Stev. 177.
w * '"Nlani, v srede 6. avgusta 1919.
Leto iti.
* fSiji.fftr	šil
pr**pJh&v * * « k «i a n popotdani
0r«ilnfttvo j« v Ljubljani,
SiT^jv^fliš.soskii ulica čt.6IV-t vuteJjska tiskarna.
Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jih ne pri* si)51 Rokopise šene vrača«
In&erati s Enoatolpna petib vrstic« 60 vin., pogojen prostor i K ; razglasi in postano vrstica po 1 Kj večkratne objave po do* govoru primeren popust
Glasilo Jugoslov. socialna»demokratllne stranke.
Pouasnesna Stev. Stan«? — 40 vlsiariav. ——
Naročnina: Po po5ti alT t dostavljanjem na dom >a celo ieto 72 K, za pol
leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K, Za Nemčijo celo lito 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklame c je za list so noštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 t., Učiteljska tiskarna.
Telefonska žt. 91%
Zopet nasilje proti socialističnemu
delavstvu.
V	Trstu Je prišlo zopet do hudih spopadov med delavstvom In italijansko soldatesko. 'Padlo je precej žrtev; veliko nedolžnih ljudi Je bHo hudo ranjenih, še več aretiranih. Trli so pri tem v prvi vrsti naši trža-i italijanski in slovenski sodrugi,
■: so morali prenesti vso furijo razdivjanih preganjačev, trpeli so obenem seveda tudi tržaški Slovenci vobče, katere se je tudi topot vzelo |ia piko od strani italijanskega vojaštva, to se pravi od strani italijanskih karabinerjev, italijanskih častnikov ter peščice »arditov«, ki so tisti cvet človeške družbe, na katerega je lahko uradna Italija povsem ponosna. Zgodilo se je tako vse ono, kar nam na podlagi prvih avtentičnih vesti iz Primorja navaja ljubljanski dopisni urad v poročilu, ki ga Prinašamo spodaj.
Imamo torej zopet opraviti z drastičnim slučajem organiziranega vojaškega nasilja. In zopet so bili, kakor vedno in povsod, socijalistični delavci v prvi vrsti največje žrtve tega brutalnega početja.
Kakor vedno in povsod! Treba je Predvsem nastopiti proti socijali-stoin, pobijati jih aretirati, demoli? * ati uredništva njegovih listov, ki so meščanstvu tako neljubi!
Pozdravljamo v imenu slovenskega socialističnega delavstva vse padle žrtve tega organiziranega ubojslva, protestiramo proti krivicam, ki jih trpe ondotni italijanski sodrugi, protestiramo proti nečloveškemu. vse meje presegajočemu zi-stematičnemu preganjanju naših ofi' dotr.ih slovenskih soroiakov, po-vemo pa obenem takoj, da smatramo tudi te strašne dogodke ie za žalostno epizodo v tragični zgodovini neprestanih nasilstev, ki se izvršujejo nad trpečim človeštvom, odkar skuša kapitalizem rešiti svoj obstoj potom ubijanja in zatiranja. Tudi ti dogodki so nam zopetni dokaz, da bo našlo izkrvavljeno človeštvo spravo in pokoj le v socijalizmu.
Kaj ni vse kapitalistična Italija obetala primorskemu italijanskemu in slovenskemu ljudstvu, ko Je vodila svoj »zmagoviti« boj proti av-Mro-ogrski monarhiji! Sedaj, ko Je •f'segla svoj imperijalistični cilj, sedaj postopa proti ljudstvu v zasedenem ozemlju, tudi proti rtalijanske-nm, prav tako, če ne še vse hujše, nego so postopali prej proti njemu avstro-ogrskl mogotci. Kako so sl kapitalistične države v bolu proti ljudskim pravicam vse enakel
Tržaško delavstvo je odgovorilo na to nasilje z onim uspešnim sredstvom, katerega se vlade povsod
najbolj boje: proglasfio Je splošno stavko. V Trstu počiva zopet vsako delo; prodajalne so vse zopet zaprte. Prepričani smo, da bo tržaško delavstvo napravilo samo red. Tudi iz tega razloga gledamo na te dogodke povsem mirno.
In kakor mi, tako bo gotovo tud! vso slovensko ljudstvo sprejelo poročilo o dogodkih v Trstu z mirno zavestjo, da predstavlja tudi to naj-novejše nasilje le epizodo v boju med zatiranim in zatirajočim.
Le z zmago socijalizma bo tudi takim nečloveškim pojavom konec. Drugega izhoda ni in ni!
Glejmo mirno naprej, delajmo pridno za idejo in zaupajmo v zmago pravične stvari.
*
LDU. 4. Včeraj zvečer se Je vračalo okoli 1600 otrok od izleta, ki so ga bili priredili socijalisti. Ko so okoli 21. ure prišli do ulice Madon-nina, kjer se nahaja Delavski dom, je nastal prepir med socijalisti in ka-rabinijeri. Ti slednji so rabili orožje. Bilo je več ranjenih. Postala je panika med otroki, več mater se je onesvestilo. Danes so delavci v protest proti tem dogodkom zapustili delo. Ob 10. UTi dop. je množica stavkajočih prikorakala na veliki trg, odkoder je deputacija odšla k guvernerju, in potem nadaljevala svoj obhod proti trgu Lipsia (sedaj Piazz?* degli studi). Karabinerji so Jih tam ustavili in zavrnili; ker se demonstranti niso hoteli takoj ukloniti, so karabinerji nanje streljali. Bilo je več težko ranjenih m baje nekaj mrtvih. Socijalisti so se razpršili. Nato ]e nacijonalistična mladež pod vodstvom italijanskih častnikov priredila protidemonstracijo in zahtevala razobešanje italijanskih zastav. Demonstranti so navalili na uredniške in upravniške prostore socialističnega lista »II Lavoratore«, na čelu njim »arditi« s samokresi v rokah. Prerezali so telefonske žice, toda vkljub temu se je posrečilo urednikom poklicati takoj na pomoč vojaško silo, ki je napadalce odpravila, predno so mogli povzročiti večje škode. Ker si niso mogli ohladiti svoje jezice nad socijalisti, so nava-HH proti »Narodnemu Domu«, kje* ni nihče pričakoval ne demonstracij, ne napada. Tolpa kakih 20 demonstrantov, večinoma vojaki, med njimi osem oficirjev so vdrli v kavarno in zahtevali, da se razobesi italijanska zastava. Potem so vdrli v prostore »Slovenske Čitalnice«, ki se nahaja v prvem nadstropju, razbivši vhodna vrata. Razobesili so dve italijanski trikolori, eno na pročelju in
eno v stranski ulici Geppa. RazbiTi so slike in pohištvo in pometali vse časopise m knjige iz knjižnic »Slovanske Čitalnice« in »Češke Besede« na cesto, kjer jih je razgrajajoča množica študentov zažgala. Sele ko so razgrajali že po pol ure, so prišli karabinjerji, ki pa niso imeli nobenega opravila več, ker so razgrajači že odšli na drugo podjetje. Podaii so se namreč v bližno ulico sv. Frančiška, kjer se v hiši št. 20 nahaia v prvem nadstropju uredništvo »Edinosti«, v drugem nadstropju pa uradi »Trgovske obrtne zadruge«. Ponavljalo se Je isto, kar se je zgodilo v »Čitalnici«: vojaki so s puškinimi kopiti in s sekirami razbili vrata ter vdrli v prostore. V dvajsetih minutah Je bilo vse, kar Je bilo premakljivega, knjige, časopisi, rokopisi itd. pometano na ulico. V veži je stal ves čas polkovnik, na bližnjem oglu pa avtomobil poln vojaštva in karabinjerjev. Šele ko so vandali odpravili svoje »junaško« delo in vsklik-nili svoj »dovršeno je!« (Tutto e latto!), je neki častnik poklical bližnje vojake in karabinjerje, da so navidezno stopili v akcijo. Skoda Je posebno na knjigah in listinah neprecenljiva. V »Trgovski obrtni zadrugi« so uničili vse knjige, ki niso bile v blagajni.
Ob 13.35 je prišlo pod vodstvom štirih častnikov kakih 40 demonstrantov pred slovensko šolo na Ac-quedottu. Dva oficirja in okoli 20 oseb je šlo v hišo, ostali, katerim se je pridružilo mnogo drugih in tud? nekaj vojakov s puškami na ramah, so napravili okoli poslopja na široko kordon. Oni, ki so vdrli v hišo, so razbili vsa vrata, vdrli v vse sobe in kabinete in odnesli in pometali na ulico vse knjige, knjižice, učne pripomočke itd. Tudi ta operacija je trajala nemoteno nad pol ure. Uničena je tudi dragocena knjižnica »Slovenskega učiteljskega društva«, ki se je nahajala v šolskih prostorih Karabinjerji so prišli Šele, ko so razgrajači odhajali, in so jih prijazno pozdravljali. Demonstrantom na čelu so hodili »arditi« s svojo zastavo, črna z mrtvaško glavo. Popoldne je prišla množica demonstrantov pred prostore, »Ljubljanske kreditne banke«, ki so bili zaprti. Vojaki, ki so vodili demonstracije, so vdrli v prostore in zahtevali z grožnjami, da se razobesi italijanska zastava. Šele ko se je pritisku ugodilo, so demonstrante odšli, ne da bi napravili kal škode. Tudi v kavarno »Balkan« so prišli popoldne zopet razgrajat pod vodstvom italijanskih častnikov in zahtevah v kavarni, da se odstranita lista »Lavoratore« in »Edinost«. Kolikor so teh listov dobili v roke, so Jih raztrgali, častnik je hotel sneti slovenski napis »kavarna«. Da se izogne večji škodi, je kavarnar dal
sam odstraniti črke, katere je častnik prevzel, da jih vrže v morje.
V	ulici »Madonnina«, kjer se nahaia socijalistični »Delavski Dom«, in v domu samem Je prišlo do hudih spopadov med »arditi« in socijalisti. »Delavski Dom« je zaseden po »ar-ditih. Socijalistični zaupniki so bili odvedeni v zapor. Bilo ie več mrtvih in ranjenih. Iz vsega je Jasno spoznati, da policijska in vojaška oblast pospešuje izgrede proti socijalistotn in Slovencem, kateri slednji pa niso dali ni najmanjšega povoda.
Mednarodni socialistični kongres.
