poslanski zbornici zastopal volilni okraj Slane-Kiadtio. Za poslanca je bil izvoljen leta 1911. s 7740 glasovi.)
NAGRADA EVHARISTIČNEGA ŽIDA.
Dunaj, 9. januarja. Cesar je podelil bankirju Žigi Springerju, ki je pred kratkim daroval pol miljona kron avstrijskemu »Rdečemu križu«, baronstvo.
(Springer je eden tistih zidovskih bogatašev, o katerih je »Arbciter-Zeitung« v lanskem septembru pisala, da postanejo vsled finansiranja evharističnega Spektakla baroni. Vsled tega neprijetnega razkritja je moral ubogi Springer čakati tri mesece na svoje baronstvo. Vseka,(o je za evharističnega Žida ugodnejše, da je imenovan za barona vsled darila -Rdečemu križu«, kakor da dobi baronstvo za svoje evharistične krone. In tudi evharističnim pobožnjakom je gotovo bolj všeč, da se bogati Židje ne pokažejo preveč očitno kot aranžerji pobožnega katoliškega kongresa.)
HRVAŠKE RAZMERE.
Zagreb, 9. januarja. Iz Budimpešte prihajajoče vesti potrjujejo, da je tam tudi v vladnih krogih prodrlo spoznanje, da je treba na Hr.vaškem čimprej vpeljati normalne razmere. Ogrska vlada ima namen, da to stori brez nepotrebnega zavlačevanja; ali velike težave dela vprašanje, kdo naj postane ban. Hrvaška opozicija se ne more prezirati, ker je brez nje nemogoče priti do ustavnih razmer; ban mora torej biti taka oseba, s katero bo opozicija pri«, pravljena tako občevati, da bo sabor lahko funkcioniral. V poštev prihajajo razne osebnosti iz Rauchove in Tomašičev e dobe; toda izmed teh si ne bo mogel nobeden zagotoviti
S'v liovanja opozicije. Resno bi bilo misliti bolj ■na bi v še-.ra bana Rakodczaya, ki se je tako vedel, da ga uidi opozicija ne sovraži. Izmed vseli kandidatov bi bil on morda še najsposobnejši, da bi dovedel opozicijo do potrebnih stikov z ogrsko vlado na podlagi pogodbe. Tudi ime grofa Pejačeviča je bilo zadnje čase večkrat slišati; ali v Budimpešti baje računajo s tem, da bi on postal hrvaški minister; eventualno bi bil sedanji minister Geza pl. Josipovič za bana, Ta se je že dlje časa trudil s posredovanjem "med hrvaško opozicijo in ogrsko vlado.
RUSINSKO - POLJSKA SPRAVA.
Dunaj, 9. januarja. Skupna konferenca oredsedništva Poljskega kola in Ukrajinske zveze, ki jc bila napovedana za danes, se je ,odgodila na nedoločen čas. Pravijo, da se morata predsednika obeh klubov dr. Leo in Konstantin Levvicki še domeniti s člani svojih strank. Položaj glede na poljsko - rusJnsko spravo se pa ni s tem poslabšal.
OGRSKA VOLILNA REFORMA.
Budimpešta, 9. januarja. (Posebno poročilo.) Socialno demokratična stranka je sklenila sklicati na dan 26. t. m. izreden strankin zbor v Budimpešto, da stori primerne sklepe glede na boj proti Lukacsevi volilni reformi. Socialno demokratična stranka je v tem vprašanju bolj prizadeta kakor vse druge. Luka-eseva predloga nanaša krivice mnogim slojem, najbolj pa hoče ogoljufati delavstvo. Za zavedne delavce je Lukacseva spaka enako žaljiva kakor sleparska. Ne le da zapira miljonom poštenih delavcev pot do volilne žare; povrh stavlja še take pogoje, kakor da hoče s političnimi določbami vpeljati pristno gospodarsko suženjstvo. Taka je n. pr. določba, ki spaja volilno pravico delavca s pogojem, da mora 'delati nepretrgoma dve leti pri enem gospodarju. Če bi obveljala Lukacseva bečarska predloga, ne bi mogel biti niti en sam delavski zastopnik izvoljen. Drugi namen te reforme je ta, da se zapostavijo mesta za agrarnimi elementi in se tudi nadalje zagotovi fevdalni gen-tudi strahovlada na Ogrskem. In tem lopovščinam se pridružuje še smoter, da nemadjarske narodnosti ne dosežejo tistega zastopstva, ki jim °re po njihovem številu. To imenuje Lukacs varstvo narodnega značaja države. Socialno demokratična stranka namerava proti tej razbojniški reformi sistematičen boj. Glavni odbor je že izdelal načrt, ki ga predloži strankinemu zboru. Tudi poročila z dežele potrjujejo, da je delavstvo ogorčeno zaradi predrznegavohlnopravnega ropa in navdušeno za boj. Stranka^ je izdala miljon letakov v madjar-sKem, slovaškem, srbskem, nemškem in rumun-skem jeziku. V bližnjih dneh skliče po vsej deželi okrog stopetdeset protestnih shodov.
Nameni opozicije.
Budimpešta, 8. januarja. Julius Justh je izjavil,_ da je popolnoma izključeno, da bi opozicija izpolnila željo vlade in se udeležila razlil ave o volilni reformi v parlamentu. S tem
. "e,mis!l’ da opozicija ne pride v parlament. Pokazala se bo tam, čim poteče doba za katero so razni poslanci izključeni. Ali med vstopom v parlament in sodelovanjem pri razpravi je velika razlika. Lukacsev načrt je tako inf amen, da se sploh ne more popraviti; zato je treba z vsemi sredstvi preprečiti, da ne postane zakon.
OGRSKI PARLAMENT.
Državnozborska straža.
Budimpešta, 9. januarja. V krogih vladne stranke je slišati, da bo parlamentarna straža
i t"‘ ni’’ k° se otvor‘ državni zbor, že v sitizbi. I isza bo dal torej opozicionalne poslance lahko ;ce s posebnimi pandurji metati iz dvorane.
