i9. številka.
V Trstu, v sredo 7. marcija 1888.
„E O I N O 8 T"
izhaja ilvftkiHf trn teden, vinko irtdo >n Botcto o'i 1. uri popoluđne.
„Edinost'- stane:
za vno leto gl. fi. - ; izren Avst. ft.— gl. • za polu leta „ 8.—; „ „ 4.50 „ za četrt lota „ 1.50; ,. „ 2.25 „ Pofjimične Številke xe dobivajo t pro-tlajalnicah tobaka v Trstn po S nov.,
v Sorici in v Ajdovfičinl po « nov. Na narečje "brez priložene naročnine se upravniitvo ne ozira.
EDINOST
V*i dopisi
Torrente
frankovano, ker m frankovana ne m nj^e-jemajo. Kokopiei ne ne vrai-aio.
Oglasi in oznanila se račune po 7 nov. vrstica v petitu; /u aaslCTO z debelimi črkami ne plačuje prontor. kolikor bi ga
obneslo navadnih vr»tie. Poslfina, javne zahvalo, osmrtnice itd.
ne račune po pogodbi.
Naročniuo, reklnrnaciin in*erato pre-i"ina upravništvo v ulici Torrente 12. t Kipi le reklamacije *■> pnule poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V edinosti .!• noti,
Slovenska osnovna šola v Trstu.
V znanji jo moć! Zgodovina vseh narodov nam dokazuje to veliko resnico. Dobro razvita narodna prosveta je najboljša in najtrdnejša bran proti tujemu nasilstvu. Pripetilo se je večkrat, da so surova ljudstva razdejala države prosvet-Ijenih narodov, premagala je na bojnem polji, a njih duha, njih pvosvete niso mogla uničiti, njih jezika ne zatroti. Baš nasprotno, zmagovalci so se potopili v premaganem narodu, sprejeli njega vero. običaje in jezik ter sami kot narod podpolno izginoli. Tako se je godilo germanskim plemenom, ki so razdejala rimsko državo, tako tudi Bolgarom, ki so premagali balkanske Slovane v bizantinskem cesarstvu. Bolgari so Slovane takrat res premagali, a ker je bila slovanska kultura mnogo večja od bolgarske, potopilo se je bolgarsko pleme v slovanskem, prevzelo njega jezik, vero in običaje ter postalo samo slovansko. Vsak narod zatorej, ki si hoče zagotoviti bodočnost, mora najpoprej skrbeti, da si ustvari svojo prosveto ter jo razširi v vse slojeve družtva. Varovati mu je pred vsem svoj jezik, običaje in vero, kakeršno jo prejel od svojih pradedov.
Nam Slovencom so naši nasprotniki uničili uže malone vos slovansk1 značaj. Dva velika kulturna naroda stiskata nas vsak od svoje strani ter si z vsemi silami prizadevata odtujiti nas Slovanstvu. Na-stopki temu kulturnemu pritisku se kažejo uže povsod, v veri, običajih in v jeziku. Romani so nam po svoje prestrojili krščanstvo, katero smo prejeli od naših apostolov sv. Cirila in Metoda. Potisnoli so nas jezik iz cerkve to^ ga nadomestili s tujim. Nemci so jim pomagali pri tem poslu; a ti so šli še dalje, sklenoli so nas podpolno uničiti ter nam iztrgati poslednji znak slovanskega našega porekla, vzeti nam naš jezik ter ga nadomestiti se svojim.
Prva naša skrb mora biti sedaj, da si ohranimo svojo materinščino! Da se ubranimo pritiskajočim nas Nemcem in Italijanom, moramo napeti vse naše žile ter zastaviti v ta namen vse naše duševne in gmotno sile, kajti naši nasprotniki so mogočni po številu in sredstvih, katero, so jim na razpolaganji! v dosego njih svrhe. Svrha, za katero delamo, mora nam biti vedno jasna pred pfl-ni; se železno vztrajnosti jo in ne-
upogljivo voljo se jej moramo bližati korak za korakom. V tem nas ne sme strašiti trud in delo, ne smemo se bati nasprotovanja in proganjanja naših nasprotnikov; držati se moramo krčevito svoje ideje in žrtvovati za njo, kar imamo najboljšega in najsvetejšega na svetu.
V Trstu se je uže marsikaj storilo, da se ohrani in okrepi naš živelj, a v*e to so stoprav priprave za pravo in glavno delo. Ako a i hočemo tukaj zagotoviti in utrditi svojo narodnost, moramo si iz v o je vati neobhodno potrebnih narodnih šol. Pred nekolikimi leti so se poprijeli nekateri rodoljubi tega dela; hoteli so si izvojevati slovensko učilnico potom prava. A ta pot je jako težavna in zamudna, kajti stavijo se nam zapreke z dveh stranij: z ivirata nas magistrat in vlada. Vsakdo, ki pozna tržaške razmere, mora se čuditi, da se vlada upira slovenskim težnjam, namesto da bi je podpirala. Slovani stoje v Trstu na i z ki j učljivo avstrijskem stališči, kar se ob Italijanih z najboljšo voljo nikakor ne more trditi. Baš nasprotno so dokazali ti uže večkrat in celi) prav jasno svoje državi nevarne težnje. Vse to pa višje kroge nikakor no moti; mirnodušno gledajo to državi zelo opasuo premikanje in vlečejo voz po uže davno utrtera in izvoženem tiru; Italijane podpirajo v vsem in povsod, nas Slovane pa prezirajo. I)a pa naši oficijozi še sijajnejše dokažejo svojo bistroumnost, vzdržujo tukaj na državne troške nemške osnovne in srednje šole, kjer si prizadevajo malone izključljivo nemški možje nenemško otroke napajati z nemško kulturo. Zdi se nam, da ti duhoviti možje pomagajo Bismarku zidati nemški most do Adrije, kar bi nikakor ne pričalo o njih velicem avstrijskem patriotizmu. Iz opisanega postopanja se vidi, da si na vso moč prizadevajo stvari postavljati na glavo ter popravljati to, kar jo priroda sama ustvarila. Po našem mnenji so vso te moči v to prešibke; narave ne bodo predrugačile in tudi nas ne bodo zatrli ni Nemci ni Italijani, ako si bodemo znali in hoteli pomagati.