LDU. Bern, 3. (DnnKU. — Zakasnelo.) Švicarska brzojavna agentura Javlja: Pri nedeljski seji mednarodnega socialističnega kongresa v Luzernu se je pismenem poročilu eksekutivnega odseka razvila živahna debata. Cachin (Francoz) in Ma-cdonald (Anglež) sta zahtevala, da se odločno nastopi napram entent-nim vladam. Naloga druge interna-cijonale da je, iz kaosa med reakcijo in revolucijo izbrati način, kako izgraditi nove socialistične družbe. Welz (nemški večinski socijalec) Je poudarjal, da Je prešel odločilni boj proti kapitalizmu sedaj v Ameriko in Anglijo, ki posedujeta surovine. Nemško delavstvo da pričakuje od druge internacijonale ustanovitve zveze narodov. Vandervelde (Belgijec) poudarja, da je zopetna ustanovitev druge internacijonale mogoča, toda le, ako se isti čas reši vprašanje vojne odgovornosti. Nemožno je, da se združita druga in tretja internacionala. Molkebuhr (neški večinski socijalec) je opozarjal, da Je nemška vlada odločena vprašanje vojne odgovornosti docela pojasniti. Nemški socijalisti so pripravljeni da razpravljajo o tem vprašanju na prihodnji konferenci. Konferenca ie nato imenovala dve komisiji, ki naj sestavita do prihodnje srede predloge o stališču druge internacijonale do splošnega političnega položaja in o vprašanju vzpostavitve internacionale. Prihodnja javna seja se vrši v sredo dopoldne,
Nauen 4. (Brezžično.) Mednarodna socijalističua konferenca v Lu-cemu, ki se je, kakor že javljeno, začela v soboto,, ne predstavlja splošnega kongresa, temveč samo
sestanek stalnih odborov. Sicer je javljenih veliko delegatov, dusedaj pa jih je prišlo razmeroma le malo. Prisotni so: Henderson, Ramsay, Macdonald, Charley Roden Bnxtoh, Camiilo liuysmans, Troelsira, Wels, Molkenbuhr, Bernstein, Longuet, Cachin, Reneudel in Ceretelli. Otvo-rilni odgoVor je mesto odsotnega Brantinga imel Henderson, ki je še enkrat opisal tradicijonelne zahteve socijalizma in povdarjal zahteve časa, da se pariški mir nemudoma revidira. Obsojal je intervencijo v Rusiji in priporočal čimprejšnje sklicanje zveze narodov. Cachin je grajal pomanjkanje energije, ki ga kaže eksekutiva od februarskega zasedanja dalje, v čemur mu je Ramsay Macdonald pritrjeval. Sličnosc je izrazil Troelstra. Povdarjal je: Vsakdo uvideva, da je moralično avtoriteto internacijonale treba vzpostaviti, vendar je pa malo jasnosti, kako naj se to izvrši. Tako je n. pr. Ramsay Macdonald z nenavadnim povdarkom zagotavljal, da se ne sme nikdar več zgoditi, da bi imperijalistični mogotci žalili poklicane zastopnike mas, pa tudi on ni mogel reči, kako bi naj se to zabranilo. — Prihodnje dni se bodo vršila nejavna' posvetovanja odborov. Plenarna posvetovanja pa se bodo začela naj-brže v sredo.
Na mednarodno	socijaliv.: •>
konferenco v Lucern so odpos • !e, kolikor Je nam znano, nemška večinska sccijalno demokratična stranka svojega predsednika Otona Wel-sa, in kakor gori omenjeno, ’-W-cn-buhra, nemška neodvisna sac ludistična stranka Haaseja, Crispvena, K.artskega ter Oskarja Kohna, čeho-siovaška socijalno demokratična stranka vodjo Antonina NSm^n in predsednika socijalno demokratičnega poslanskega kluba Rudolfa Be-cliyne. Za nemško-avstrijsko socijalno demokratično stranko je doslej odpotoval sodr. Ellenbogen. Določani so bili od te stranke še sodrugi Fritz Adler. Seltz in Bauer. Od bolgarskih sedrugov sta doslej dospela v Lucern lc dva delegata.
V :	•	*	-
Za našo jugoslovansko socijalno-demokratično stranko je odpotoval v lucern naš urednik sodr. Rudolf Go 1 o u h.
Brzojavne vesti.
Jugoslavija.
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO
LDU. Belgrad, 4. Danes popoldne je po svojem odmoru pričelo Narodno predstavništvo ponovno z delom. Predsednik dr. Draža Pavlovič
Je sporočil parlamentu, rda ie vlada predložila ostavko in predlagal parlamentu, naj odgodi seje do sestave nove vlade.
Promet med Belgradom In Nišem.
LDU. Beograd, 4. Včeraj je bil vzpostavljen železniški promet med
LISTEK.
AVgus! Strindberg:
Bedakova izpoved.
Preložil Kr an AlSr.sch*
' (Dalje.)! *	,	-s~ -
Zdi se, 'da so moja Htrttovna pisma Marijo raznetila. Planil sem na vrtu proti njej. Strastno sem Jo oblel. Njeno čelo sem vzel v svoji dve dlani in sem rekel:
 Torej se razumeš v čaranju, coprnfca
p
J. Kako?... A« Je bMa ta pot roari beg?
— Poskus, da bi ubežal, dal Toda ti si
močnejša od mene ... Udam se ti!
V	svoji sobi na mizi sem našel vejico rdečih rož.	'	,
— Torej me Imaš vendar majčkeno rada ?
Bila Je videti kot plaha mlada deklica- Zardela je ... Zdaj Je bilo po meni: vse Je šlo po vodi — moja čast in moji napori, da bi se oprostil verig, ki so mi preveč manjkale, ako sem jih razdrobil.	.	,
Mesec dni sva preživela v magični pomladi: čebljala sva kot dva škorca, ljubila se brezmejno, najinih objemov ni bilo ne konca ne kraja. Prepevala sva dvospeve ob glasoviriu v. Igrala vkup karte. NadkrllHa sva najlepst dneve teh zadnjih pet leti
' Kakšna pomlad v najinem domu! Ali nisva pomislila, da se Že bliža zima?
Od tega časa sem zopet trepetal v njenih mrežah.
Marija je bila zdaj prepričana, da sem se znova upijanil njene ljubezenske opojnosti in Je zapadla v svojo prejšno ravnodušnost. Zanemarjala Je svojo obleko, se mi ni več kazala s svoje najboljše strani, vzllc temu, da sem jo prosil za to, kajti videl sem vnaprej, da bo posledica hlad, tudi ako bi se borila proti temu. Celo njena strast za njene spolne sestre se Je zopet javila, opasnejša in bolj obžalovanja vredna nego kdaj prej, kajti tokrat se je »jena strast osredotočila na mladoletne.
Nek večer sem povabil mestnega poveljnika in njegovo štirinajstletno hčerko, najino gospodinjo in njeno petnajstletno hči in še eno deklico enake starosti na skromno Južino. kjer bi godli in malce plesali.
Proti polnoči — še danes me pretresa stran
—	sem videl, kako je Marija, ki Je bila nekolike pijana, zbrala krog sebe mlade deklice, Jih motrila s poželjivimi pogledi in poljubljala na usta, s takšno polteno strastjo, kot delajo to navadno lezbiske ženske med sabo.
Poveljnik jo je zasledoval iz kota dvorane, ki Je ležal v senci, z očmi, natanko Študiral njene kretnje in bil očividno pripravljen, da poseže vmes. Že sem videl v duhu ječo, prisilno delo, škandal* ki ga ni moč popraviti; pla-
nil sem v to družbo, ki so Jo tvorila mlada dekleta krog moje žene, in jo razdružil, s teni da sem povabil deklice, naj plešejo...
Ko sva bila ponoči sama, sem pozval Marijo na odgovor. Sledil je burni razgovor in trajal vse do jutra. Ker je preveč pila, mi je izdala, ne da bi to nameravala, svoje misli in mi izpovedala strašne reči, ki jih doslej nisem slutil.
V silni jezi sem ponovil vse svoje obtožbe, ves moj sum.. Pristavil sem še tega, ki se mi vidi pretiran, ako pomislim:
— In ta skrivnostna bolezen, ki mi Je povzročala tako silen glavobol...
— Kaj, tl me obtožuješ, da si kaj nalezel od mene!
Tako nisem tega mislil! Hotel sem govoriti
o	simptomih zastrupljenja s ciankalijem, ki sem jih bil opazoval na sebi.
V tistem hipu mi je šinil vglavo spomin: pomislil sem na nekaj, kar se mi tedaj ni dozdevalo tako neverjetno, da ni zapustilo v mojem spominu trajnih sledov ...
Moja surnnja se je poostrila in se hipoma zvezala z izvestnimi izrazi anonimnega pisma, ki sem ga prejel kratko po svojem procesu; v njem se je imenovala Marija »vlačuga iz S6-dertelje«.
Kaj naj to pomeni? Zadevo sem tedaj pre-iskaval, toda nisem dospel do nikakšnega uspeha. Nemara se pokažejo zdaj nove sledi.
Ko se je baron, njen prejšnji soprog, seznanil z Marijo v Sfidertelje, je bila ona napol zaročena s poročnikom, ki ni veljal za zdravega. Ubogi Gustav bi bil tedaj igral ulogo kalina!... In na to je merila vroča hvaležnost, ki jo je ohranila Marija baronu Se po ločitvi; priznala mi je namreč, da Jo je rešil nevarnosti... kakšne, ni omenila.
Toda »vlačuga iz Sodertelje? Pomislil sem ... Osamljenost, .v katero je bil obsojen mladi par; to samotarsko življenje, brez zvez, brez vabil; saj sta bila izobčena iz družbe, kateri sta pripadala.
Marijina mati, stara guvernanta iz meščanske rodbine, ki je zapeljala finlandskega barona, Marijinega očeta, in ki je bila zbežala na Švedsko, da bi se odtegnila svojim neznosnim dolgovom — se ie li mar ta vdova, ki znala svoje beraštvo tako imenitno skrivati, ponižala tako nizko, da je prodajala v Sodertelje svojo hčer?
Ta stara žena, ki je bila še s šestdesetimi leti koketa, me je navdajala z zgolj, antipatijo; in sočutjem; skopuška, užitka željna, z vedenjem pustolovke, je smatrala moške, prava pravcata mangeuse d’ hommes, kot predmete, ki Jih Je treba izkoriščati. Mene Je osrečila s tem, da sem vzdrževal njeno sestro, uoe m i . svojega prvega zeta, barona zvodila dozdevno doto, kiiq je. rodila lokave i ■- a njenih upnikov.
Stran 2.
NAPREJ.
M
M .1« »'»lir ».-'ail
Stev. 177.
Beogradom in Nišem. Za sedaj vozita v obeh smereh dnevno dva vlaka, vojaški in potniški.
Odpust vojnih ujetnikov.
LDU. Beograd, 4. Vojni minister je odredil, cla se imajo izpustiti na svobodo vsi oni vojni ujetniki, ki so z našega ozemlja, t. .1 naši državljani.
Po svetu.
ZA MEŠČANSKO VLADO NA OGRSKEM.
LDU. Budimpešta, 4. (DutiKU). »Esti Kepszava« poroča: Provizorična vlada je v zrni slu načel demokracije že drugi c!ari po prevzetju poslov ukrenila pripravljalne korake, da stopi v dogovor s pokrajinskimi zastopniki izven Savskega sloja. Ministrski predsednik Heidel je že včeraj telegrafično povabil Stefana Szabo, ki je bil v stari zbornici edini zastopnik malega kmeta. Vlada je razveljavila omejitve prostega tiska, ki so bile odrejene od 21. marca 1919 dalje.
POLOŽAJ V BUDIMPEŠTI.
LDU. Budimpešta, 4. (DunKU). Danes popoldne so romunske čete vkorakale v Budimpešto. Šle so skozi mesto in se zbirale na prometnih središčih. Povsod vlada mir in red. Poveljujoči general romunski čet je odredil, da se zasedejo obe telefonski centrali in kolodvori. Ponoči »o tudi takoj opravHale straže romunske čete in že ob pol 10. zvečer Je določena za policijsko uro, so romunske patrolje korakale po ulicah’.