PRETEPAŠKE AFERE GROFA TISZE.
Tisza - Szechenyi.
Budimpešta, 9. januarja. Snoči ob 6. sta se sešla grofa Stefan Tisza in Aladar Szechc-nyi v neki tukajšnji dvorani na dvoboj. Po običaju so sekundanti pozvali oba duelanta na spravo, kar sta oba odklonila. Takoj ko je bilo dano znamenje za začetek, je Tisza ostro napadel svojega nasprotnika in ga močno udaril do Ktavi. Zdravnika sta izjavila, da Szechenyi m več sposoben za nadaljevanje boja, vsed česa >' se je dvoboj ustavil. Szechenyija so obvezali in prepeljali v sanatorij. Tisza je ostal brez poškodbe. Szeclienyi ima 5 centimetrov dolgo rano na čelu.
Tisza - PolonyJ.
Budimpešta, 9. januarja. Poslanec Desider J olonyi je pozval grofa Tiszo na dvoboj. Tisza Je pj ed kratkim v nekem razgovoru omenil, da se z najznamenitejšimi člani opozicije pozdravljanje od treh ne sprejema pozdrava: od starejšega Polonyja, od njegovega sina in od ref< rmiranega župnika Kovaczyja, ki je izrekel kletev napram ženi Tisze, ko je bil Ko-vacs streljal vanj.
Tisza - Zichy.
Budimpešta, 9. januarja. Tisza je včeraj POZ<va Ai ga niinistra na cesarskem dvoru grofa Aladar ja Zichyja na dvoboj zaradi žalji-vtli vesti ki so- bile v časopisju. Zichy je imenoval grofa Edtisheim Gyulaja in posl. Rakov-szkega za priči. Ob 9. zvečer so imele priče obeli strank sestanek v narodni kazini in so dogovorile dvoboj na sablje, ki se izvrši danes.
NEZGODA PARNIKA »SAINT AUGUSTIN«.
98 oseb je otetih.
Reka, 9. januarja. Poveljnik Cunardovega Parnika »Phyria« brzojavlja iz Bone: 2. Januarja opoldne sem 37 stopinj in 42 minut severne širine in 7 stopinj 26 minut vzhodne dolžine s sedmimi rešilnimi čolni sprejel na svoj Parnik 98 oseb, potnikov in moštva s francoskega parnika »Saint Augustin«, ki so ga otete osebe zapustile prejšnjo noč ob 11. Popoldne ob 3. sem našel zapuščeno ladio: vlekel sem io v
smeri proti Boni, a se je opolnoči potopila. Vse potnike in moštvo sem v Boni izkrcal na suho.
PAROLA PRUSKIH SOCIALNIH DEMOKRATOV ZA DEŽELNOZBORSKE VOLITVE.
Berlin, 9. Januarja. Strankin zbor pruske socialne demokracije je določil za prihodnje deželnozborske volitve sledečo taktiko: Stranka postavi v vseh volilnih okrajih, kjerkoli je mogoče, samostojne volilne može. V okrajih, kjer ni upanja, da prodro pri prvotnih volitvah socialno demokratični volilni možje, glasuje socialno demokratična stranke za tiste meščanske volilne može, ki obljubijo, da bodo volili le take kandidate, kateri se obvežejo, da bodo gasovali za uvedbo državnozborske volilne pravice tudi za pruski deželni zbor. Za ožje volitve zahteva socialna demokracija, kjer so nje glasovi odločilni, da se ji prizna en mandat. V tem slučaju glasujejo socialno demokratični volilni možje že pri prvi poslanski volitvi tudi za kandidate tistih meščanskih strank, ki so ugodile socialno demokratični zahtevi. Sicer glasujejo socialno demokratični volilni možje pri prvi volitvi za svoje kandidate, pri ožji volitvi pa se zdrže glasovanja.
AVSTRIJA IN SRBIJA.
Belgrad, 8. januarja. (Posebno poročilo.) Nasproti vestem o slabih odnošajih med Srbijo in Avstrijo zavzemajo v tukajšnjih krogih po vesteh iz najboljših virov sledeče stališče: Med obema državama je nekoliko vprašanj, ki še niso do zadnje točke rešena. To pa ne opravičuje onih alarmnih vesti, ki se širijo iz večinoma znanih virov z jako prozorno tendenco. Srbija ve, da mora živeti kot soseda Avstrije in njeni odločujoči možje znajo ceniti korist dobre in škodljivost slabe soseščine. Zato Srbija nikakor ne želi, da bi ostala po končanih razpravah kakšna napetost med Dunajem in Belgradom. Tukaj pa mislijo tudi. da smejo verjeti onim simptomom, ki kažejo, da ne želi Avstrija Srbiji škode. Poročila dunajskega poslanika Jovanoviča potrjuje to mnenje. Glede na omejitev Albanije se pač nazor v Belgradu in na Dunaju razlikujejo; tukajšnji merodajni krogi so pa vendar prepričani, da ne stoji Avstrija na nepremakljivem stališču, tembolj, ker je poučena, da je Srbija pripravljena priznati svoji sosedi koncesije v trgovinskem oziru, ki so velike cene. Avstrija se bo tudi lahko prepričala, da bo izpolnitev opravičenih srbskih želja velika garancija miru na Balkanu.
Drač.
London, 9. januarja. Včeraj so dobile velesile uradno obvestilo od Srbije, da hoče Srbija za dokaz svoje dobre volje v interesu spošnega miru doprinesti žrtev in takoj po skLepu miru umakniti svoje čete od Jadranskega morja. 'lako postopajoča upa srbska vlada, da sprejme Evropa njeno zmernost na znanje in da ne bo zahtevala od Srbije daljših žrtev, ki bi presegale njeno moč.