Najis kr a j nejfii čas jo, da se v Trstu ozbilj no pop r i m eni o narodnega dola. Pred vsem potrebne so nam osnovne šole, v katerih bi se poučevala naša deca v materinščini. Na tak način je edino mogoče obvarovati našo mla dino potu jee van ja tor ohraniti jo svojemu narodu. Na tisoče jo slovenskih roditeljev
PODLISTEK. 0 človeških dolžnostih.
ttal. Kpisil H 1 v i j Pellico, prel. Jos. K—u. XXIII.
O ženitvi.
(Dalje.)
Ženska jo po naravi mila, hvaležna in ljubi onega, ki jej vrača ljubezen, ki zaslu/i njeno upoštevanje. Bas zaradi te velike občni nosti lehko zameri moževe j neprijaznosti in drugim krivnjam, katero ga ponižujejo. Ta zamera jo lehko dovede do iK HpravljivoBti in drugih slabih posledic. NosreČnica ima lehko dosti krivice, ali razlog njenim pregreham jo izvestno le mož.
Nastopno prepričanje naj ti ostane neizbrisno v spominu: Nobena žena, kije bila dobra v dan zaroke, no izgubi svoje dobrote združena z možem, dokler ohrani on pravo njene ljubezni.
Da si pa ohraniš za stalno pravo do ženine ljubezni, no zmanjšaj svoje veljave v njenih očeh. Zakonska pouzdanost no sme v in oži zmanjšati spoštovanja in uljudnosti, katoro jej jo izkazaval pred zaroko. Mož jej sicer ne sme slepo in neumno hlapČevati; mora pa ob enem
v Trstu, katerih otroci so v italijanskih učilnicah podpolno poitalijanče, zato pa raste tudi našu število tukaj tako polagoma. Koliko pravih Slovencev je tukaj obogatelo, a njih otroci so z bogatstvom vred prešli v tabor naših najhujših, najbolj zagrizlih nasprotnikov ter nam tako dvakrat škodovali s tem, da smo izgubili ljudi in bogatstvo.
Trst je za prihodnjest vsega naroda tolike važnosti, da bi se morali naši kranjski in štajerski rojaki mnogo mnogo bolj brigati za nas, nego li so se do sedaj. Podpirati bi nas morali v našem narodnem boii duševno in gmotno, kajti jasno je, da sami vsega ne zmoremo, čeravno imamo najboljšo voljo in si mnogo prizadevamo. Pred vsem bi nas morala uspešno podpirati naša šolska družba sv. Cirila in Metoda, da si osnujemo vender enkrat toli zaželjeno osnovno šolo. To potrebo prebritko čutimo vsi v Trstu in odlašanje bi našej stvari napravilo noinmemo kvaro. Dan na dan povprašujejo ljudje: Kedaj so odpre slovenska šola? Treba je tolažiti jih z obljubami, da bode v kratkem; naj potrpe šo nekoliko mesecev. Dobro poznamo nekatere slovensko roditelje pri sv. Jakobu, ki nočejo dati v italijanske šole svojih otrok, ki so bili lani v otroškem zabavišči slovenskem, a letos se jih no sme več sprejeti, ker so izvršili šosto loto, in sicer, da bi se ne pokvarili, da bi no pozabili tega, čemur so se naučili v zabavišči.
Odpreti nam jo prav kmalu prvi razred slovenske ljudske šolo in to najprej na lastne troške. Na podlagi dovoljnoga števila slovensko šolo obiskujočih učencev hočemo potem zahtevati od magistrata tržaškega ali od vlade, naj prevzame šolo v svoje področje, kakor govori šolski zakon. Ako bi zdaj hoteli čakati slovenske šole, katero bi nam odprl magistrat ali država, čakali bi — do sod-njega dne! S peticijami, z resolucijami, moledovanjem in s pravdanjem izgublja ho zlati čas in pogublja so nežna mladina naša, in konečne rešitve naših prošenj in pritožeb vender no učakamo ! Večna kvara bi bila tako nemarno tratiti zlati čas, ako si na drug način lehko pomagamo.
Naša šolska družba, ki daje podpore raznim vasicam ob nomškej meji, bodo pač tudi za Trst, za najvažnejše mesto na Slovenskem, potrosila toliko, <la bodo mogoče ob t roški h
znati poučiti jo, ne da bi jej dal očutiti samovoljne oblasti ali surovega karanja. Ona mora vedno čuvati si visoki pojem o njegovem razumu in pravu; treba, da si šteje v čast biti mu svobodna družica; treba, da jej njegova oblast ne nalaga odvisnosti, temveč, da si jo sama želi po medsobojnej ljubezni.
Najboljše si izbral tedaj, kadar si se zagotovil, da jo krasijo izvrstne kreposti. Vender to to zagotovilo ne sme zavajati, da bi smatral za manj potrebno spoštovanje in ljubeznivost do njo. Ne govori: „Ona je tako podpolna, da mi odpušča vsako krivico; ni mi treba truditi se, da mi ostane ljubezniva; ona me ljubi vedno enako."