RAZOROŽITEV OGRSKE RDEČE GARDE.
LDU. Budimpešta, 4. (Di:rsKU). bef italLanske vojaške misije v Budimpešti podpolkovnik Romane!# je podal ogrski vladi noto, v kateri opozarja, da se mora ogrska vojska zmanjšati in da mora civilno prebivalstvo oddati orožje. Ker so dospele v Budimpešto romunske Čete, d« vzdržujejo mir in red. Preustroj in razorožitev rdeče armade se mora pričeti čimprej.
BOlIM PODAL OSTAVKO.
LDU. Budimpešta, 5. (ČTU.) Povodom premembe vlade je podal madžarski poslanik na Dunaju Vi-fjem Bolim, kakor poroča »Un .> ' sche Post« svojo demrsijo. Nova vlada pa ga je iznova imenovala za poslanika.
PRED REŠITVIJO REŠKEGA
VPRAŠANJA.
LDU. Lyon, 5. (Brezžično.) Kakor poroča »Petit Journal«, se bliža reško vprašanje svoji končnoveljav-ni rešitve, ki bo vsestransko zadovoljevala. List pripominja. da ie Tittonl dokazal svoje spravljive stališče s tem, da je sprejel predloge, ki npo-števajo interese obeh prizadetih strank. Tittoni odpotuje v kratkem v London, da se sestane z Lloyd Ge-orgem. Kolikor je 'bilo mogoče do-zoati o načinu sedanje rešitve reške-ga vprašanja, se bo nameravana ureditev izdatno razlikovala od dosedanjih predlogov. Reka dobi poseben statut, ki bo upošteval italijansko občutljivost. Na podlagi tega statuta bo luka mogla služiti kot izhodišče k morju tudi Jugoslaviji. Ne namerava se ustvariti kondominij in tudi ne posebna luka za nobeno obeh interesl-ranih držav. Jugoslovani bodo de‘ ležni vseh potrebnih ugodnosti, ki jim bodo zajamčile prostost trgovine glede uvoza kakor tudi glede izvoza.
VOLITVE V RUMUNSKI PARLAMENT.
LDU. Bukarešta, 4. (ČTU) »Da-cia« poroča, da se bodo vršile volitve v parlament 15. 16. in 17. sept.
volitve v senat pa 20. in 21. sept.
NEMIRI NA ANGLEŠKEM.
LDU. Saint Gerraain, 4. (DunKU). Kakor poroča »Daily Mail«, so včeraj nastali v Liwerpoolu v zvezi s stavko policistov resni nemiri. Množica je razbijala in plenila trgovine in so jo čete morale napasti z nasajenim bajonetom. Ako se bo položaj poostril, so za to pripravljeni tanki. Na shodu strokovnih organizacij v Lhverpoolu so z organizacijo policistov skleniti splošno simpatijsko stavko. V Birminghamu stavka 400 policistov. Včeraj je drhal plenila v Birkenheadu.
OBOROŽEN MIR.
Park, 4. »New York Herald« po-rjča: Foch zahteva, da se pusti še najmanj 150.000 mož v Porenju. Po »Chicago Tribune« pustijo tam Združene države in Anglija po 30.0'.X) mož, Belgija 15.000 mož.
NEODVISNI SOCI.IALISTI NA SAŠKEM.
Dunaj, 4. Neodvisni sotifclfstl na Saškem so odklonili vstop v saško vlado. Izjavljajo, da je le ustanovitev sovjetov In diktature proletari-jata zmožna, povzročiti gospodarski prevrat.
italijansko narodno premoženje.
LDU. Lugano, 4L (CTU.) Razpravljajoč o fmanciefnem vprašanja mirovne pogodbe ceni gospodarski so-trudnHc terta »Secofo* na podlagi da-
našnje temljne vrednosti italijansko narodno premoženje na 230 milijard lir. Premoženjska oddaja bi znašala po njegovem članku 30 milijard, vojna odškodnina pa, ki jo ima plačati Avstrija in Madžarska, 50 milijard fir.
Amsterdamska mednarodna strokovna konferenca.
Iz Amsterdama poročajo: Minoll pondeljek je bil otvorjen mednarodni kongres strokovnih organizacij. Predsednik holandske strokovne »Zveze« Adegees je pozdravil v otvoritvenem govoru zastopnike več kot 16-ih milijonov organiziranih delavcev vsega sveta. Izjavil ie, da se bo moral proletarijat celega svata sedaj združiti in dobro organizirati, da bo mogel v prihodnje preprečiti sramoto takega obsega kot je to bila svetovna vojna. Govornik je izjavil dalje, da zavzame kongres stališče do delavske pogodbe, ki jo je predlagala pariška konferenca. Enako dvomi kongres, da bi »Zveza narodov«, ki naj bi prevzela v roke delavsko zakonodajo, izpolnjevala zahteve bernske strokovne konference v tem oziru, da bi delavstvu omogočevala sodelovanje. Adegees je končuo Izjavil, da je obstojala dosedanja taktika organizacijskega gibanja v tem, da se je zahtevalo zvišanje plač in skrajšanje delavne ‘dobe. V vseh deželah se gre pa za zvišanje mezde obenem z zvišanjem vseh življenskih potrebščin. Kongres mora najti drago pot, ker bi bila dosedanja taktika pogitbonosna.
Naloge socijalizma.
V razburjenosti doi>e, sredi naj-večjih revolucij, kar jih pozna svet in ki so pravzaprav le posamezna poglavja in posamezni oddelki ene velikanske, ves svet obsegajoče revolucije. in sicer revolucije socijal-nega značaja, prihaja pravi namen in pomen socijalizma, o katerem se naravno govori na vseh koncih in krajih, kaj lahko v pozabljenje. Kjer je največ razburjenosti, je pa najbolj potrebna stvarna avtokritika in stremljenje po vztrajanju na pravi potu y tem ozira se je zelo mnogo grešilo, a vsak prekoračen zalet se je bridko maščeval.
Zlasti kadar dosežejo pristaši socijalizma toliko moča, da morejo za« četi s stvarnim izvajanjem programa, si je treba jasno povedati, kaj je so« cijalizem. Samo ob sebi bi moralo biti razumljivo, da mora biti enako jasno, kaj da ni socijaiizem. Namesto take jasnosti pa opažamo vsakovrstne zamenjave, ki se lahko razlagajo, a imajo usodepolne posledice.
Zelo vsakdanje je na primer postalo mnenje, da je socijaiizem delavsko vprašanje. To pa ni točno. Delavci so glavna armada socijalizma; delavci se zanj najbolj potegujete; delavci so najbolj očitno intere-sirani na tem, da zmaga socijaiizem t ker je vse socijalisttčno gibanje tako tesno spojeno z delavstvom, je razumljivo, da se delavsko vprašanje smatra za socijaiizem.
V resnici je delavsko vprašanje del socijalizma, pač pa velik in zelo važen del; ampak socijaiizem je celota, ki obsega tudi druge dele.
Socfjalno vprašanje je problem vse družbe, in socijaiizem je njega rešitev. Ne gre le za to. da ste bo delavskemu razredu dobro godilo! am-
pak da se bo kolikor le mogoče dobro godilo vsej družbi. Ali se komu debro ali slabo godi, je v prvi vrsti vprašanje njegovega konsuma, s čimer seveda ni rečeno, da gre le za to, če dobro je in pije. Užitki so mnogovrstni, materijalni in duševni, in čim več jih je človeku kvalitativno la kvantitativno na razpolago, tem bogatejši je in tem ugodnejši Je njegov položaj. Možnost konsumiranja je pa odvisna od produkcije. Ce ne bi nihče ne izdelaval čevljev, bi morali vsi bosi hoditi; če ne bi nihče zida! šol, ne bi mogli pošiljati otrok vanje, a če ne bi nihče produciral znanstvenega dela, ne bi imeli česa učiti šolarjev.
Materijalne razmere so podlaga vsem drugim, To je danes tako ugotovljeno, da se ie osmeši, kdor govori drugače. Zato se mora socijaiizem, ki obsega vse družabne interese, vendar v prvi vrsti baviti z materialnimi zadevami, kajti le, če Je fundament trden, more biti stavba dobra.
Materijalni interesi se koncentrirajo v produciranju in konsumiranju. Oboje je v kapitalistični družbi slabo urejeno, oboje je kaotično, anarhično, nezadovoljivo. Baš vojna je to potrdila s krutimi praktičnimi dokazi. Ne more se reči, da je produkcija dobro urejena, če je na vseh koncih iti krajih primanjkovalo najpotrebnejših produktov; organizacija konsuma pa najočitneje osvetljuje dejstvo, da je pol sveta stradalo in da je v mnogih krajih še danes lakota vsakdanja prikazen.
Deloma je vojna to neposredno povzročila. Ali tudi to ne razbremenjuje kapitalizma popolnoma. Ce bi bil njegov zistem popoln, bi moral
biti pripravljen za vse slučaje, forej tudi za vojno, ki je eden rezultatov tega zistema. Vojna je katastrofa, toda ne elementarna, od človeka neodvisna, nepreračunliiva in presenetljiva. Vzdrževanje stalnih armad, ogromni vojaški proračuni, strate-gične železnice in vsakovrstne druge vojne priprave potrjujejo, da so vodje družbe vedno imeli možnost vojne v svojih računih, vemo pa tudi, da so jo nekateri izmed njih naravnost izsiljevali. Ce bi bH njih gospodarski zistem popoln, bi moral torej preboleti tudi tako krizo in biti nanjo tako pripravljen, da ne bi produkcija bankrotirala m konsum omogočal le še najklavmejše vegetiranje. A vsaka v vojno zapletena dežela je v tem oziru doživela težke kala-mitete. Amerika je imela še razmeroma najmanje težav, vsaj v primeri z drugimi državami, a vendar Je tudi tukaj silno narasla draginja in so razni predmeti postali zelo redki, nekateri skoro nedosežni. Onkraj oce-ana je bilo vse še hujše in tudi danes še niso stvari v normalnem tiru. Se hodijo ljudje po nekaterih deželah bosi In v mnogih služajih skoro nagi, Zistem, v katerem je to mogoče, se pač ne more bahati z uspešnostjo.
Njegova malovrednost Je postala tako očitna, da so ga vlade, stoječe same na njegovi podlagi, morale vsaj v posameznih delih zavreči. Jemale so produkcijo, transport in kon-sum pod svojo kontrolo, kar je principom kapitalističnega gospodarstva absolutno nasprotno. Celo Amerika, ki je zadnja vstopila v vojno, Id m bila blokirana, kateri tudi submarin-ke niso prerezale vseli niti ln k! ima izredno bogate prirodne vire, Je morala položiti svojo roko na nekatere kapitalistične panoge, konsum pa vzeti popolnoma pod tvofo kontrolo.
Zistem, ki mora v Krizi sam sebe suspendirati, je praktično sam sebe obsodH.	*
V	splošnem pa Je vojna le bolj razkrinkala večno bolezen kapitalističnega zistema. Njegove krize ne nastajajo le takrat, kadar so armade na bojiščih. Draginja, nezaposlenost, bankroti, štrajki, izpori, beda širokih slojev so simptomi, označujoči bole-havost družabnega telesa tudi v mirnih časih. In vojna sama, ki ima y. svoje m	ozadju velekapitalistično
svetovno konkurenco, je enak, še posebno močan simptom.