Berlin, 9. januarja. Srbija dela priprave, da umakne svoje čete iz Drača za slučaj, da se sklene mir. V nasprotnem slučaju bi Srbi ostali v Draču, dokler traja vojna.
POSREDOVANJE VELESIL.
Dunaj, 8. januarja. (Posebno poročilo.) Kolikor je mogoče poizvedeti v poučenih krogih, vlada med velesilami še velika nejasnost, kako naj se izvede posredovanje med balkanskimi državami in Turčijo. Ene misli so kabineti pravzaprav samo glede na eno točko: Vsi žele, da se ne bi nadaljevala vojna. Pri tem jih ne vodi le krščansko čuvstvo in nagnenje do narodov na jugu, temveč še bolj veliko strah pred posledicami, ki bi jih obnovljena balkanska vojna lahko imela za vso Evropo. Miroljubnost je zaradi tega zdaj bolj odkritosrčna nego je bila marsikje še pred kratkim in tudi najhujši hujskači, ki so intrigirali za vsemi kulisami., razširjali najdebelejše laži in prežali na najneznatnejši dogodek, ki bi mogel pomakniti plaz navzdol, so pod pritiskom splošne želje po miru obmolknili. S kakšnimi sredstvi naj se zagotovi balkanski mir, je pa velesilam še vedno odprto vprašanje. Med tem ko se na strani tripelantante razmotriva, če ne bi kazalo porabiti v Carigradu, eventualno pa tudi pri balkanskih zaveznikih kakšen močnejši pritisk, želi trojna zveza, zlasti pa Avstrija, da se posreduje le s prijateljskimi sveti. To se je godilo tudi že doslej, pa kakor je videti, je uspeh izostal. Temu se ni čuditi. Izza avstrijske aneksije Bosne in Hercegovine je Turčija že toliko izgubila, da koprni vlada po najmanjšem, četudi le navideznem uspehu, s katerim bi mogla potolažiti turško ljudstvo. Odrin je za njo tisto mazilo, s katerim upa zamazati najbolj skeleče rane. Prebivalci Turčije so sicer prepričani, da se bavijo v Carigradu davno tudi že s to mislijo, da se bodo morali odreči Odrinu. Zato pa sami upajo na posredovanje velesil. Dokler je še količkaj mogoče, se pač diplomatično branijo. Od Kjamila do Rešida se vsi pridušujejo, da ne morejo na noben način in za nobeno ceno izročiti Odrina. Ai če ga bodo naposled vendar morali prepustiti Bolgarski, bodo imeli z ozirom na turško javno mnenje vendar lažje stališče, ako to store pod pritiskom velesil, češ da bi se proti balkanskim zaveznikom branili do zadnjega moža, da se pa ne morejo upirati vsej Evropi. Sami prijateljski sveti torej ne morejo imeti velikega uspeha z ozirom na notranji položaj Turčije. Če pa je treba kakšnih močnejših sredstev, se pa mora prignati, da je njih izbera res težavna. Pritisk mora imeti toliko moči, da more poslužiti turški vladi za izgovor; vendar pa ne sme biti tako oster, da bi mogel povzročiti druge komplikacije, kar bi se lahko zgodilo, ako bi na primer nagnal turško prebivalstvo do nemirov iz obupa. Itak je soditi po različnih simptomih, da sc pleto po Anatoliji in drugod neprozorne intrige, pri katerih so udeleženi tuji prsti. V teh razmerah torej ni pričakovati, da pridejo velesile kmalu do kakšnega definitivnega skleca. zlasti Da ne. dokler ie Odrin vojaško še v
turških rokah. Če trdnjava kapitulira, je tudi položaj vlade v Carigradu toliko olajšan, da se lahko sklicuje na bojno nesrečo. Toliko časa se bržčas tudi mirovni pooblaščenci v Londonu ne sestanejo, ker ni ne pri balkanskih zaveznikih, ne pri turških delegatih prave potrebe, da bi se pred to izpremembo položaja kaj pogajali. Medtem pa najdejo morda tudi kabineti velesil formulo, ki bo obljubovala kaj več uspeha.
ODRIN.
Berlin, 9. januarja. Sestanek bolgarskega šefa generalnega štaba in turškega vojnega ministra tolmačijo tako, da gre za predajo Odrina. Bržčas bo trdnjava kapitulirala, posadki pa bo dovoljen prost odhod z vojaškimi častmi.
Srbi in Grki utrujeni?
Berlin, 9. januarja. »Lokalanzeiger« kivija baji iz pariškega vira, da je po poročilih iz Londona (dolga pot!) Danev trdno nameraval prekiniti v pondeljek pogajanje in izreči nadaljevanje vojne. Toda pokazalo se je, da Srbi in Grki nimajo volje do nadaljevanja vojne, zlasti, ker ne bi sami ničesar pridobili od tega.
Nov predlog.
Carigrad, 9. januarja, »lkdam« trdi, da je Grey glede na Odrin podal nov predlog v tem zmislu, da se napravi med Turčijo in Bolgarsko nevtralen pas, ki bi obsegal odrinski vila-jet. To ozemlje bi upravljali uradniki, ki bi bili sprejeti v turško službo. Enak predlog bo baje podan tudi za egejske otoke. »Ikdam« pravi, da se zdaj velesile posvetujejo o tem predlogu.
Skupen korak velesiL
Pariz, 9. januarja. »Echo de Pariš« javlja, da se izvrši evropsko posredovanje v Carigradu energično v treh dneh. Stori se skupen korak velesil, ki bo morda podprt od mornariške demonstracije. Poincarč se trudi, da so doseže sporazum velesil. Kios, Mitilene in otoki pred Dardanelami naj bi ostali Turčiji. Evropa bi garantirala stare pravice.
Dunaj. 9. januarja. Poslaniki v Carigradu so dobili povelje, da naj bodo pripravljeni za eventualen skupni korak.