Kaj ? za to, ker je ona dobra, se bo-deš morebiti menj trudil, da Bi jej všeč? Ne moti se; baš zaradi njeno dobrote jo lehko žalosti tvoja neuljudnost in neotesanost. Um večja je njena uljudnost, tim bolj čuti potrebo najti sebi enacega človeka. Ako pa tacega no najde, ako uvidi, da bo jo tvoja zapeljiva uljudnost spreme nila v preziranje zlega soproga, silila se bodo po lastnej kreposti, da te ljubi, čeravno ve, da si jo nevreden, ali ta satno-sibt bode zaman. Odpusti ti sicer, ali ljubila te no bodo. Gorje, ako ne zmaga krepost, ako bi tožna reva našla druzega! Ne dovolj cenjeno srce, kutero slabo va-
vsega naroda slovenskega odpreti tukaj slovensko šolo! Ni se joj bati, da bodo morale druge dežele vse plačevati za nas; pomagali si bodemo sami, nabirali iu delali za družbo še pridnejo nego smo do sedaj, samo odloči naj se enkrat, ter stori ta prevažni korak! Spali smo le predolgo; najiskrajnejši čas jo, da se vzbudimo, da se lotimo rosnega dela in da rešimo, kar je še mogoče rešiti. Ako trosimo narodne žrtve v šolske svrhe, trosimo je tam, kjer je potreba največa in kjer bodo te žrtve prinašale največjih koristij. Tako mesto je Trst, zbog svoje lege ob morji in svoje trgovino. Ako hočemo imeti kedaj svojo trgovino, moramo si ustvariti v Trstu pozicijo. To bodo morebiti uvideli tudi prvaki ljubljanski, ki so bili doslej z malimi iznini-kami vedno nasprotni tržaškim Slovencem in njih težnjam, o čemer pa dones rajše molčimo.
Nadejamo se, da bode vender enkrat našo odlicnjake obsenčil duh pravoga spoznanja in da bodemo z njih pomočjo prav kmalu odprli prvo osnovno šolo slovensko v Trstu. V to ime pomozi Bog!
Deželni zbor kranjski.
XIV. seja dno 17. januvarja.
Po prečitanji zapisnika trinajste seje in razdelitvi došlih vlog fle odsekom v pre-trosaujo izroči evetoro poročil deželnega odbora in sicer: Poročilo glede zopetne zgradbo deželnega gledišča finančnemu odseku, načrt novega cestnega zakona in zakona o uvršČevanji cesta, daljo poročilo o prošnji posestnikov z Brega, Podolnice in Dobrove za uvrstitev ceste z Dobrove do Zakhiuca med okrajne cesto, in poročilo o prikladi na pivo v mestnej občini kamniškej za 1. 1888, do vštetega 1. 1893. pa upravnemu odseku.
Poročilo dožolnoga odbora glede 4°/0 priklade na najemščino od stanovališč v mestnej občini novomeškej za 1. 1888. se pa po nasvetu poslanca Murnika takoj reši in se sprejme brez ugovora naslednji predlog:
„V mestnej občini Novomesto (Itudol-fovo) se dovoljuje I. 1888. pobiranje 4% naklado na najemščino od stanovališč s to izjemo, da so ta naklada od letnih na-jemščin pod 24 gl. od najomščin za eta-novališča c. kr. vojaških uradov in c. kr. častnikov ne pobira, od drugih hišnih na-
ruješ, mogla bi si osvojiti slepa strast, ki bi prognala mir iz obitelji.
Mnogo mož živi v takih položajih, in žene, ki zdaj preklinjajo, bile so nekdaj krepostne. Ilovico so zašle, ker niso bile ljubljene.
Posveti svojo delovanje v dober uspeh onej, katorej si dal sveti naslov soprogo, kakor mora tudi ona posvetiti so tvojemu napredku. Tvoje dolžnosti so pa vsekako večje, kajti ona jo stvor slabši; ti pa, ki si močnejši, si jej večji dolžnik v vzgledu in podpori.
XXIV.
Ob očetovske) ljubezni «1» otrok iu mladine.
Ako imaš otroke, moraš darovati domovini dobrih narodnjakov, Bogu pa izvrstnih duhov. Vzvišena naloga! Kdor tega ne izvršuje, izdaja domovino in sovraži Boga.
Ne treba to opominati, kake kreposti mora imeti oče; vso bodeS imel, ako si bil dobor sin in si dober mož. Slabi očetje so bili vsi nehvaležni sinovi in malovrodni možje.
Okrasi svojo dušo s čutom očetovske ljubezni uže prodno imaš otroke in tudi ako jih nomaš nikoli. Očetovsko ljubezen mora gojiti vsak človek ter skazovati jo vnem otrokom in vsem mladeničem. Pazi
z veliko ljubeznijo in so spoštovanjem na mladi narastaj človeškega družtva.
Vsak zaničevalec in žalilec mladine bode kmalu hudobnež, če uže ni.
Vsak človek mora skrbno paziti, da spoštuje otroško nedolžnost, da je sam no pohujšuje, da je drugi no kvarijo, da jej uliva v srce ljubezen do kreposti. Kdor na vso to ne pazi, uzrok jo lehko, da se otrok izkvari. A kaj hočemo več reči, nego jo izustil sam Rešitelj, čestiti prijatelj otrok? „Kdor vzprejme malo deto v mojem imeni, mene vzprejme. Kdor pa pohujša katerega koli teh malih, ki verujo v mene, bolje bi mu bilo, da se mu ma-linski kamen obesi navrat in se ga vrže v morsko globino!" — Smatraj za otroke vse one, ki so mnogo mlajši od tebe, na katere upliva tvoj vzgled in tvoj glas. Občuj z njimi vedno prijazno in ljubeznivo, da jih odvrneš od zlega in vodiš k dobremu in vzvišenemu.