Iz tega sledi, da potrebuje 'družba kaj boljšega, kakor kapitalizem. Kako jo urediti, da bo uspešnejša, to je socijalno vprašanje. Pričetek tega zistema je organizacija produkcije in konsuma.
Kapitalistična organizacija Je, kakor vidimo, pomanjkljiva v normalnih časih, in impotentna v izrednih. Kakšna boljša organizacija bi jo mogla nadomestiti?
Konsum Je prvi interes vsega ljudstva. Človek mora imeti hrane, da more sploh živeti. Hrani se pridružujejo druge potrebščine. Logična naloga produkcije Je, da zadosti potrebi. Iz tega sledi, da se mori produkcija spraviti v sklad s potrebo. Organizirati produkcijo za ken-sum je glavna naloga socijalizma.
Kapitalistični zistem gre pač tudi za tem, da se koHSumira, kar se producira. Ampak konsum ni njegov prvotni namen, temveč le sredstvo za dosego svrhe, ki se imenuje profit. Blago se mor a izpremeniti v denar na tak način, da se obrestuje vloženi kapital, in sicer da se čim vile obrestuje. Kdo konstituira, kar se je produciralo, je za kapitalizem postranska stvar. Kdor ima denarja, bo ku-
pil; kdor ga nima, se kapitalizem zanj ne briga. A kapitalizem ima satu zopet posledico, da so cele trume ljudi brez denarja, vsled česar jim ostane trg nepristopen, njih potreba pa nezadoščene. Kapitalistični interesi zahtevajo, da se blago rajši prepusti izpridenju ali pa pomeče v morje, kakor da bi se dalo tistim, ki sta potrebujejo, pa nimajo sredstev za nabavo.
Socijaiizem zahteva tako organizacijo, da bo produkcija služila potrebam konsuma. Čevlji naj se izdelujejo, da se bodo ljudje, mogli obuti, moka zato, da bodo vsi imeli kruha, hiše zato, da bo vsakdo lahko po človeško stanoval. Obziri na profit morajo pri tem sami ob sebi odpasti.
V	ta namen je treba točno poznati potrebo in regulirati vso produkcijo po tem spoznaju. Privatni podjetnik ne more tega; le do gotove meje lahko spozna potrebo. Se tesnejše so meje, do katerih more produkcijo prilagoditi potrebi, kajti profit ostane v vsakem slučaju njegov, glavni namen. Temu se ne more odreči, ako noče svojega podjetja iz-premeniti v dobrodelen zavod, pa S tem izbrisati samega sebe iz vrst kapitalistov in podjetnikov.
Potrebe vse družbe more dognati le vsa družba, oziroma njeni v ta namen določeni organi. In le celota mer-re organizirati produkcijo za potrebe celote.	^	-
Družabna produkcija Je glavni smoter socijalizma, in v ta nameri mora družba sama postati lastnica produktivnih sredstev; dosledno mora imeti vrhovno kontrolo konsuma.
To Je podlaga, na kateri naj se v socialistični družbi določijo pravic« in dolžnosti. Vsi njeni člani so enako: interesirani na čim popolnejši irt spešnejši produkciji, da jim je omo' gočen čim večji in ugodnejši užitek'. Zato Je vsakdo dolžan doprinašatl svoj delež za produkcijo in v odtne-no ima pravico do svojega konsum-nega deleža. Družbo vodijo interesi skupnosti; ker pa je skupnost sestav-ljena iz vseh članov, mora družba skrbeti, da spravi skupne interese kolikor le mogoče v sklad s posameznikovimi. Tista kasarna, v katero naj se izpremeni socialistični svet' in kjer postane posameznik le številka kakor Jetnik v kaznilnici. J« (e izrodek bolehne domišljije. Snciiati-zem predpostavila organizirano družbo; Interesov družbe ne more zastopati in reprezentirati nihče drugi, kakor družba sama. To izključuj;? vsako avtokracijo in oligarhijo. Družba mora najti najbolj demokratično obliko za svojo orgnirzac>]o, da pride njeno bistvo v njej do čim popolnejše veljave.
Ideal socijalizma Je harmonija interesov z interesi posameznika m • posameznih skupin. Socijaiizem ne idealizira človeka in ne snuje družbe, sestavljene iz samih bogov ali atige-Ijev. Egoizma ne prezira, toda vzeti mu hoče polje, na katerem lahko škoduje. Človek hoče živeti in rad bi živel dobro. Socijaiizem mu priznava to pravico, pa pravi: Brez dt!a ne moremo žiyeti, zlasti pa ne dobro. Ib ker bi vsi radi dobro živeli, nam ne kaže nič drugega, kakor cla delamo vsi. Toda egoist si, pa ne bi rad delal preveč; rad bi bil svoboden, a delo omejuje svobodo, Tera omejevanja ne moremo popolnoma odpraviti; ovira nas priroda, ki ni ustvarila drevja z gotovo obleko in ne zida hiš. Organizirajmo se torej, da bomo delali le toliko, kolikor ie res treba. Družbi bomo dajali svojo porcijo dela, od družbe bomo zato
Uboga Marija! V tej sumljivi preteklosti so torej koreniniie muke njene slabe vesti, njen nepokoj, njene črne misli. Ako sem primerjal te stare dogodke * novimi, se mi je zdelo, do lahko presojam tiste grenke pr<a>ire, ki 90 se vršili med materjo in hčerjo !n id so se dotikali nasilnosti. Pričel sem pojmovati tisto zagonetno priznanje Marijino, da čuti včasih v sebi neodoljiv nagon, da stopi svoji materi z nogo na prsi!
Jeli hotela prisiliti svojo mater, (ki bi molčala? Najbrže. Zakaj ta je pretite, da bo razdrla naiin zakon, s tem da bo »vse* priznala.
in Marijina antipatija do te matere, ki Jo je imenoval baron »mrho«; psovka, ki je nisem našel utemeljene drugače, razun po polovičnih priznanjih baronovih, da je priučila svojo hčer vseh umetnosti kokete, da ulovi svojega moža.
Vse se je zedinilo, da me okrepi v mojem sklepu, da ubežim. Mora se zgoditi, mora te zgoditi! Odpotoval sem v Kopenhagen, da b'l pričel z vsemi mogočimi poizvedbami o tej ženski, ki sem ji bil zaupal svok ime.
*
Ko sem po več letih spet videl svoje rojake, sem opazil, da so si ustvarili o meni neko določno mnenje; vneto prizadevanje Mariino la njenih prijateljic jih je pridobilo. Ona je biia svetnica-mučeplca; jaz pa sem bil blazen človek, ki si je pomišljal, da je goljufan mož!
Poizvedovati? Bilo Je, kot da naskakujem obzidja. Ljudje so me poslušali, se dobrohotno
smehljali in me opazovali kot redko žival. Niti najneznatnejšega pojasnila nisem prejel; vsi so me pustili na cedil«, zlasti pa zavistneži, ki so želeli mojega padca, da bi »e sami povzpeli.
iVrnil sem se v svojo Ječo. Marija me je pričakovala s strahom, ki je bfl le vse preočiten: ob samem pogledu nanjo sem vedel več, »ego sem poizvedoval na vsem tem žalostnem potovanju.
Cela dva meseca sem grizel v svoj jarem. Nato sem zbežal četrtič, sredi poletja, tokrat v Švico. Toda veriga, ki me je vezala, ni bila iz železa; nisem je mogel razdrobiti! Bila je kot kabel iz kavčuga, ki se je nategoval, čimbolj Je bil napet, tem silneje me je vlekel nazaj k izhodišču.
Še enkrat sem se vrnil in zdaj me Je odkrito zaničevala: uverjena je bila, da bi mi še en beg povzročil smrt ln to je bilo njeno edino upanje.
Obolel sem, obolel tako, da sem menil, da sem že čisto blizu smrti; da sem m odiočH napisati sporočilo o vsej tej preteklosti. Razločno sem odkril, da sem se dal goljufati od vam pirja. Hotel sem živeti, da bi se opral gnusobe, s katero me je oskrunite ta ženska; hotel sem se vrniti v življenje, da se maščujem, potem ko bi vsepovsod zb rad dokazov za njeno vero-lomstvo.
»
V	meni Je gorelo sovraštvo, usodnejše nego ravnodušno*, toer je Mio oarob« ljubezni,
Najraje bi postavil tale aksiom: sovražim Jo,
ker jo ljubim.
Ko sva neko nedeljo obedovala v vrtni ati. se j« razlil električni fluid, k! se Je zbiral dolgih deset let; ne vem več, s kakšnim povodom. Prvič v svojem življenju sem jo udara. Toča udarcev Je padate na njena Sca in ko se je hotela upirati, sem jo zgrabS za roke m jih upognil v členkih, da je pokleknite. Strahovito Je zakričala. In trenotno potešenje, ki sem Je občutil, se je takoj nato spremenilo % grozo, kp so otroci skoro ponoreli od strahu in priče« iz polnih grl kričati. To je bH najmočnejši treno-tek mojega ničvrednega življenja. Podlost, umor, protinaturen zločin zakrivi, kdor bij« ženo in materi In v prisotnosti svojih otrok! Mislim, da bi solnce ne smelo obsflati tistega prizora ... Življenje se ml Je prignusilol
A ipak, pokoj kakor po viharju, potešenje kakor po izpolnjeni dolžnosti, se je naselilo v mojo dušo! Zal mi je bilo mojega dejanja, kesal se nisem! Kakršen povod, tak učinek.
Zvečer se je šla Marija v mesečini iznre-hajat. Prišel sem ji m proti in Jo poljubil. Ni me pahnila vstran; raz apljaJa se je v solzah. Kramljala sva nekaj časa. Nato me le spremila v mojo sobo, kjer sva se ljubila do ponoči.
Kako čuden zakon! Opoldne sem io pretepel, zvečer greva skiipaj: n ut!
Kako čudna ženska, ki poljublja rabeija s potefem ustnicami!
svojega j
Zakaj nisem tega prej vedel? Ako bi jo pretepel pred desetimi leti, bi bil najsrečnejši thed oženjeni: ai možmi.
To je nasvet. Preudarite ga, bratje moji, ako vas žena goljufa!
.T. Toda ona je pripravljala maščevanje! Nekaj dni pozneje je prišla v mojo sobo, pričela dolg uvod in mi po neskončnih ovinkih priznala, da jo je tekom njenega potovanja na Fin-sIb« enkrat, samo enkrat, nekdo posilil.
Moje preiskavanje se je potrdilo!
Živo me je prosila, naj ne mislim, da se je kdaj ponovilo; nai ne sumničim, da je imela več ljubimcev.
To je pomenilo: večkrat, več ljubimcev.
—,Ti Si me torej goljufala in da bi preslepila Hudi, si raztrosila bajko o moji blaznosti! Da bi lažje skrila svoj zločin, si me hotela izmučiti, dokler M ne umrl vsled tega. Ti si zločinka. O tem sem zdaj prepričan. Dajva sa ločittt
Pate Bri Je k nogam. Jokala g vročimi sol zatni in prosila odpuščanja.