Pariz, 9. januarja. Diplomatična nota, katero bodo poslaniki v Carigradu predlbžili, bo opomnila Turčijo, da je ona zahtevala mirovna pogajanja in izjavila, da je za bodoče prijateljske razmere treba določiti trajno mejo. Velesile so pripravljene, zahtevati od balkanskih zaveznikov določene garancije za mohamedansko prebivalstvo, za sultanske grobove in za džamije. Kar se tiče otokov, bodo velesile najbrže zahtevale, da jih odstopi Turčija Grški, vendar se sodi, da ostanejo Turčiji oni, ki leže pred Dardanelami. Nota bo omenila tudi finančno vprašanje. Baje se zagotovi Turčiji takoj osemnajst miljonov kron, ki se pa ne smejo porabiti za vojaške namene. Tisti dan, ko se podpiše mir, dobi Turčija enako vsoto posojila in pozneje še znesek v enaki višini. Turčija mora najprej izplačati dolžne plače uradnikom, da se preprečijo nemiri.
TURŠKI MINISTRSKI SVET.
Carigrad, 8. januarja. Snoči je imel ministrski svet v stanovanju velikega vezirja sejo, ki je trajala pozno v noč. Danes poročajo, da je po intenzivni debati sklenil nove Inštrukcije za svoje mirovne poblaščence in da jih je danes že odposlal v London. O vsebini teh inštrukcij ni ničesar izvedeti.
MINISTRA V GLAVNEM STANU.
Carigrad, 8. januarja. Vojni minister Nazim-paša in minister za zunanje zadeve Noradungi-jan sta se včeraj s posebnim vlakom odpeljala v armadni glavni stan v Hademkej. Smoter tega potovanja je neznan in uradno so tudi potovanje samo zatajevali.
ŠEVKET V BUKAREŠTU.
Sofija, 8. januarja. Resnica je, da se je turški general Torgut Sevket-paša pripeljal v Bukarešto in da se je tam kakor tukaj veliko ugibalo o tem obisku. V Bukareštu so pravili v ne-uiadnih krogih, da je hotel Ševket pridobiti Ru-munijo za to, da bi napadla Bolgarsko in jo prisilila, da odpokliče del svoje armade izpred turške fronte. Verjetno je, da je imel Ševket z ozirom na rumunsko-bolgarsko mejno afero res tak namen; ali tukaj ne verjame nihče, da bi Rumunija storila tako nepremišljenost, ki bi ji ugrabila mnogo simpatij in bila vrhutega zanjo zelo nevarna. V Bukareštu odločno zanikujejo vsako zvezo s Turki.
SUHOMLINOV DEMISIONIRAL.
Peterburg, 8. januarja. Vest, da je ruski vojni minister Suhomlinov podal demisijo, se potrjuje. Uradno jo razlagajo s tem, da mora njegova žena iz zdravstvenih ozirov za daljši čas na jug in da jo hoče Suhomlinov spremiti.
NOVO KITAJSKO POSOJILO.
Lonodn. 9. januarja. Reuterjev biro javlja, da se bo sešla jutri v Londonu konferenca zastopnikov bank velesil, ki se bo posvetovala o novem kitajskem posojilu v višini 25 milijonov funtov. Konferenca bo sklepala tudi o vprašanju, kateri znesek posojila naj se izda. Po sklepu miru med Turčijo in balkanskimi državami pričakujejo emisijo.
PERZIJSKO POSOJILO.
London, 8. januarja. Liberalni poslanec Mo-rell je v poslanski zbornici interpeliral, če se še nadaljuje pogajanje, da bi se Perziji priba-vilo posojilo, ki bi ji omogočilo napraviti red v državi, in če je upati, da se povrnejo ustavne razmere, ako se skliče perzijski parlament. Grey je odgovoril, da ni verjetno, da bi finančniki posodili denarja deželi, ki nima krepke vlade. Angleška in ruska vlada se torej trudita v tej smeri, da se ustanovi taka vlada. Dokler se ne doseže ta cilj, ne more reči nič definitivnega.
ARTBAUERJEVA EKSPEDICIJA.
Dunaj, 9. januarja. Ekspedicija dunajskega orieatalista Artbauerja se je vrnila. Art-bauer je bil v spremstvu znanega raziskovalca podzemeljskih jam, nadporočnika Miihlhoferja, od 97. pehotnega polka v Trstu v severni Afriki. Uspeh osemmesečnega potovanja je bogata zbirka zemljevidov goratega ozemlja v severni Afriki.
VOJAKI — MORILCI
Zagreb, 9. januarja. V torek zjutraj so našli na polju blizu Zagreba truplo mladega umorjenega dekleta. Dekle je bilo zabodeno v prsi z arteljerijsko sabljo. Osumljeni umora so bili trije vojaki, ki so bili prejšnji večer v dekletovi družbi. V stanovanju staršev arteljerista Ivana Štefanca je našla policija krvavo sabljo. Šte-fanca in Še dva druga vojaka so aretirali, ki so priznali, da so dekle najprej zlorabili in jo nato umorili.
ROPARJI V ŽELEZNIŠKEM VLAKU.
Lvov, 9. januarja. Iz Varšave poročajo: Ponoči so vdrli roparji v osebni vlak, ki vozi iz Varšave v Mlavo. V vozu tretjega razreda so oropali speče popotnike. Ker so se ti branili, so vstrelili roparji tri potnike, nato pa so skočili iz vlaka in izginili brez sledu.
DVANAJST OSEB MRTVIH.
Rim, 9. januarja. V Rimu se je porušila v Via del Trittone hiša. Izpod razvalin so doslej dobili 12 mrtvih.
MALO POMARANČ IN CITRON.
Los Angeles, 9. januarja. Vsled ostre zime je v Kaliforniji uničen skoro ves letošnji pridelek citron. Škodo cene na 20 miljonov dolarjev (100 miljonov kron); železnice bodo oškodovane za osem miljonov dolarjev na tovornini. Tudi pomaranče so vsled hudega mraza uničene.
Novice.