Mladina posnema liže po naravi rada vse; ako jo obdajajo pobožni, dostojni iu ljubeznivi odrasli, trudi se biti njim enaka, in s časom bodo tudi res enaka. Ako so pa odrasli neverni, pokvarjeni in hudobni, bode otrok slabši od njih.
(Dalje prili.)
jemščin pa od vseh od vsacega goldinarja po 4 krajcarje.14
Zadnjič rešeni zdravstveni zakon se potrdi v tretjem branji.
Poslanec Gutmannathal vpraša pri tej priliki poročevalca, bode li zdravnikom kako zabranjeno, da ne bodo mogli ljudem računati po lastnej volji?
Dr. Vošnjak odgovarja, da se bodo prejemki zdravnikov vsled določbe g 13. vravnali po posebnoj instrukciji, da bode pa tudi deželni odbor pazil na to, da zdravniki za svojo posle ne bodo preveč zahtevali, ter določil, koliko smejo računati. Outmannsthal se poročevalcu zahvali za to pojasnilo.
Potem poroča poslanec Klun o porabi enega dela I lolzapfelnove zapuščine za gluhoneme. Ta zapuščina jo koncem 1. 1887. znašala 220.35!) gld., nje letni dohodki pa štejejo 9500 gld. Lani jo bil deželni zbor sklenol, naj bi se iz teh dohodkov pripravilo 20 prostorov po 150 gld. za 20 gluhonemih deklic y šmihelskem zavodu pri Novem Mestu, torej v skupnem najvišjem znesku 3000 gld. Deželna vlada pa je temu sklepu le pogojno pritrdila, namreč da iz Holzapfelnove zapuščine ne dovoli 20 ampak le 10 ustanov v skupnem znesku 1500 gld. in tudi teh deset le proti temu, da dežela na deželne stroške prevzame od-gojo 10 gluhonemih dečkov. Deželna vlada namreč misli, da bi se morala Holzapfel-nova zapuščina prav za prav rabiti le za napravo domače gluhonemnice, ki bi pa predlogo zavlekla, ako bi se vsako leto 3000 gl. potroševalo za gluhoneme deklice. Poročevalec pa dokazuje, da ae sme JIol-zapfelnovo premoženje rabiti tudi za od-gojo gluhonemih otrok, in da bi ae naprava lastnega zavoda ne zavlekla, ako bi v ta namen vsako leto potrošil 3000 gld. Za stavbo bi še zmerom od Ilolzapfelno-vih dohodkov vsako leto nakladali 0500 gld., "VVolfovih pa 1600 gld,, torej črez 8000 gld., ter bi imeli uže v 6 letih z Wol-fovo glavnico 42.000 gld. in z obrestnimi obrestmi za stavbo lastnega zavoda nabranih 100.000 gld. Tudi dokazuje se statističnimi številkami, da 20 ustanov za gluhoneme deklice ne bi bilo preveč, ker je uže zdaj v šmihelskem zavodu 10 takih deklic, 12 drugih jih je pa prednici še naznanjenih, in tri so v linškem zavodu. Izmed prej omenjenih 22 so razven treh vse z Dolenjskega; koliko jih mora biti še na Gorenjskem in Notranjskem, za katere ne vemo; 10 ustanov bi bilo torej premalo. Poročilo torej deželnemu zboru preporoča, naj zahtevi slavne vlade ne pritrdi, ampak naj ostane pri svojem lanskem sklepu ter se v tej zadevi obrne naravnost do inini-sterstva in v ta namen sprejme naslednje predloge finančnega odseka:
„1. Deželnemu odboru so naroča, naj so potom slavne deželne vlade obrne do visokega ministerstva s prošnjo, da v smislu lanskega deželno/borovega sklepa
a)	pritrdi izročitvi llolzapfelnove zapuš-čnine v deželno oskrbovanje, ne da bi se zaračunovali 5odstotni doneski k upravnim troškom,
b)	privoli, da so iz Ilelzapfelnovih dohodkov za gluhoneme deklice v zavodu šolskih Bester „de Notre Dame" v Smihelu pri Novem Mestu, dokler deželne koristi ne bodo zahtevale drugačnega ukrepa, preskrbi' 20 prostorov po 150 gl. za vsako gojenko, torej v skupnem najvišjem znesku 3000 gld.
2. Deželnemu odboru se dalje naroča, naj v slučaji, ako visoko ministerstvo pritrdi izročitvi llolzapfelnove zapuščine v deželno oskrbovanje, nemudoma pretresa vprašanja, kje, kako in kedaj bi se dala napraviti lastna gluhonemnica, in naj o tej zadevi poroča prihodnjemu deželnemu zboru.
S tem je rešeno tudi poročilo deželnega odbora v § fl letnega poročila glede llolzapfelnove ustanove."
Ti predlogi obveljajo brez vsakate-rega ugovora soglasno.
Poslanec Luckmann potem poroča o razširjenji prisilno delavnico in omenja, da prisilna delavnica za mladostne prisi-Jjence ni, ampak bi bilo treba zanje napraviti poseben izboljševalen zavod. Ker je pa domačih mladostnih prisiljencev prav malo, ne izplača se za nje naprav-Ijati poseben oddelek. Torej bi bilo najbolje, naj domače mladostne priailjence pošiljamo drugam, in ravno to preporočamo drugim deželam, ki sem oddajajo svojo priailjence. Dalje omenja, da obravnave z mestnim zastopom zaradi zemljišča, ki ga dežela od mesta kupuje, zaradi nameravanega novega pota še niso dovršene, in da bi bilo prav, kupiti tudi košček Luck-uiannovega sveta; razširjenje zavoda pa Li bilo deželi na korist, ker bi bilo mo-
gočo sprejemati več vnanjih prisiljencev in vsled tega domače ceneje vzdrževati. V imenu finančnega odseka torej predlaga:
„l. Visoki deželni zbor naj potrdi doželno-odborske ukrepe glede zboljšanja in razširjenja prisilne delavnice.