—	Dofrro je tako. Odpuščam tl, toda Jr.va se ločiti 1
*
Naslednje hitro je bila videti mirna; drug dan se je že zopet popolnoma osvestila: tre'Ji d?« !-.) tej katastrofi pa se je vedla, kot da 1 * HeduUna.
£DaMe nrlh.j
Stev. 177.
lahtevali, c!a zadosti našim potrebam. Ta družba pa ne bodi nič družeča, kakor ini sami, vsi skupaj, vsi z enakimi pravicami, tako da bomo Vsi služili skupnosti, skupnost pa nam vsem, in da bomo vsi lahko kontrolirati enakost pravic in dolžnosti.
, Pel° Je v socijalistični družbi .dolžnost, užitek pa pravica. Na tak! Podlagi se lahko napravi ravnovesje Pravic in dolžnosti, ki je v kapitalistični družbi nemogoče. Organizirati to harmonijo, da bodo interesi skupnosti čim bolje varovani in interesi Posameznika čim manj omejeni, je naloga socijalizina.
Duhovniški pokret pri nas in drugod.
K Redki so bili glasovi, ki so ofe izbruhu svetovnega požara napovedovali, da bo posledica te volne teme-preobrat človeške dražbe na poljih njene strukture. Danes ta že vstajajo pred našimi očmi «11-**> katerih preje niti sanjati nismo #®eU. In kaj še vse bo prinesla bodočnost! Izginile so države, o kate-se je mislilo, da so večne. Po sveto begajo ter se skrivajo pred roko Pravice maziljeni nosilci krem, o ka-gfih so vse organizirane cerkve zadevale svojim vernikom, da vladajo po milosti božji, ter da njih moč « vlada pride od zgaraj. Povsod salu3 revo^uciia: državna, socialna In ®*ševna, iz katere izhajaš* vse dru-fce. Kdaj in kakšen bo konec tega najsilnejšega potresa V Človeški družbi ? ?
Ta plamen je švignil tudi aa sta-fo častitljivo zgradbo — katoliško cerkev. Kdo bo pogasil ia požar?1 Prva iskra je prišla iz Češke, ognjišča vseh verskih bojev. Ogeni se širi Preko Ogrske na Balkan. HivaSka 8ori! Na Slovenskem delajo z vso silo varnostne odredbe, če jim bo kaj pomagalo! Zanetila pa je plamen nižja duhovščina sama. Glavni jnotiv te revolucije med duhovščino le Predvsem socijalnega značaja} slab gmoten položaj nižjega klera ter suženjska odvisnost od višje duhovr scine. Cerkveni dostojanstveniki Kazijo po bogastvu, nižja duhovščina Da se mora boriti za svoj eksistenčni minimum. Na drugi strani pa je šfcoT »pater familias« nižje duhovščin?, njihov neomejeni poglavar, kot je bil v starem paganskem Rimu hišni gc~ fpodar nad svojo družino. Nižja duhovščina ne uživa nikake osebne Svobode. Škof vlada nad njo kot pa-sUr nad ovcami. Vsaka služkinja. Vsak hlapec ie danes svoboden člo-•Vek le kaolan je suženj svojih predstojnikov. To patrijarhajičBo razmerje se je popolnoma preživelo, v moderni demokraciji ni več prosterh zanj. Tlačena nižja duhovščina se je vzdignila ter tudi ona zahteva človeških pravic, ki ji gredo po božji in človeški postavi. Za kulisami se bije oster boj med višjo in nižjo hierarhijo. Duhovščina pošilja svoje depu-tacije h kuriji v Rim, kjer predlagalo Svoje zahteve. Škofje se zbirajo ter Posvetujejo, kaj ukreniti. Češka duhovščina igra vodilno ulogo. Za njo Prihaja madžarska. Tudi hrvaška duhovščina se giblje, kier najodločneje nastopajo dalmatinski duhovnik!.
l V bistvu so zahteve nižje duhovščine povsod enake. Zahtevajo demokracijo cerkvene uprave, kier naj §°odločuje tudi lajični element. Sko-naj voli duhovščina in verniki. Jstotako župnike. Duhovniške ptaCe morajo urediti potom tozadevne Službene pragmatike. Odpraviti se Jhorajo ogromne razlike v dohodkih |ižje in višje duhovščine. Patrljar-nalično razmerje v duhovniški organizaciji mora prenehati. Zahteva se jpužbeno razmerje kot med državnim uradništvom. Duhovniki hočejo «»ti svobodni državljani. Hočejo se 3»di ženit!. Nastopi naj v njihovem »elokrogu zistera delitve dela.
Med Jugoslovansko 'duhov§6i*io ?astopajo najodločneje Dalmatinci. K.odita jih Božo Miloševih in Ani® Jvelič. Oba bivša frančiškana, ki pa |fa zapustila ta red ter nastopata Kot narodna svečenika. Hodita po ?eželi, izpodbujata druge duhovnike *n učita ljudstvo. Ker tima ni na raz-gOlago leca, predavata in pišeta po j^sopisih. Njuna smer stremi po od-^Pitvi od Rima.
&	Cilji te s'ruje so: Jugoslovanska Wrodna cerkev. Treba Je ustvarit! ^rkveno cdiustvo med nravoslavnl-In katoličani v .Jugoslaviji. Mora
p izpeljati akcija, da se obe veroiz-fovedi zedinita. Po volji naroda na) sp vpelje živ narodni jezik pri službi ^°Žji. Podoben pokret se vrši po svetu. Vsak narod naj ima svo-Sr Pravice, svoio cerkev, svoje bo-»oslužje.
V	Nadalje popolna demokratizael-f cerkve. Škofe in druge duhovnike ^tavHj I« odstavlja narod sam.
Samovoljni režim cerkvenih mogotcev mora popolnoma pasti. V zmi-slu velike Demokr^-.-ije mora enkrat za vselej prenehati u;«!iovna strahovlada. Cerkveno pranoženje pripada narodu oziroma državi.
Duhovniki so svobodni držav* liani, z istimi pravicami in dolžnostmi kakor vsi drugi. Svobodno se lahko ženijo In pečajo s katerimkolim delom. Smejo živeti in delati kakor vsak drug človek. Nosijo naj civilno obleko, kakor drugi ljudje.
Nazivljejo pa se ti duhovniki m-rodnl, da se ločijo od oficijehdh rimskih duhovnikov. Za narodnega ure« Čenika smatra ta struja dotlčnika, ki se posveti % dušo ia telesom delu za ljudstvo.
To Je najradikalnejše laik) med reformistično hrvatsko duhovščino. Svoj delokrog so prenesli Izven cerkve. Hodijo med ljudstvo. Pridigajo pod milim nebom, ker Jim Je pot * cerkev zaprta. Zbirajo se okrog »Splitskega Naroda«. Ljudstvo Jih sluša in Jim sledi kakor prorokom.
Ti duhovniki uvidevaio, da se rimska kurija nikdar ne bo sprijaznila s temi radikalnimi spremembami. Zato so opustili vsako kompromisno pot. Nastopili so odločno za samostojno jugoslovansko narodno cerkev. Če hočejo svoje ideje udej-stvlti, je to edino prava pot. Katoliška cerkev ne more iti a tem gibanjem. Zato Je treba preko nje. Kato-HSka cerkev Je namreč tako sezidana stavba, da, ako izpodneseš le en lomen, se sesuje vse drugo. Modernizma, napredka ne prenese, če bi se vpeljal v cerkveno upravo res pravi demokratizem ter odstranilo patrijarhalični sistem v organizaciji hierarhije, hi s tem prenehala institucija papeštva in dogma v njega nezmotljivost. Katoliška cerkev je v prvi yrsti politična organizacija, in sicer tip absolutistične monarhije kateksohen. C ebi se demokratizirala, kakor zahteva nižja duhovščina. bi bilo s tem konec vesoljne rimske cerkye, na njenih razvalinah bi nastale samostojne, demokratične, narodne cerkve.
V	človeški družbi vse vre. Vrtijo sc povsod korenite Izpremembe, Svetovni val se ne bo ustavil pred zidovi Petrove bazilike v Rimu.
Duhovniško gibanie ie eminentno socijalnega značaja, ki pa sega globoko tudi v verske korenike. Zato pa bo tudi korenito izpremenilo vse organizirane cerkve v njihovih udih in telesu: rimsko-katoliško. grško-katolRko, rusko, srbsko pravoslavno, razne protestantske in anglikansko. —
Demokratska zajednica o Protičevi drmisrski izjavi.