* Promet avstrijskih poštnih In brzojavnih uradov. Leta 1911 so prevozili poštni vozovi 57,219.205 kilometrov. Pisem je razposlala pošta 1.908,955.360, nad 100 miljonov več nego leta 1910. Po poštnih nakaznicah se je odposlala ena miljarda 810 miljonov 855 tisoč 550 kroti, od tega 284,475.846 K izven Avstrije. Skupno število časnikov, ki so jih po pošti dobili naročniki, znaša 308,781.990 izvodov (leta 1910. 285,933.700). Nedostavljenih je ostalo 1,063.617 pošiljatev. Izdalo se je 1.614,371.421 poštnih vrednot v vrednosti 137,835.294 K. Dolžina brzojavnih žic znaša 237.847 kilometrov. Brzojavk se je oddalo 22,968.225, za dva miljona več nego leta 1910. Telefonske žice so dolge 425.471 kilometrov; pogovorov na telefonu je bilo 236,902.665. Dohodkov je imela pošta 189,909.538 K, izdatkov je 184 miljonov 33,680 K. Čisti dohodek znaša 6 miljonov kron.
* Avstrijske terjatve na Balkanu. Gospodarski listi poročajo, da imajo trgovci in obrtniki avstroogrski terjati na Balkanu okolo 70 miljonov kron, in sicer 20 v Srbiji, 18 v Bolgariji, 8 v Grčiji, 2 v Črni gori in 22 v Turčiji.
* Rekord zrakoplovca. Iz Alzacije poročajo, da je dosegel aviatik Faller v Habsheimu nov svetovni rekord, ker je bil v zraku s 5 osebami eno uro, 6 minut in 5 sekund.
* Podpolkovnika Hertla, ki so ga vpokojili in katerega ime je znano, ker je njegova hči oklofutala poveljnika kašavskega armadnega zbora, je nastavila tvrdka Leopold Zeisler za blagajnika z letno plačo 4000 kron.
* Rodbinska tragedija. Dne 30. decembra je prišel uradnik finančne direkcije v Libercah Franc Lang na policijo in prosil za policijsko varstvo, ker se je vrnila njegova žena iz- Lip-skega od katere je že tri leta ločen in ki zahteva razgovor z njim. Lang je dejal, da se je boji, ker je prejel od nje že več grozilnih pisem. Zena se je bila nastanila v hotelu. Policija je nato posredovala med zakoncema, ki sta se tudi res pobotala in preselila v drug hotel. V tem hotelu ni bilo zakoncev 24 ur iz sobe, zato so vrata odprli s silo. Moža so našli ležečega v postelji, zadavljenega z brisačo. Sinček je bil tudi zadavljen, že na pa se je obesila z vrvico na oknu. Pustila je pismo, v katerem prosi za odpuščanje za svoje dejanje. Njen zakon, da je bil od vsega začetka nesrečen. Zena Je bila stara 24 let.
* Kako narašča človeška teža? Deset dni izza poroda raste človeška teža vsak dan za 40 gramov. 135. dan narase le še za 30 gramov, 1375. dan samo še za 4 grame. Od tega dne raste ali pada teža, pri zdravem človeku raste do 18.350. dne (t. j. približno do 46. leta), in sicer vsak dan za 1,4 grama.
* Napad na sodnika. V Varaždinu je bila te dni kazenska razprava proti kmetu Kazimirju Drnetiču, ki je obtožen, da je v sodni dvorani navalil na zlatarskega sodnika in ga ranil na glavi. Obtoženec svojega dejanja ni tajil in se je zagovarjal z veliko razburjenostjo vsled izgubljene pravde. Obsojen je bil na štiri mesece težke ječe in je kazen takoj nastopil.
* Apnen kruh. »Frankfurter Zeitung« poroča: V higijeničnem zavodu v Monakovem sta profesorja Emmerich in Loevv preizkuševala že delj časa, kako da vpliva pomnožena apnena hrana na živalski in človeški organizem. Poizkuse sta pričela zato, ker sta prišla do prepričanja, da imajo ravno ona živila, ki jih uživamo v največji množini, namreč kruh in meso, prav malo apna. Poizkusi so bili zelo ugodni ne le pri bolnikih in rekonvalescentih, nosečih in doječih materih, temveč tudi zdravemu človeku prija pomnožena apnena hrana izvrstno, splošno zdravstveno stanje se povzdigne, dela lehko mnogo več telesna teža postane večja, za nalezljive bolezni ni več tako vzprejemljiv, trudnost izginja in spanje je izredno krepko. Emmerich in Loew sta prvotno priporočala, da naj človek zavživa raztopino apnenca, s katero naj pokrije primanjkljaj apnenih soli, ki jih potrebuje telo. Ker je pa bila ta raztopina zelo
'grenka in je tudi priprava zelo komplicirana, zato sta sedaj pridobila veliko monakovsko pekarijo, ki peče kruli, v katerem je precejšnja množina apna. Apnen kruh je iz črne iti hele moke in »zgleda prav (ako kakor navaden kruh. Tudi na okusu se mu skoraj ne pozna, da je apno v njem. Cena je le neznatno višja kakor za navaden kruh. Apnen kruli ima štirikrat več apna kakor navadni kruh. Profesor Loew pravi: »V bodoče bo Človeštvo peklo in jedlo le apnen kruli.« Za vsak kilogram moke sc vzame 120 kubičnih centimetrov desetodstotne raztopine kristaliziranega apnenega kalcija, zato pa je seveda treba zmanjšati običajno množino vode in soli, drugače pa se dela prav tako kakor navaden kruh.