2. Ustanovljenje izboljševalnega zavoda za mladostne gojence, ki bi bila popolnoma ločiti od prisilne delavnice, opusti se in je prositi visoko c. kr. vlado za potrditev tega sklepa.
Ko bo potrdila vlada ta sklep, naznaniti je deželam, ki rabijo sedanji iz-boljševalni oddelek, da se je opustil ta zavod, ter jih prositi, naj kolikor mogoče hitro ukrenejo potrebno, da drugam izroče svoje mladostne gojence.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
2. t. m. je odprl sejo državnega zbora poslanec Schunerer uloživši prošnjo s 3.r>.000 podpisi, da vlada zapreči naseljevanje ruskih Židov, ob enem je preporo-čal, naj se nujno natisne poročilo peti-cijskega odseka. Do sedaj ni bilo v navadi, da bi poročila tega odseka tiskali; taka poročila izveščali so do sedaj ustno državnemu zboru. Petieijski odsek razdelil se je o tej priliki v dva dela in stavila ste manjina in večina svoja predloga. Večina odsekova je predlagala, naj se preide na dnevni red; manjina pa predlaga resolucijo, v katerej poziva vlado, naj izvrši šolsko in ženitninsko postavo za Žide v Galiciji. Predsednik peticijakega odseka javlja, da on nima v tej zadevi nikakeršne oblasti, ker o vsej tej stvari ima razsojati edino le petieijski odsek. V tajnej seji proračunskega odseka posvetovali so se poslanci, kako bi so najbolje in z najvećim uspehom postopalo proti rastočej nemoralnosti na Dunaji in v drugih glavnih mestih Avstrije. Vse stranko so bile edne misli, da tu treba kaj ukrenoti, ker sedanje stanje je mestom v največjo kvaro. Pretresali so tudi vprašanje, kako je postopati proti hazardnim igram, ki uniče in pokopljejo toliko imovitih mož in družin,
Ogerski državni zbor je z veliko večino sprejel postavo ob urejenji ogersko-rumunske meje, o čemer smo govorili v zadnjem listu. Isto tako je sprejeta tudi sladorna postava.
Novoizvoljeno mestno starešinstvo v Zagrebu je imelo 3. t. m. svojo prvo sejo, v katerej bi se imele verificirati volitve. Po vladi odstavljeni prejšnji župan profesor Badovinac je interpeliral višjega župana, ali je ▼oljeni odsek uže začel svoje delovanje v proslavo 401etnice cesarjevega vladanja. Nadžupan je obljubil prihodnjič odgovoriti na to interpelacijo. Podžupan Crnadak predlaga, naj se izvoli deputacija 3 odbornikov, ki pojde 19. t. m. čestitat biskupu Strossmayerju o njegovej zlatej maši. Nadžupan neče dati predloga na glasovanje, zato večina mestnih odbornikov demonstrativno odide iz zbornice.
Klub umerjene opozicije hrvatskega dež. zbora je imel svojo sejo, v katerej je predsednik grof Ivan Draškovič predlagal, da mora klub v bodoče odločnejše poudarjati slovansko svoje stališče. Voljena je bila tudi deputacija 3 poslancev, ki pojde 10. t. m. vladiki Strossmajerju čestitat v imenu kluba o njegovej zlati maši.
Vnanje dežele.
Ruski listi preporočajo svojej vladi, naj sedaj, ko je jasno da Avstrija, Anglija in Italija nečejo sprejeti ruskih predlogov glede bolgarskega vprašanja, dela na to, da si drugim potom pridobi ugled in veljavo pred Evropo. Do sedaj je Rusija kazala povsod svojo miroljubnost in nikakor ni rušila javnega miru, zato so se ponesrečili vsi koraki njene diplomacije. Tega Rusija ne sme dalje trpeti. Sklene naj naposled pogodbo s Francijo. To bode pomagalo, Rusija in Francija kakor zaveznici bodeti pač mogli ako treba tudi z orožjem v roki dostojno braniti svojo koristi. Da je sedaj za to najugodnejši čas sklenoti to pogodbo, priča nam javno mnenje na Francozkem, ki je Rusiji zelo prijazno. Ni dolgo tega, kar jo grof Parižki sam, ali pa eden glavnih voditeljev njegove stranke skušal dokazati v listu „Revue des deux moudes", da je zveza z Rusijo nemogoča, ker se državi glede Poljske ne bodeti mogli nikdar sporazumeti itd. Vse to ni Francozov prav nič motilo in naj-uplivnejši listi fmneozki so niso prav nič ozirali, da niti omenili niso tega članka, kar priča, da je zveza inej obema državama prav lahko mogoča; sklene naj se
zatorej ta pogodba, pospeši naj se oboro-ženje, potom bodo vlasti morda vender le uvaževale ruske predloge; Nemci pa bi v slučaji vojne nikakor ne prišli več v Pariz, kajti morali bi njih vojsko razdeliti ter polovico poslati proti Franciji, polovico pa proti Rusi ji. Knez Lobanov, ruski poslanik na Duna'i, je odpotoval v Peter-burg, da poroća svojej vladi o avstrijskih proti-predlogih o rešitvi bolgarskega vprašanja. Avstrija predlaga, da Rusiji prepusti upliv v severnej Bolgariji, da pa za odškodnino dobi Bosno in Hercegovino. Na tem temelji začeli bodo nadaljni dogovori, ako dobi dunajski kabinet povoljen odgovor iz Peterburga. Avstrija bi priznala zedinjeno Bolgarijo ter bi za odškodnino zasela Staro Srbijo ali Mace-donijo.