LDU. Beograd, 4. izjava ministrov demokratske zajednice: Ostavka predsednika ministrskega sveta je neobičajna in žaliva ter se javlja po načinu, kakor je bila predložena. — Koalicijski kabinet, ki mu je predsedoval g. Stojan Protič, Je nastal z nalogo, da manifestira za narodno ujedinjenje nap ram zunaj, da izvede določitev meja in mednarodno priznanje države in končno da pripravi vse potrebno za sestanek ustavotvorne skupščine, ki bi imela dati državi notranje ust rojstvo. — 7e naloge obstoje še danes, v kolikor še niso rešene od vladi?, in značilno je, da g. ministrski predsednik ne navaja nikakšnega vzroka ostavke, kot nesporazum s člani kabineta v enth' teh velikih vprašan}, zaradi katerih' Je nastala koalicijska vlada. —* Nesporazum g. ministrskega predsednika z g. ministrom za notranje stvari v pogledu naše notranje po&ike«, se iA nikoli pokazala v kabinetu v Jaki meri, ker so se ne samo politična, ampak tudi osebna vprašanja in ukazi razpravljali sporazumno. V etn zadnjih' sej se je g. ministrski predsednik največ trdi zaradi tega, ker nisia napredovala dva okrožna načefeuka. Isto-fako so ostatiim članom fcafifaeta rie-poznana neka posebna »osebna prizadevanja« g. ministrskega predsednika z ozfrom na prometne neuspehe in neprflike. Nikdar ni oh glede prometa formuliral zahteve, katerih' izvršitev bi mogla biti povod za krizo. ~ Kar se tiče agrarne reforme, sc vse razprave tega mučnega vprašanja Me z a vršen e pred kratkim časom z naredbami hi zakonskimi načrti, ki so bik prečrtani v ministrski Sefl in po razpravi podpisani od vseh' ministrov, pa tudi od samega g. Protlča. Po tem faktu nikomur ni bito mogoče sklepati, da obstoje razlike »v obsegu in načinu izvajanja agrarne reforme« med ministrskim predsednikom in ministrom za agrarno reformo. — Vseskozi je svojevoljna predpostavka, ki je v ostalem dala predsedniku ministrstva le »Impresijo*, da žeM
HAPRBJ,
demokratska stranka izvesti nekako kampanjo proti Vatikanu, to je, da m rši nekako presijo nanj. — V seji ministrskega sveta, v kateri se je govorilo o imenovanju djakovskega šk;-fa. ie večina članov demokratske zajednice bila ta, ki je priporočala, odobravala in zahtevala največjo zmernost in obzirnost nap ram Vatikanu. Notica »Demokratije« je izšla brez znanja 'm odobren m kakega ministra demokratske zajednice, a kampanja »Riješ SHS« kot kampanja vobče ne datira od včeraj la Bazira na drugi pofttiki ta ne na poHtfki žafttve Stolice. — Pravi vzrolc krize ni bil torej to me more ttfl ta, ki ga navaja v ostavki gosp. ministrski predsednik. Vzrok le® v njegovi naravi, njegovi bahatosti, seveda tudi v načrtih', Id m bffi odkrito priznani. Dejstvo je, da Je g. ministrski predsednik s svojim obnašanjem nedavno izzval ostavko dveh članov kabineta. Po notici v »Demokrati#« je žalil vse člane kabineta iz demokratske zajednice. V Zagreb je odšel, ne da bd sporočil svojim tovarišem tega svojega od* potovanja. — Navajamo precedenco, (k se je v pogledu resortnih ministrstev vmešaval direktno in imel nekako anketo uradnikov, ne da bi obvestil njihove ministre. Njegovo ostavko so prečkali člani vlade šele po objavljenju presbiroja, kakor ostalo občinstvo. Tako postopanje jako obtežuje osebno delovanje med ministrstvi. — V dneh torej, ko se v Parizu mjhaja vprašanje o raejali naže države v poslednji najkritič-nejši fazi, ko se ima rešiti definitivao vprašanje o položaju Ogrske na Balkanu, ko se sovražniki države prizadevajo povzročiti v naših deželah nemire na raznih straneh, ko izmišljajo incidente, ki so prišli tudi v del zavezniškega tiska, ko je povoljna rešitev vprašanja o določitvi odškodnine v Parizu ogrožena, ko se morajo vzpostaviti novi odnoSat! s
7	sosednjimi državami, ko se mora prej vzpostaviti in za vsako ceno obdržati mir v deželi, vrniti mirno trgovino in delo, ko velik del naroda v mrzlici pričakuje ppvoljne agrarne reforme, ko je treba povoljne rešitve valutnega vprašanja, ko dobro-vtijci, izmučeni invalidi in vojne sirote pričakujejo vsak dan zboljšanja svojega stanja, g. Protič kot predsednik vlade ruši vlado, meče ogenj med politične stranke radi osebnih vprašani, otvarja nedogledno krizo ter ustavlja rešitev najnujnejših vprašani. — NaSe stafSče je, da v teh usodnih časih za državo in narodno edinstvo niti vlada niti poetične skupine in še manj pofttične osebnosti nimajo pravice, da ustvarjajo notranje zapletijaje in da kompromitirajo velike priboritve naroda ia njegove vojske. Krizo bi bik) treba urediti čimprej. Razpravljati je treba o važnih vprašanjih v najkrajšem času, narodu dati priliko, da pride do besede in izvoH ustavo-tvorno skupščino, ki bi vse notranje odnošaje temeljito izčistila in uredila.
Beograd, 3. avgusta 1919.
Ljuba Davidovič, Pavle Marinkovič,
V.	F. Velikovlč. Vefislav Vidovič, Svetozar Pribičevič, dr. Edo Luki-irič, dr. Tugomer Ataupovič, dr. Albert Kramer, dr. Uroš Kr ulj, dr. Fran Polak, Sefkija Oluliič.
Dnevne vesti
Zakaj so v zaporu?
V	zadnjem času je bfto veliko našiti sodrugov aretiranih, nekaj prej, nekaj po zadnji splošni stavki. Nekaj jifi je bilo medtem izpuščeniti, nekaj Jifi pa tiči še vedno pod kfcjučem. Tako tudi sodr. ing. Gustinčič, ki Je bH aretiran potem, ko je btia Je stavka pri krajo, n* da bi bH pravi vzrok te aretacije koma znan. Pri stavki sami ni sodr. Gustinčič direktno sodeloval, pa tudi drugače ne vemo, v četn naj bi se bH pravzaprav pregrešil proti zakonom. Dejstvo je pač, oa sedi še vedno v zapora, rte da bi vede! zakaj, če je v zmislu sedanjih zakonov kaj zakriva, naj se postopa soflnijsko proti njemu, če ne
—	naj se ga izpusti! Brez pravega vzroka se ne sme držati nobenega v zapoiu. Prepričani Smo, da bo poverjeništvo za pravosodje stvar prečilo ter objektivno presodilo. Mislimo, da ni ne v interesu aretiranca ne v namenih poverjeništva, da se 'dftigače postopa.
Amerikanska daril#.
Mestni magistrat ljubljanski Je dobH nekaj amerikansklh' daril, lit se bodo razdelila med najrevnejše Ij u b 1 j a n s k e rodbine fn sir o-m a k e. Pismene prošnje z natančnimi navedbami o potrebnosti naj se vlagajo v magistratnem protokolu do 19. f. m. Prognje smelo vlaga« le
taki, ki niso, oziroma ne bodo prosili pri poverjeništvu za socijalao skrb in ki so res obleke neobhodno potrebni. Ker je količina blaga zelo omejena, se na druge prošnje ne bo moglo ozirati. Na razpolago je razna mežka, ženska in otroška zgornja obleka in perilo, potem čevlji, nekaj moSkih in ženskih klobukov, kap in nogavic, sukanca, gumbov, mita In drugih malenkosti.
Naši siepcL
Na notico, objavljeno pred par dnevi, so se oglasi# pri nas štirje slr.pci. VodH jih je nek gospod, ki }e najbrže pri njihovem oddelku usluž-ben Slepci so izjavili, da je bila objavljena notica pretirana, kar smo vzeli na znanje. Mi smo o razmerah našiti slepcev sedal sicer prav dobro irktimirani in zato upamo, da 90 govorili samostojno, čeprav še ne moremo trditi, da štirje predstavljajo že vse. Sicer pa Še enkrat priporočamo, da se z našimi slepci kar najbolj humanitarno ravna, kot pač odgovarja njihovi usodi, da ne bo v prihodnje kakih nepotrebnih in mogoče tudi neosnovamh pritožb. Nikoli, nikoli ne bo za le ieve4e dovolj storjeno. Upamo, da se bo s njimi vedno plemenito ravnalo.
Drobno.
■— Prevalje. Da bo dana možnost spoznavati naš krasni planinski svet
V	Korotanu, se namerava ustanoviti podružnica slov. planinskega društva za Mežiško in Podjunsko dolin rt s sedežem v Prevaljah. — V redečo, dne 10. t. m. je ustanovni občni zbor v Prevaljah v šoli na Fari ob 9. uri predpoldan. Vsi, ki se zanimajo za planinstvo na Koroškem, se vabijo tem potom k ust. obč. zboru. Podružnica si bo stavila za nalogo zgraditi planinsko kočo na Peci. — K obilni udeležbi vabi — pripravljalni odbor.
— St Peief v savinjski doHnL Odsek stan. zveze slov. akadareikov priredi na Vel. gospojnlco, dne 15. avgusta v št. Petra v savinjski dolini v prostorih restavracije g. »ribana ob vsakem vremenu C, S. Ftežgar-jevo ljudsko zgodbo »Veriga«. Po igri velika ljudska veselica, na kateri svira rudniška godba iz Zabukovca, ples, Šaljiva poSta, srečelov itd. Čisti dobiček je namenjen podpornemu društvu slovenskih visokošolcev in dijašk" ku-iiinji v Celju. Da se odpomore bedi, v kateri ie živelo ravno slovensko dljaštvo v preteklem šolskem letu v domovini in izven domovine, apeliramo na vse ljubitelje učeče se mladine, da se polnošteviluo udeleže. Za vozove v smeri Celje v skupinah je preskrbljeno. Dobitke za srečelov in denarne prispevke naf se blagovoli pošiljati na »Veselični odsek« v St Petru v savinjski dolini. Začetek ob 3. uri popoldne. Savinjčani, Savinjčanke! Pokažite vsej Sloveniji, da se zavedate kulturne dolžnosti napram slovenski omladlnl.
— Rogaška Slatina. V nedelja 10. avgusta prirede jugoslovanski akademiki veliko vesetioo in cvetlični dan v prši jugoslovanskih akade-mičnih menz. Predpriprave so v polnem teku in v tem naš g. ravnate!! Herg. vsestransko podpira. — OJ-bot.
— Nadaljevanje študij v Švici.
Vabim vse one, ki nameravajo študirati prihodnje šolsko leto 1919/30 v Švici (St. Gallen ali drugje) k sestanka v svrho skupne akcije. Zbrali se bo*i l. v torek, dne 13. avgusta ob 6L uri zvečer v gostilni »Pri Mraku« oa Fin>ski cesti. Kdor se n« more zglasiti osebno, naj se prijavi pismeno (z natančnim naslovom) na naslov: Fran Schiffrer, Ljubljana, Kongresni trg 6.
— Nova žigovhia od Igralnih kert. Vsled brzojavnega odloka generalne direkcije carine v Belgradu z dne 17. julija 1919, št 8467 se mora na novo določena žjgovina ali toui-Icovtua v znesku 5 dinarjev v srebra plačati za vsako igro od vseh Igralnih' kart, ki se v ozemlju kraljestva tačas" nahajajo in, ki se v našem ozemlju proizvajajo. Vsi prodajalci igralnih kart, potem gostilničarji lo kavarnarp se pozivajo, da naldalje do 31. avgusta 1919 naknadno predložijo davčnemu uradu za mesto Ljubljana v Ljubljani, Vodnikov trg St. 5 kot odkolkovalnemu uradu vse cele, zaprte in še neporabljene Igre v svrho še enkratnega odkolko-vanja in da plačajo od vseh takih {ger na novo določeno kolkovino, vračunši kolek (30 vin., 60 vin. in 1 K 20 vin.), ki se je že za vsako igro plačal. Vse igre. ki niso vnovič od-kolkovane od davčnega urada za mesto Ljubljana v dokaz, da se je od njih plačala na novo določena ži-govina, se smatrajo nekolkovane in zadenejo obrtnike, ki imajo take karte na prodaj ali v shrambi In fca-
Stran 3.
varnarjl, v katerih lokalih' se igra s takimi kartami, postavne posledice.
—	Imenovanja. S kr. odkazom od 30. julija 1.1. so imenovani pri odseku za prehrano v Ljubljani: okr. glavar dr Bogomil Senekovič direktorjem drugega razreda, okrajni komisar dr. Emil Oaj sekretarjem drugega razreda, vladni koncipist Stanko Novak pisarjem prvega razreda in vladni koncipist Franc Urlep pisarjem tretjega razreda.
—	Ukradena štac;piija, lz pisarne oddelka strojnih pušk tretjega bataljona pešpolka v Pečuhu je bila ukradena uradna štampilja tega oddelka, bržkone z namenom, da bi se s to žtampilijo žigosali nežigosanl bankovci. Ker se s to štampilijo doslej baiikovci niso žigosali, se opozarja občinstvo, da nimajo bankovci z njenim žigom vrednosti.
Državni uslužbenci za svoje pravice.