* Kako so spoznali kolero. 28. avgusta 1817. leta je dobila angleška vlada poročilo, da razsaja v Džisoru, ob Gangu, neznana, grozna kužna bolezen, ki je v nekaj tednih pobrala C000 ljudi. Hastings, ki je poveljeval takrat četam ob Sindu, je slikal novo bolezen tako strašno, da se je vlada bala najhujšega. Tudi med njegovo vojaštvo je prišla grozotna bolezen. Bežati je moral iti ko je čez osem dni prišel v Betvah, mu je ostalo le neznatno število mož in cesta, po kateri je bežal, je bila posuta z mrliči. Značilno je to, da noben od angleških zdravnikov ni imel pojma o tej bolezni, čeprav je v Indiji že dolgo Časa prej divjala in jo je poznalo prebivalstvo pod različnimi imeni. Ker so za njo umirali le domačini, se zdravniki niso dosti brigali za to bolezen. Tudi med angleškimi četami, ki so bile sestavliene iz domačinov, se je že večkrat pojavila, a noben Anglež &e ni zmenil za to. Sedaj so bili popolnoma presenečeni in od groze so odreveneli. Prav tako prestrašeni so biil tudi Evropejci, ko Je pričela razsajati po Evropi, potem ko je najprej v orientu grozotno gospodarila. Leta 1823. se je pojavila v Astratianu, čez nekaj časa je prenehala, a leta 1829. je zopet nastopila, razširila se do Moskve, na Poljsko hi se leta 1831. pojavila tudi v Nemčiji. Z grozo in trepetom je bilo prepojeno vse evropsko prebivalstvo tedaj, če prav je »dokazal« filozof Eclitermeyer, da je ta bolezen barbarska in da se mora zato ustaviti ob mejah barbarskih dežel. Ali kolera inu m storila te usluge in na Dunaju in v Berlinu je zahtevala ogromno žrtev.
’ Sestrične frančiškanskega patra. Rimski listi poročajo zanimivo dogodivščino iz Pize. v tamošnji frančiškanski samostan je vstopii kratkim m*ai* kavalerijski ritmojster, ki je dobil v samostanu ime pater Vincenc. Mnogo Ijubavnih pustolovščin je doprinesel v času svojega bivanja med svetom. Ali tudi v tihem samostanskem zidovju ni vrag zapustil rit-namesto da bi molil, kakor je sveto i: Ji '?• ^ kjčal in postil, je pričel zopet ve-seljasko življenje, da se niso zgražali le njegovi sobratje v samostanu, temveč vse mesto. V nedeljo je pater Vincenc pripeljal celo v obednico patrov dve mladi ženski in jih predstavil kot svoji sestrični ter ju povabil, da obedujeta s patri. To je bilo pa gvardjanu le preveč in prepovedal je patru Vincencu, da bi obedovali »sestrični« v družbi patrov. Ali pater Vincenc ni bil zastonj vojak. Zaklenil je najprej obednico, zgrabil nato gvardjana za vrat, ga vrgel ob tla m toliko časa tolkel po njem, da je bil čez in čez pokrit s krvjo. Na vpitje gvardjanovo so pnleteii ostali menihi in šele sedaj je odnehal zaljubljeni pater Vincenc od svoje žrtve Nato je pobegnil.
* Šolske razmere na Ogrskem. Naš budim-peštanski bratski list »Volksstimme« piše: Sedanji podpredsednik zbornice, Pavel pl. Be-othy, je imel kot notar v Czefi stanovanje s štirinajstimi sobami, konji velikega župana v Torontalu jedo oves iz zlatoobrobljenili marmornih jasli. V občini Zo!yom v kulturni deželi Ogrski so šole pod patronanco državne gozdarske domene. Krasno se vzdiguje sredi smrekovega gozda lepi gozdarski urad in svež gozdni zrak napolnjuje razkošno stanovanje gozdarskega ravnatelja. Kako motijo to prelestno sliko borna šolska poslopja v komitatu. V Garamo-laski poučuje v zatohli nezdravi sobi učitelj 187 o(rok, v Vaczoku sedi in stoji v eni sobi 171 otrok, v Beneshazi poučuje en učitelj 193 otrok. V Mihalytcleku imajo šolsko sobo podprto z dvema lesenima brunoma, da ne pade strop otrokom na glavo. Konji, ki jedo iz marmornih jasli, šole, v katerih se vsak hip lehko podere strop otrokom na glavo, to je pristna odrska kultura.
Iz
giba ir a.
delavskega
Angleško. Na okrajnih zborovanjih ve-lenakupne družbe konsumnih društev so določili sedaj po večletni agitaciji minimalno mc-izdo za ženske uslužbenke in delavke. — Angleški podjetniki so se združili v močno organizacijo.
Avstralija. Deželni minister ie odložil svoj mandat, ker ni soglašal z nekaterimi odredbami svojih tovarišev. Najvažnejša od teh Je zakonski načrt, ki pride prav kmalu na ljud-'sko glasovanje in ki zahteva, da naj prevzame država vso kontrolo nad trusti. — Mnogoštevilno obiskana ženska konferenca delavske stranke, ki je v oktobru zborovala v Melbournu, je razmotrivala vprašanje o ženski volilni pravici za državo in občine, vprašanje o zakonitem šesturnem delavniku za delavke, o zakonu za zavarovanje zoper nezgode, o stanovanjski reformi, o ženskih nadzornicah po tovarnah itd. — Podjetniške organizacije vseh avstralskih zveznih držav so sklenile na konferenci, da bodo skupno nastopale proti strokovnim organizacijam, a da bodo podpirale »lojalne elemente« med delavstvom in da ustanove poseben fond za boje. — Delavska vlada v Novem Južnem Walesu pripravlja poseben zakon za varstvo gozdov in za pospeševanje pogozdovanja. — V Zapadni Avstraliji so zakon za razsodišča izpopolnili tako, da je vsem strokovnim organizacijam v bodoče prepovedano
uporabljati svoje premoženje za stavke, pa naj bodo te doma ali v inozemstvu.