Radikalna stranka na Srbskem je pri volitvah sijajno zmagala, kakor poroča „Pol. Corr.u Izvoljenih je 130 radi-kalcev, liberalcev pa samo 12; 7 novoizvoljenih poslancev se pa ne priznava no-benej stranki.
Črnogorci, ki so bili zaradi ustanka v Burgasu v Carigradu zaprti, ispuščeni so uže ter so dospeli v Cetinje. Osvobo-jenje izposloval je črnogorski diplomat Plamenac.
V	Turn Severinu na Rumunskem se je narod spuntal ter podrl vse vladne hiše in iztiral uradnike. Vojaki so upor takoj udusili ter zaseli mesto. Ministerstvo je dalo svojo ostavko ; kralj je zato poklical predsednika senata Obiska na posvetovanje. Dogovori z avstrijsko vlado o novej trgovinskoj pogodbi se bodo kmalu začeli; Stourdza je uže v ta namen odpotoval na Dunaj.
V	francozkej zbornici govoril je poslanec Breteuil, da mora francozka politika delati na to, da si pridobi prijateljstvo Anglije in se približa Rusiji. Ta govor so vse novine vsprejele z velikim odobravanjem, ker jo ta nasvet vrlo umesten v sedanjem položaji republike proti ostalej Evropi. Pravda proti Wilsonu je izvršena. Zet poprejšnjega predsednika republike je obsojen na dve leti zapora in na precejšnjo denarno globo; ob enem zgubi za pet let vse grajanske pravice.
Položaj italijanske vojske v Afriki je vrlo neugoden, ker je začela zopet huda vročina. Kakor poroča „Esercito", šteje abisinska vojska okolo 85 tisoč mož in je udaljena le malo milj od italijansko posadke Saati, Neki list jo nedavno poročal, da je vlada naroČila paroplovnemu družtvu, ki je prepeljalo vojsko v Afriko, naj ima vedno pripravljeno dovoljno število parnikov, da prepelje 2 tretjini vojakov zopet v Evropo.
Kakor piše „Daily Ne\vsu, so ne bode Španija pridružila trojnej zvezi, kakor je želel Bismark. Spanjski narod in njega voditelji so odločno proti temu, zato bode ostala Španija v boče podpolno neutralna. Gojila bode pa prijateljstvo proti Franciji. Bismark je mislit uloviti Španijo na lima-niče ter pridobiti jo na svojo etran s tem, da bi jej pridobil naslov „velevlast", a Španija je bila bolj pametna; pustila je Bismarku prazen naslov ter hodi svojo pot in prav ima!
Nemški cesar je pooblastil princa Viljema, da mej boleznijo prestolonaslednika lehko podpisuje državne listino v cesarjevem imenu. Bolezen prestolonaslednika je vedno nevarnejša in ni več upanja, da bi okreval.
DOPISI.
Ricmanje dne 3. marcija. [Izv. dop.] (Ro manj o v Ricmanje k sv. Jožefu). Uže v letu ltj03. po papeži Inocenciji XII. z mnogimi odpustki obdarovana in od 1749. daleč po svetu sloveča Božja pot k sv Jožefu v Ricmanjih poleg Trsta ae začne' 18. marcija in traja skoz 8 dnij do cvetne nedelje. Nadejamo so to leto mnogobrojnih častilcev sv. Jožefa, ker imamo želež-niško postajo Boršt samo 10 min. udaljeno od romarsko cerkve. Cerkevje vsa prenovljena in olepšana; ukrašena je z mnogimi stukatu-ratni, so slikami, s kipi in podobami. Pravo mojstersko delo je v mramornato ploščo na oltarnej mizi izbuknena podoba, ki predstavlja sv. Jožefa bežečega v E ipt. Pobožni romarji poklokajo pred to podobo, molijo in jo poljubujejo; dozdeva so jim slišati glas sv. Jožefa: Pridite k meni vsi (osobito mojega imena), ki ste v težavah življenja in v smrtno uro, in jaz vas bodem poživil. Sv. Jožef nema enake cerkve v vseh slov. deželah glede krasote in prostornosti; prostora je za 4 do 5 tišoč ljudij.
Ta cerkev stoji 118 let. Zidali so jo 20 let; po slogu joj ni nobena enaka. Slo-
venci in Slovani v obče, posnemajte neke« danje pradede, ki so jako častili svojega zaščitnika s. Jožefa. Dokaz temu je zapisnik udov bratovščine sv. Jožefa 1750 — 1773, kateri imenuje 4 8 84 udov. Kakor pokrovitelj tej bratovščini je zabeležen sam prestolonaslednik Marije Terezije Jožef, znan potem kot cesar Jožef. Med ude'so vpisani visokorodni plemenitaši n. pr. B. Ernest a Ravnah, Rosetti, Sal-benstein, Max. de Modorsheimb, Brigido, Orlando, Frankolsberg, Ebenfeld Strolen-dorf, Salvay, Marenzi, Juliani. Argento, Belguamoni, Gravizi, Mildenhaus, Ilerber-stein, Lamberg, Auersperg, Nikoleti, Co-bencel, Coronini, Neuhaus, Valvasori, Lih-tenberg, Lerchenfeld Scherzer. general Koller, Petuzzi, Babnizh, Zanki, Bonuomo, Polesini, de Angoli i. t. d.