V	četrtek, 31. julija t. I. se Je vr> šila v »Mestnem domu« v LJubtanl širša odborova seja društva državnih uslužbencev SHS na Slovenskem ozemlju, katere se je udeležil v imenu naše stranke sodrug Pete-jan. Na seji se je razpravljalo o razmerah državnih uslužbencev, ter se ie po temeljitih referatih in govorih' državnih poslancev dr. Novaka, Pe-tejana in Vesenjaka soglasno sprejela sledeča rezoluclja:
Povodom širše odborove seje (internega shoda) »DruSlva državnih uslužbencev kraljestva SHS na slovenskem ozemlju* v Ljubljani dne 31. julija 1919 v »Mestnem domu« zbrani odborniki In odbornice vseh slovenskih strokovnih organizacij državnih in avtonomnih nastav-IJencev so sklenili v Imenu 5700 članov In njih družinskih pripadnikom otrok, žena ta starSev, nastopno
rezolucijo:
I. Slovenski državni in avtonomni nastavljene« ugotavljajo, da posm-Ja zistem dragtnjskih doklad usode-polen ne samo zanje, marveč tndi za državo; dragiajske doklade izgube svoj oomea in lzgreše svoj namen v tistem trenotku, ko vlada noče imeti ali nima dovolj moči, da bi nevzdf-žno rastočo draginjo vseh življeu-skih potrebščin z energično roko zaustavila,
II. Draginjske doklade se stekajo iz državnih bkgajen skozi roke Javnih nameščencev naravnost v kapitalistične malhe trgovcev in veriž-nikov, od koder al več Izhoda. One prizadevajo državi ogromno breme, slabe nje finančno silo in tako polagoma upropaščajo državni ustroj.
III. Ker slovenski državni in avtonomni nastavljena »očemo biti niti posredno niti neposredno grobo-kopi jedva združene trounene domovine, poživljamo vlado:
1. da reši v najkrajšem času valutno vprašanje brez škode za Javne nameščence. Sredstva za izravnavo valute naj se vzame od omlet, kamor se neovirano stekajo, od vojnih dobičkarjev:
2. da dovoli razpečavanje tseh za življenje potrebnih predmetov samo legalnim trgovcem, producentom živil pa prodalo le njim lastnih proizvodov. Upotrehiti je vsa sredstva, da se ti prodneentje pod plaščem lastnih proizvodov ne bedo mogU baviti z uničujočim prekupčevanjem ter se imajo v to svrho opremiti S potrdili političnih oblaste v. d->. predajajo resnično samo lastne pruiz-vode;
3. da se uveljavijo najradikalnejša sredstva proti tihotapcem, prekupčevalcem, zakr.teUn nro-M.-d^em, verižniUom, prikrivakem In ?Igralcem bteKa, navljalcem cen in izvoznikom, ki umetno draže blago in se m zvijačen način odtresajo davčni dolžnosti in splošni produktivni delavnosti. Vse take elemente je t vso brezobzirnostjo privesti zopet do njih prevdejsega poklica in vsako prekupčevanje ter draženje, pa bodisi v katerikoli obliki, najodločneje zatreti.
4. Cene imajo biti pri \ sam t-iaiiu glede na vrsto in koiiemo vi.ifu» označene.
Vsak, kdor zahteva.^ daje ali po-nuja več, kakor dovoljnielo določene dnevne tržne cene in krajevne tržne razmere, naj zapade nuisifožjl kazni.
5. y ta namen je urediti tržna so-dlšča. ki naj sodilo uaelo in kaznujejo vse prestopke in neprilike takoj, čim se ugotove. Nastaviti ie nc same* tržne stražnike, ki so po večini samo za odjemalce gluhi, marveč tudi nadzornike in poverjenike, ki imajo oblast, da krivcu takoi prisodijo zasluženo kazen in na ta način izpodbijejo tla prevejanosti in oderu?tvu prodajalcem in kupcem.
6. Dovoli naj se uvoz. zabrani izvoz vseh onih predmetoy, ki ji!i in-
Slavnemu občinstvu se priporoča
potofl Zmajevega (jubilejnega) mostu.
Lastnik Stevo Miholič,
mestu
'jasemi !?3aBfiSswR3®asaa*aBi
obrestuje hranilne vloge po čistih
Rezervni zaklad nad K 1,100X00.
brez odbitka rentnega davka.
— ni. Ustanovljena 1881
še solidno prebivalstvo potrebuje. Izkušnje vojnih let so zadostno ;io-kazale, kako kvarno vplivata pomanjkljivi uvoz in preobilni izvoz na trg in prodajalne prilike.
7. Osnujejo naj se javna skladišča in tržnice z najizdatneišo subvencijo države in občine, prva za rezervo neskvarljivih živil, drugo za dnevno potrebo prebivalstva.
8. Vzpostaviti je po možnosti takoj zopet redni in neprikrajšam promet, na vsak način pa odgovornost pošte, železnice in drugih prometnih podjetij za prevzete pošiljke in tovore. Zaostajanje pošiljk in tovorov ogroža trgovino in draži blago. Zato je treba preprečiti posledice z najuspešnejšimi naredbami in osebno odgovornostjo onih, ki jim je odprava blaga poverjena.
IV. Protestiramo proti zgrešeni carinski politik!, ki ne le sama po sebi omejuje uvoz prebivalstvu ne-obhodno potrebnih predmetov, temveč tudi cene tem predmetom ne-razmerno visoko dviga.
Žrtev sedanje carinske politike torej ni trgovec, temveč odjemalec, pred vsemi drugimi iavni nameščenec.
V. Izenačenje službenih prejemkov državnih nastavljencev celokupne kraljevine je v interesu države nujno potrebno.
Separatizem povzroča predsodke, nezadovoljnost, nezaupnost, slabo vero v prihodniost In delomrž-nost, ustvarja slabe in nezanesljive državljane ter goji boljševizem.
VI. Pokazalo se je, da so se izvršila v zadnjem času imenovanja, vsled katerih so gotove osebe brez zadostnih predštudij dosegle neprimerno visoke čine in veliko oškodovale druge, ki so imeli do teh mest vsestransko kvalificirano pravico. Vsa taka imenovanja, ki bi se pod roko morda še namerjala, je nemudoma ukiniti in vsa, kakršnakoli va-kantna, ali nanovo sistemizirana mesta za javno konkurenco vedno razpisati. Imenovanje posameznih re-sortov in strok, v kolikor še niso izvršena, je nemudoma izvesti.
VIL Apeliramo na celokupno Narodno predstavništvo, da napram najbednejšim izmed bednih, o katerih ne sme pozabiti, da tvorijo lastno voljo in hrbtenico države, vrši v polni meri svojo dolžnost. Opozori naj, ne glede na desno ali levo. vlado, da politike, ki bi tirala uje-dinjeno domovino na rob prepada, ni voljno dalje podpirati.
Izum proti trčenju vlakov.
Železniškemu asistentu Zvonimi-ru Masletu se Je posrečil velik izum naprave, ki vedno čuva nad varnostjo vožnje ter začne v trenntku preteče nevarnosti — ko strojevodja na »stoj« stoječe znamenje ni opazil
—	sama zavirati stroj oziroma pri osebnih in brzih vlakih tudi vozove, in dajati s številnimi kratkimi žvižgi znamenje, da se mora stroj oziroma vlak hitro ustaviti. Železniško ravnateljstvo v Ljubljani je naročilo Izumitelju, da izdela tako napravo in jo udela na stroj, na kar je uredilo poskusno vožnjo na 31. malega srpana t. 1. na progi Ljubijana-Brezo-vica.
Poizkus se Je izvršil trikrat. Prvič je vozil stroj z brzino 40 km na uro, drugič z brzino 70 km in tretjič SO km na uro. Zaviralna naprava je vse trikrat Izvrstno funkcijonirala.
Na progovnem znamenju je bila prav neznatna prožilna naprava. Na Strojevi strehi pa je bila glavna naprava. Na robu strehe je bil prožilnl vod, ki je bil v zvezi z mehanizmom, ki je pozneje pri vožnji zavrl stroj in priklopljeni voz ter dajal žvižge s prrno piščalko.
Ko se je stroj bližal ,da uide mimo na »stoj« stoječega progovnega znamenja, oziroma na nevaren del proge, se je naprava dotaknila progovnega znamenja in oživela. Prvi žvižg — drugi — tretji itd., vsi rezki it' kratki! Sledilo si je z matematično natančnostjo blizo 30 žvižgov in nato žvižganje na dolgo. ,Vlak je obstal.
Alarm parne piščali, ko ie naprava sama ustavljala stroj, je bil vst>-kikrat naravnost presenetljiv. Piščal je žvižgala brez prenehanja, dokler niso postavili izproženo napravo zo-pot v prejšnjo stanie. Zavoro zamorc zavreti naprava istotako hitro kot strojevodja.
Poskusna vožnja je popolnoma uspela in dokazala, da trčenje vlakov po upeljavi te naprave v zvez* z blokovnim sistemom ne bo več mogoča ne na progah, ne na postajah. Dokazala je pa tudi, da se naprava z istim uspehom lahko uporablja na enotirnih železnicah ker pri vožnji v nasprotni smeri, za katero progovno znamenje ne velja, nič ne deluje.
Naloga ministrstva saobračaja je sedaj, da takoj uporabi ta izborni izum, ki se mora ne le v izogib ogromnih materiialnih škod trčenj, ampak tudi v izogib človeških žrtev, nemudoma vpeljati na vseh železnicah.
'Strokovno gibanfe.
Seja osrednjega društva kovinarjev se vrši danes, v sredo ob 6. uri zvečer v Mahrovi hiši.
Iz Sloveniie.
Teharje pri Celju.
Preteklo nedeljo je bil pri nas pred cerkvijo shod, na katerem je govoril g. kaplan in g. dr. Ogrizek.
Prvi je priporočal kmetom, da si vzamejo vzgled pri delavcih, ki so j tako dobro organizirani, ki tako skrbijo za bolnike itd. Oovoril je tudi
dr. Ogrizek, ki je že poznan kot ši-
rokoustnik. Šopiril se je pred cerkvijo kot puran. Očita! je socijalniin demokratom, da so brezverci, brezdomovinci in vragsigavedi kaj še vse. »Poglejte jim v obraz«, je rekel, »saj se jim pozna že od daleč, kuj da sc«. — Kmetje iz Teharij si štejemo v dolžnost, povedati g. Ogrizeku, da naj s takimi govori rašši ostane doma. Tudi to mu povemo, če še ne
To
ono.
NalvtoveJša poroilla.
RUMUNI V BUDIMPEŠTI.
LDU. Dunaj, 5. (DunKU.) Kakor javljajo listi, je zjutraj naznanjalo bobnanje, da je tekom 2 ur oddati vse orožje. Mesto so zasedle začasno tri divizije. Ogrska »Post« poroča, da se potrjujejo vesti o izgredih rumunskih vojakov na periferiji mesta. Rumunski vojaki so izvršili v budimpeštanskih predmestjih mnogo silovitosti In so uporabljali strelno orožje pri najmanjših pripetljajih. V delavskem oddelku Zuglo Je zaprlo vojaštvo veliko cesto ob osmih zvečer. Delavci, ki so se baš vračali iz tovarn domov, niso smeli preko ceste. Ko so nekateri njih poizkušali, da prekoračijo cesto, so jih zadele krogle rumunskih vojakov. Število mrtvih še ni znano, ker niso Rumuni nikogar pustili do trupel.
ŽELEZNIŠKI PROMET NA OGRSKEM USTAVLJEN.