Avstrijsko. Kakor na Nemškem, tako se tudi na Avstrijskem pripravlja boj med »krščanskimi« in »katoliškimi« strokovno organiziranimi delavci. »Christlichsoziale-Arbei-terzeitung«, glavno glasilo krščanskih strokovnih organizacij prinaša oster članek proti onim, »ki hočejo z vsemi sredstvi »peljati ostudno, vsemu katoliškemu svetu v sramoto in škodo uprizorjeni boj Berlincev tudi v Avstriji.«
Belgija. Kako krasno se tukaj razvija delavsko gibanje, kaže dejstvo, da so povečali bruseljski sodrugi svoj »Ljudski dom« in da so porabili v ta namen pol iniljona mark. »Ljudski dom« ima v vseh večjih bruseljskih predmestjih svoje podružnice, v katerih so strankine pisarne, pisarne strokovnih organizacij, dvorane za shode in predavanja, trgovine konsumnih društev itd. Tudi kinematografična gledališča so tam, zdaj bodo zgradili še telovadnice, kopališče, prostore za knjižnice in čitalnice za delavsko šolo itd. Belgijska konsumna društva najbolj podpirajo gradnjo ljudskih domov m domov strokovnih organizacij.
Bolgarija. Mednarodno tajništvo tiskarjev poroča, da je prenehala strokovna organizacija bolgarskih tiskarjev, ker so morali vsi člani načelstva in skoraj vsi udje organizacije oditi na vojno. Kar jih ni šlo, so brez dela, ker so skoraj vse tiskarne zaprte. Enak položaj je tudi v drugih strokah.
Finsko. Doktor Helenius poroča, da nobeno delavsko društvo na finskem ne dovoljuje v svojih prostorih točenja opojnih pijač. Na Finskem so tudi že v deželnem zboru večkrat sklenili prepoved točenja alkoholnih pijač, a ruska vlada ni nikdar potrdila tozadevnega zakona.
Francosko. Veliko Število revolucionarjev, ki so se zbirali okolo fiervčja in njegovega glasila »Guerre Sociale«, je prestopilo sedaj v socialistično stranko. Nekateri od njih utemeljujejo svoj vstop z zelo zanimivimi članki. Število revolucionarjev, ki prestopajo v socialistično stranko, je tako veliko, da je morala »Guerre Sociale« zanje ustanoviti posebne uradne ure za pojasnila. — V Parizu je zboroval kongres zveze društev državnih in občinskih nastavljencev, ki šteje okroglo 350.000 članov. Kongres je odločno zahteval koalicijsko pravico, razširjenje organizacije in izdajo strokovnega lista. — Agitacijo strokovnih organizacij za prost soboten popoldan je podprla vsaj v tekstilni industriji, nadprodukcija. Nekaj večjih tovaren v Lyonu je pred kratkim uvedlo prost soboten popoldan in priporočajo sedaj svojim tovarišem, naj store enako, da skrčijo proizvajanje in da ostanejo cene na prejšnji višini.
Kanada. Telefonski delavci državnih telefonskih zavodov v Saskačevanu so dosegli po enotedenski stavki skrajšanje delovnega časavod deset na devet ur in povišanje mezde.
Španija. Železničarji pripravljajo generalno stavko, ker so ogorčeni, da jim ni železniška uprava izpolnila danih obljub ob času zadnje stavke. Mnogo prog in kolpdvorov, zlasti v Kataloniji, so zastražile vojaške čete.
Z e d i n j e n e d r ž a v e. V vseh premo-gokopih Zedinjenih držav je bilo leta 1911. vposienih 722.335 delavcev. Organizacija rudarjev šteje 380.000 članov.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba »Zarie«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Nobena kapljica ne koristi lako želodcu, kot pristni želodčni liker
Blizu in daleč Vse ga pozna,
Kdor ga ima,
Ima zdravje doma!
Zahtevajte pristni »FLORJAN" Zavračajte ponaredbe!
Naslov za naročila : „FLORIAN“, Lfubljnna.
i'osla* no van vth>
Splošna priljublecost
preizkušenega : Franckovega : kavi-nega pridatka* pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi.
* s kavnim mlinčkom.
OTROŠKA
'Xo
-vA/MAA-
Žepni
Moderna veda in = socializem =
Napisal Enrico Ferri. Poslovenit M. Jč.
To knjigo toplo priporočamo. Cena 120 K.
Dobi se v vseh knjigarnah in v založbi,Zarje.1 ———   ■"■■■■ -   —   .■ 1 "
Važno za vsakega delavca!
izšlo je že vseh 5 zvezkov dela
Temeljna načela socialne ===== demokracije =====
(Erfurtski program)
Napisal Karol Kautsky. — Poslovenil Anton Kristan (1-4) in F. P. (zvezek).
Cena vsem zvezkom K 170. — Posamezni zvezki imajo naslove: I. Kdo uničuje proizvajanje v malem? Cena 30 vin. II. Proletarijat. Cena vin. III. Kapitalistični razred. Cena 30 vin. IV. Država prihodnjosti. Cena 40 vin. V, Razredni boj. Cena 40 vin. Dobi se v vseh knjigarnah kakor tudi v založbi „Zarje“.
koledar
za delavce spl h in prometne uslužbence
za navadno leto 1913.
Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množi na razpredelnica. — Stare in nove mere. — Koliko plačani osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni (arif. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzoiavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe Zarje*. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. —
Novi mezdni zakon za rudnlštvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji' akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za ,,Zarjo*. — Največja mesta na zemlji. — Obrtna Sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzornlštva v južnih avstrijskih deželah. —
Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan :	v letu. — Oglasi.	::
Cena posameznim izvodom l K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi ::	»Zarje*	v Ljubljani po zaupnikih. ::
Žepni kofedar za1913
—-=■-■*■ v Trstu =====
se dobi pri ANTONU VAUPOTIČU v ,Delavskem domu‘, ulica Madonina 15.
Anton Bajec
umetni in trgovski vrtnar
»	naznanja	sl. p. n. občinstvu, da se nahaja njegov
cvetlični salon Pod Trančo
Velika zaloga suhih vencev.
Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd.