Prednamci naši, ki so živeli v Brža-niji, v Trstu, na Krasu v Brkinih in po Notranjskem, bili so vneti za vse, kar je dobrega, krasnega, veličastnega in bili so pred vsem pobožni; nadarili so cerkev sv. Jožefa v Ricmanjih s prekrasno olepšavo, z mnogimi umotvori.
Doslej jo bilo vsako leto mnogo ljudij od vseh krajev, iz Istre, s Krasa, iz Trsta in njega okolice v dan sv. Jožefa pri nas. Upamo, da se vidimo tudi letos, posebno ako še dodamo, da hranijo Ricmunci v svojih hramovih za trudne romarje naj vkusnej-šega in izvrstnega soka iz vinske trte.
Iz podgrajskega okraja dne 28. febr. [Izv. dop.| G. urednik! z veliko nevoljo sem prejel za pero, s katerim moram sicer mnogo delati, a pisem vam to vrstice dobro vedoč, da namesto meno ne bi drugi storil, kar se mora storiti. In to, o čemer hočem pisati in kar po vsej pravici in resnici zazluži, da se opise, mogel bi bil izvršiti kdo drugi z delom manj obložen, nego sem jaz. Čakam in čakam in iščem po časopisih, bode-li kaj pisanega o tej stvari — a do denes nisem našel ničesar.
Važna stvar, ki jo vredna, da se svetu kaj o njej pove, je kmetska zadruga za podgrajski okraj se sedežem v Materiji, katera je bila ustanovljena pred dvema letoma po prizadevanji in trudu ondukajšn jega rodoljuba g. R. Zupančiča, v. č. g. I. Benetlika župnika Brezov-škega in nekoliko drugih rodoljubov. Zadrugi jo namen napotovati kmete do umnej-sega in plodonosnejšega obdelovanja zemljišč in v dejanji kazati ter pomagati kmetu do tega hvalevrednega namena. Zato naroča zadruga kmetski list „Kmetovalca" vsem šolam in župnijam; ta list naj bi ljudstvo pridno čitalo in so poučevalo iz njega. Zadruga napravlja igre t. j. tombole ali loterije, pri katerih stavi ra dobitke kmet-sko orodje in dobra semena. Ni-li hvale vredna svrha, niso-li marljivi gospodje vsestransko trudeči se za bolje blagostanje kmetovo vredni, da se zabeležijo v zlato knjigo zaslug ali vsaj svetu objavijo ?
Piše se o vsakej malenkosti; piše se kako in koliko se je v proslavo tega ali onega zaslužnega pokojnega moža — plesalo a našel se ni človek, ki bi bil črhnol vsaj besedico ob omenjenoj zadrugi in v pohvalo njenih ustanoviteljev in še zdaj marljivih delalcev! Cenite-li zadrugo tako malo?
Proslavljajo se čitalnice, bralna druž-tva, pa le malenkostne so koristi dohajoče iz njih ubogemu narodu (kolikor se gmot-nosti tiče) v primeri s koristiini in dobički, ki jih imajo uže zdaj kmetje od omenjene zadruge; večjih koristij pa bodo še-le imeli. Po dveh letih so more zadruga z lepim uspehom pohvaliti, posebno v brezovškej župniji — čeprav so stavijo od neke strani zadrugi zapreke — kjer imajo kmetje uže veliko novih plugov. Uže to jo velik dobiček za kuneta, ker potrebuje manje živine in ta trpi mnogo manje mod oranjem. Zadruga jo privedla kmete do prepričanja, da menjavajo semena in si boljših oskrb-Ijujo in napravljajo bolj praktično orodje.
Slava tedaj gg. Zupančiču in Bene-dikut Posmehovati so ae Vama, ko sta počela obdelovati z boljim orodjem zemljo (česar pa kakor pametna moža nista zamerila dobro vedoča, da naš kmet je jako konservativen), zdaj pa se lehko uže ozirata in gledata z velikim zadoščenjem po polji, kako Vaju uže posnemajo in Vama hvalo pojo.
Veselo napreduje zadruga tudi uže v župniji hrušiškej, kjer ima skrbnega podpornika župana in deželnega poslana g. SI. Jenka. Ne ukvarja se sicer s kmetstvom ali vso skrb obrača v njega napredek. V petih vaseh ao ai vaščaui naročili kmetom prekoristni list „Kmetovalca14, v mnogih vaseh so si omislili dobrih rezal za slamo in novih plugov; povprašujejo tudi užo po boljših semenih. Lop napre-
dek, a pomislimo, da je to stoprav začetek.
Menim da meseca septembra je bil občni zbor zadruge v Materiji. Prvokrat gem bil navzočen in takoj se mi je zadruga prikupila ter bi malone rekel, prirasla k srcu. Spoznal sem, da je to družba, katero mora vsak rodoljub podpirati vsestransko in po vsej svojej moči. Sešlo se je bilo mnogo kmetov tudi iz župnije hrusiške. Prevažno je bilo zborovanje in vender se o njem ni nič poročalo! Preobširen bi narastel dopis, ako bi hotel le površno o njem poročati, a vender prav kratko poročilo ne bode motilo Vaših či-tateljev.
Predsednik g. Župančič je izvestil o delovanji zadruge oziroma ob odborovem in blagajnik župnik g. Hencdik o gmotnem stanji. Odobrilo se je vse in gg. poročevalcema se je izrekla hvala. Potem je bila volitev novega odbora in naposled tombola. Za dobitke je odbor nastavil 8 novih plugov in več vrst dobrega semena. Nov plug so priigrali tudi vaščani iz Loč; da so se osvedočili o njegovej dobroti, služi v dokaz, da so si in si bodo naročili vsi novih plugov; za stare neokretno in težke ne marajo več.