LDU. Budimpešta, 5. (DunKU.) Položaj v Budimpešti je povzročil omejitev oziroma ustavitev osebnega prometa. Osebni promet na ogrskih državnih železnicah je popolnoma ustavljen.
NEMIRI NA ANGLEŠKEM.
LDU. London, 5. (DunKU.) Reuterjev urad poroča: V Liverpoolu je bilo danes mirno. Za nemirov je bil en mož ustreljen, 70 do 80 ljudi je bilo ranjenih in 400 aretiranih. Oplenjenih je bilo več nego 100 trgovin.
UPOR ANGLEŠKIH VOJAKOV.
LDU. Moskva, 5. (DunKU.) (Brezžično.) V Baku so se uprli angleški vojaki. Uporniki so razobesili rdečo zastavo in zahtevali, da se takoj vrnejo v domovino. Ker vlada med moštvom angleškega brodovja boljševiški duh, je brodovje zapustilo Pnku in odplulo neznano kam.
UPOR V KOLČAKOVI ARMADI.
LDU. Moskva, 5. (DunKU. Brezžično.) V Kolčakovi armadi bojujoči se srbski oddelki nočejo nadaljevati bojevanja in zapuščajo svoje postojanke. Kubanski kozaki, ki so med četami Donjikinovimi, zahtevajo, da jih odpuste v domovino.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA V AMERIKI.
LDU. Chicago, 5, (DunKU.) Delavci v železniških delavnicah so
nosu pozna, da je doktor. In dektarji znajo kmeta še najboljše obriti, med tem ko delavec delavcu ne bo tega storil nikoli. Torej g. dr., pri nas ne boste imeli veliko usoelia. Že danes vam dajemo na znanje, da se kmetje štejemo med delavce in ostanemo pri delavskih organizacijah. Kmetje se ne pustimo več kar tako voditi za nos. — Več kmetov.
Gospodarstvo.
Dovolitev za nakup živil. Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel v Belgradu je izdalo nastopne dovolitve: za uvoz živil v Slovenijo: 1. Zadravec v Središču 5 vagonov pšenice in 5 vagonov koruze; Karl Ha-ber v Mariboru 4 vagone koruze in
1	vagon ovsa; Vinko Majdič v Kranju 90 vagonov pšenice in 90 vagonov keruze; Matija Dvoršek v De-gnu 5000 kg koruze in Karl Repc-lusk v Št. Vidu na Koroškem 1 vagon koruze.
Sol za Južno Srbijo. Monopolna
uprava javlja, da je v Solun došio 350 vagonov soli za južne kraje Srbije.
go stavka 400.000, v okolici 30.000 delavcev. Železničarji stavkajo tudi v južnovzhodnih državah, nadalje v Bostonu, Filadelfiji in drugih važnih središčih.
DRAGINJA V AMERIKI.
LDU. Berlin, 5. (DunKU.) »Ber-liner Tageblatt« poroča iz Ziiricha:
V	Zedinjenih državah je nastala zelo opasna draginja, vsled česar je moral parlament prekiniti posvetovanje o mirovni pogodbi in se baviti z draginjo.
AUERJEV ATENTATOR ARETO-VAN.
LDU. Dunaj, 5. (DunKU.) Ladijski kuhar Alojzij Lindner, osumljen in zasledovan zaradi tega, ker je ustrelil poslanca Jarassa v Bavarskem deželnem zboru in težko ranil bivšega ministra Auerja, je bil zvečer 4. avgusta aretiran, ko Je hotel prekoračiti mejo iz Ogrske v Nem-^ ško Avstrijo. Orožniki so ga odvedli na Dunaj v policijski zapor. Ko so ga aretirali, Je poskusil samomor; prerezal si je žile na levici. Nož sc mu takoj iztrgali; zadobil je Ie lahko poškodbo. Lindner je priznal, da je v poslopju bavarskega deželnega zbora na ministra Auerja, ki ga je smatral za protirevolucijonarja, oddal strel Iz revolverja. Povedal je, da se je zadnje dni mudil v Budimpešti in da Je tudi služil v ogrski rdeči gardi. Ko je razpadla sovjetska vlada, je smatral, da je prišel čas spraviti se na varno.
ODKRITJE RUDE.
LDU. Berlin, 5. (DunKU.) »B. Z. am Mittag« poroča iz K81na: Razširjene so vesti, da so na Hunariicku odkrili mnogo rude. Po uradni analizi vsebujejo rude 55 do 60 % kovine in do 30 % mangana.
In vendar so napadli!
LDU. London, 28. julija (ČTU.) Reuter poroča iz Pariza, da so Izvedene vse priprave za francosko-srb-ski napad na krilo armade Bela Kuna. Napad se bo izvršil, ako se Bela Kun ne bo uklonil pogojem aliiran-ctv. (Op. ured.: Iz tega zakasnelega brzejava je razvidno, da mi žrtvujemo še vedno našo izkrvavelo armado za evropski imperijalizem. Me ščanski listi bodo vzlic temu še vedno trdili, da je bila pri nas stavka
Operacije brez bolečin,
Chicago, 3. — Zdravnik, čigar ime je na njegovo željo še zamolčano, je. s popolnim uspehom izvrši! prve poskuse operacije brez bolečin na bolnikih v neki čikaški bolnišnici.
Zdravnik ima pomočnika, ki se je pravkar vrnil iz Francije in njegova iznajdba je bila izpopolnjena v vojaških bolnišnicah. Iznajdba je odpravila bolečino. Bolnika ni treba več uspavati s kloroformom ali etrom, temveč je pri polni zavesti in lahko opazuje, kako mu zdravnik reže nogo, žaga kosti, odpira trebuh in jemlje ven slepiča itd. To se zgodi na ta način, da zdravnik umrtvi alt uspava živce Ie na tistem delu telesa, ki ga misli rezati, medtem ko so ostali deli telesa v popolnem normalnem stanju. Ker so živci recimo v nogi otrpnjeni in začasno mrtvi, ne čuti bolnik nobene bolečine, čeprav mu režejo nogo od telesa.
_ Pri prvem poskusu" v čikaški bolnišnici je bila operacija na vnetju slepiča. Bolnik je bil pri polni zavesti in zdravnik mu je med odpiranjem trebuha in jemanjem slepega čreva pripovedoval neko smešno povest, kateri se Je bolnik smejal.
Zdravnik izjavlja, da se bodo vbodoče vršile vse operacije na ta način. S tem bo nepopisno veliko po-magano ne samo zdravnikom, id jim ne bo treba več hiteti v skrbeh, da se bolnik prezgodaj zbudi iz kloro-formiranja, ali da umre radi hudih učinkov omamljivega strupa, temveč tudi bolnikom, ki ne bodo prvič čutili bolečin in drugič bodo zdravnik! lahko delali počasi in previdno in neredih bodo dobro delo. Doslej je umrlo vsako leto mnogo ljudi za temi boleznimi ali telesnimi poškodbami, katerih niso mogli operirati zaradi tega, ker ne bi bili prenesli kloroforma ali etra vsled telesne oslabelosti, medtem ko je bila operacija še edina rešitev. Odslej pa bo lahko vsakdo operiran pravočasno in temeljito, ne glede na to, kako slab je drugače, kajti novo sredstvo za omenjeno otrpnjenje živcev nima slabih učinkov na možgane ali druge dele telesa. Novo sredstvo se bo lahko porabilo tudi pri porodih in žena ne bo občutila nobenih bolečin kljub temu. da bo pri popolni zavesti.
S pomočjo te iznajdbe so ope.!-rali na tisoče vojakov v Franciji in jim edino na ta način ohranili življenje, medtem ko bi bili brez te iznajdbe danes gotovo v grobu.
Boga Je tožil.
Iz Belgrada poročajo: Kmet Ce-domir Sohajics iz Zaglava pri Čača-ku je predložil knezoškofiiskemu konsistorijalnemu sodišču v Cačakn pismeno tožbo proti — Bogu. V tožbi pravi med drugim, da vladata sedaj v družini, v občini in v državi največji nered in krivica in da Bog vst-to dopušča ne da bi kaj ukrenil prot; temu. Cerkev bi si morala izbrati »drugega« Boga. Kosistoriialno sodišče je oddalo tožbo posvetnemu sodišču, ki Je obsodilo tožitelja radi 'norčevanja iz Boga na 14 dni težke ječe...
Madžarski komunisti za
mednarodni Jezik.
Z naredbo komisarja za ljudsko izobrazbo v Budimpešti je bil upe-ljan na budimpeštanski univerzi in tehniki mednarodni jezik »Ido« za obvezen predmet. Za učitelja Je bil imenovan na univerzi dr. Szentke-reszty, na tehniki inž. St. Rakonyi. Čez pol leta bo ta Jezik stopnjema upeljan tudi na druge šole, da bo postal »Ido«, ta mednarodni Jezik znanosti in dela, zmagovalec nad primitivnim »Eksperantom«, res svetovni Jezik mednarodno organiziranega prdetarijata.
jrovizaciia.
Krušne komisije bodo uradovali
j v petek, dne 8. avgusta od 8. do pol j I. ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za sladkor. Zamudniki dobej sladkorne izkaznice po sledečem redu : iz I. in II. okraja dne 9. avgusta; iz III. in IV. okraja dne II. avgust iz V. in VI. okraja dne 12. avgusta* iz VII. in VIII. okraja dne 13. avg., iz IX. in X. okraja dne 11 avgusta« vsakokrat od 8. do 12. ure v aprovl* začni pisarni na Poljanski cesti 13
LISI i\ICA UREDNIŠTVA.
Y. Hvala! Porabimo in se priporočamo.
Izdajatelj: Josip Pet« jan. Odgovorni urednik: Rudolf Golouft Tisk »Učit. tiskarne« v Thiblianl.
Inženir dr. Miroslav Ka^al
oblastveno poverjeni stavbeni inženir.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske, žeJezobetonske in vodne zgradbe v Ljubljani, Hilšerjeva ulica it. 7. Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodtiili si!, vodno žage. elektrarne, betonske in žeJezobetonske jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja« skladišča,'betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije.
Prevzema v strokovno izvršite v vsenačrtfl stavbene inženirske strdke. Tehniška mnenja. — Zastopstvo strank v tet* niških zadevah.
DRVA
cele vagone in tudi na m;t oddaja
Gospodarska zveza
v Ljubljani.
spreten, energičen, dober delavec, s® išče za veliko mlinsko podjetje na Hrvaškem. Dobra plača in druge udobnosti. Ponudbe pod šifro K.B. C. na upravo lista.
Naznanjam slavnemu občinstvu otvoritev
lastne brivnice
v Trbovljah, Loke st. 19 (prej trgo* vina Vedenik, na Tereziji).
Za obilen obisk se priporoča
Joško VraneSlč, brivec.
U\M\\\ nakup
vsakovrstnega modernega in trpežnega obnvala je v zalogi lastnega izdelka. Popravila se t o S n o in e e b o izvrie. Izdelo-valnlca za zgornje dele. — Pri zunanjih naročilih zadostuje Čevelj za mero.
JoiiP~PRE$EREN,
čevljarski mojster, Sp. Slika«
Celovška testa šl. 82, nasproti gasilnega doafc
Stran 4.	NAPREJ.	StOT.	177.