OlsvLsaao d.elo in. smerne cene.
sifo ,,	..	.	.	.	.
/nnanja naročila se točno izvršujejo.
J %'	^	Vrtnarija	na	Tržaški	cesti 34...
s slikami za navadno leto 1913.
ki ga je izdala in založila
Splošna delavska zveza ..Vzajemnost” za Kranjsko v Ljubljani.
Slike:
12 koledarskih in več drugih vinjet. Dt. vitez Hoehen burger. — Nikolaj Njegus Vavrak. Grof Karel StUrglfh
— Poslanec f ranc Silberer f — Dr. Viktor Adler. — Ljubljanske nune Uršulinke gredo na volišče. — Orožništvo razganja z nasajenimi bajoneti radovedneže pred Ijubljanskm ženskim voliščem. — Sprevod tržaških in ljubljanskih so-drugov na Dunajski cesti (cela stran). — Pozdravili govori pred „Narodnim domom". — Valentin Pittoni. — Oiovani Oliva. — Ivan Štravs, župan mesta Idrije — Opozicionalni ogrski poslanci gredo skupno pod vodstvom grofa A'ponya v parlament. — Vojaštvo straži ogrski parlament. — Ogrski opozicijonalni poslanec Kovacs. — Diktator Hrvaške, Slavko pi. Čuvaj — Avgust Bebel. — Italijansko taborišče v oazi.
— Italijanska straža opazuje gibanje v nasprotnem taboru.
— Umorjeni ruski ministrski predsednik Str linin. — Evgen V. Debs, soc. preds. kandidat v Združenih državah. — Emil Seidel, soc. podpreds. kand v Združenih državah. — Vol jaštvo na trgu pred parlamentom v Teheranu. — Ljubico iz tovarne (2 sliki). — , Da veš: Ti si naš kandidat". — Planinske koče ..Prijateljev prirode" (5 slik). — Slik- ’ Postojnske jame (8 slik). — Razne vrste zrakoplovov i leUl* ih strojev	(5 slik). — E Rusjan -j-. — France Zele'.n —
Anton	Grablovic j: — ..Delavsko izobraževalno društvo" v
Ljubljani I. 1881. — Rok Drofenik f. —Praznovanje 1. maj-nika v Zagorju I. 1903. — Etbin Kristan (cela stran). — Josip Kopač. — lgnjat Mihevc. — Tamburaški zbor ,,Vzajemnost1, v Mostah, — Melhijor Gob rl. — Andrej Canžek
— Skupina slov. vodilnih sodrugov v Chicagu. Slov. soc klub št 27 v Clevelandu. — Slov. soc pevski zbor v Mili-waukee. — Delavske hiše v Ljubljani.
»Družinski koledar" obsega nad 13 tiskovnih pol v veliki osmerki (nad 210 strani) in je trdo vezan v krasne izvirne platnice. Koledar je izredno pripraven tudi za pisarne, ker obsega najpopolnejše določbe splošne vrednosti.
Cena:	1	izvod	120	K, po	pošti	10	vin.	več;	50—100 izvodov za organizacije po 1 K;
nad 100	izvodov	po	95	vin.	Na naročila	brez	denarja	se ne- ozira. Pošilja se tudi po povzetju. V
kolportažo (proti poznejšemu obračunu) se pošilja le organizacijam na pismeno naročilo, opremi eno z društvenim pečatom in podpisom predsednika in blagajnika. Od kolportaže preostalih koledarjev se ne vzame nazaj.
Naslov za naročbe:
Zveza ».Vzajemnost44 v Ljubljani.
Ameriški sodrugi. za katere je prirejena posebna izdaja, dobe ^Družinski koledar" pri Jugoslovanskis socialni tiskovni družbi" v Chicagu. — Cena enemu izvodu 30 centov.
Vsebina:
Libcrtaire: V zadnji uri (uvodna pesem). — Ka-lendarij. — Beležke. — Splošni kalerKiaiij. — Poštne, brzojavne in telefonske določbe. — Kolkovne lestvice. — Dolo* čila za kolkovanjc listin, spisov, računov, knjig itd. — Dohodninski davek (tabela). — Krone v markah in dolarjih ter obratno (tabela). — Vojaška taksa (tabela). — Letni obzor. — Slavko Filipič: Luči! (pesem). — Ivan Cankar; Šopek cvetic. — Milka: Ne sanjajte! (pesem). — C, Fl. Golar: Ljubica iz tovarne. — Pettifi-Josipov: Sanje (pesem). — Vox-J. Molek, Chicago: Pripovedka. — Evica Rubič; Solnčna dežela (pesem). — Dr Robert Dan-neberg: Delavčeva usoda. — R. Kor n gol d-J. Molek, Chicago: Zadnja noč (slika iz ameriških delavskih bojev).— Boina pesem svobode (zgodovinska črtica). — Ferd. Ha-nusch: Na potovanju. — Evgen V. Debs: Utrinki. — Ivan Cankar: Od Vrhnike do Borovnice. — P. F.; V naravo I — Jamski tajnik H. And. Perko: Svetovnoznana Postojnska jama. Etbin Kristan: Na planineI (pesem). — (gn. A, Štebi: Črtica o zrakoplovstvu. — Modema reklama jpoučen sestavek za čitatelje listov). — D. M.: Spomini. (Odlomki iz predavanja sodr. M. Čobala v ljubljanski „Vza-emnosti" dne 16. oktobra 1912). — Melhior Cobal: Pogled v preteklost rudarske organizacije na Slovenskem. — Jakob Skerbic: Strokovna organizacija pekovskih pomočnikov na Slovenskem. — Frank Petrič, Chicago: Nekaj splošne zgodovine socialističnega gibanja v Ameriki. — Alojzija Štebi: Ali si socialistinja ? — Sirokovne organizacije in socializem. — Dr. Anton Dermota: O obrtnih sodiščih. — Za časopisje (poučen sestavek). — Oglasi in beležke.