Pred petimi tedni je imel novo izvoljeni odbor sojo, ki je bila dokaj važna in vender se o njoj zopet ni nič poročalo.
V	loj seji se je ustanovil odbor izvolivši za predsednika velezaslužncga g. Zupančiča in za blagajnika g. župnika Benedika.
Odločil je odbor, da bode prihodnje občno zborovanje na belo nedeljo v Pod-gradu, o katerim se napravi loterija in za dobitke atavi 7 plugov, cepilno orodje in več vrst dobrega semena. Da se bode moglo toliko lepih dobitkov razigrati, zasluga je g. župana SI. Jenka, ki je omogočil nakup orodja sč svoto denarjev. Obljubil je še obilno podporo, da bode kupila zadruga za podgrajsko občino čistilnico za žito. ker predaleč jo za te vasi zadražin stroj v Materiji. Gg. župani! posnemajte g. Jenka v tem, da skrbite za napredek zadruge in jo krepko podpirate po njegovem vzgledu, ker le tako pokažete, da skrbite za blaginjo svojih obči-narjev. Ako pa tega ne storite, nisto vredni častnega zaupnega mesta, na katero Vas je postavilo ljudstvo!
Pričakujemo, da bodo ob občnem zborovanji udeležba mnogobrojna in da pristopi mnogo novih udov tudi iz Jelšan-ske občino in v to naj dela vsak rodoljub. Čim več nas bode, tim krepkejša bodo zadruga in tira uspešnejše bode njeno delovanje.
Na svidenje rodoljubi in prijatelji kmetijstvu iz jelšanske občine na belo nedeljo v Podgradu! Pridite in prepričajte se!
Tudi misijonarilo so je v dan odborove seje v Materiji — a ne da bi č. čitatelj hudomušno zategnol ustne, — po vsej resnici in pravici se je misijonarilo in to poslanstvo sti opravljali — ženski, in sicer za narodno stvar vneti blagorodni gospe Sabčova in Jenkova. Ako blag-rujemo onega, ki pridobi eno samo dušo, tedaj imenovanima gospema dvakrat blagor, ker pridobili ato dve duši t. j. dve usta-novnici za žensko podružnico sv. Cirila in Metoda v Trnovem-Bistrici. Slava!
Domače vesti.
Občni zbor delalskega podpornega družtva v Trstu bode dne 23, marcija ob 4 popoludne v ulici Corso, hiš štev. 45, kjer jo bil tudi lani. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Družtvena kronika, poroča tajnik: a) o možkem, b) o ženskem oddelku. 3. Poročilo denarničarjevo o računu za leto 1887. in poročilo pregledo-valcev računov, a) za možki, b) za ženski oddelek. 4. Proračun za leto 1888. in dotični predlogi, a) za možki, b) za ženski oddelek. 5. Poročilo gospodarjev in knjiž-ničarjevo. 6. Promena nekaterih toček družtvenih pravil. 7. Posamični predlogi. (Taki predlogi morajo se javiti odboru najdalje do 11. marcija.) 8. Volitev predsednika, 2 tajnikov, denarničarja, 18 odbornikov in 6 namestnikov v zmislu §. 11 in 12. pravil; voli možki oddelek. 0. Volitev 8 pregledovalcev računov za leto 1888. v zmislu 17. pravil; voli možki oddelek. 10, Volitev 30 nadzornikov (mojstrov) v zmislu §. 11. pravil; voli možki oddelek. 11. Volitev 0 odbornic, 4 namestnic in 6 nadzornic v zmislu g. 13. pravil; voli ženski oddelek. 12. Volitev 2 pre-gledovalk računov v zmislu §. 13. pravil; voli ženski oddelek.
Trat, 7. marcija 1888. Odbor.
Opomnje: Volilno pravico imajo le oni, ki so opravili svojo dolžnosti v zmislu Jj. 10 pravil. Volitev bodo vršila tako-le:
V	soboto 24. marcija zvečor od 7. in pol
do 0 ure in \ nedeljo 25. marcija od 9 ure zjutraj do 1 popoludne v družtvenej pisarni in popoludne od 4 ure do zaključka občnega zbora v dvorani v ulici Corso hiš. št. 45. Volilna komisija je sestavljena iz teh le gospodov: Andrejčič Fran, ("argo Fran, Kobal Fran, Lovišček Fran, Novak Jarnej, Ipavic Ivan, Može Peter, Božič Ivan, Lotrič Gregor, Ster Valentin. Skabar Ante, Zitko Fran, Pirih Ivan, Hrast Anton, Jernejčič Anton. Ta komisija bodo sprejemala listke obeh oddelkov. Vsak ud. ki hoče voliti, mora komisiji pokazati svojo knjižico. Voli so osobno in ne po pooblaščencih.
Poročilo in računi delalskega podpornega družtva za leto 1887. so izloženi v družtvenej pisarni od petka dne 0. t. m. do občnega zbora dne 25. t. m.
Načrt za Dolenčev spomenik je izložen uže od nedelje v tržaškej čitalnici. G. Rendič ga je izvel prav umeteljno. Vsak narodnjak naj si ga ogleda, da so sam osvedoči o našej trditvi.
Sokolov „jour-fixtt bode v soboto 10. t. m. zvečer ob 0. uri v gostilni „pri dveh kolesih*.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poklonil g. B. Skrbi nec deset goldinarjev. Lep doneaek! — V Kolmanovej proda-jalnici se je nabralo v ta namen 40 novč.
Občni zbor delničarjev liubljansko predilnice in tkalnice bode dno 7. aprila v Trstu.
Stritarjevih zbranih spisov je prišel mej ljudi 3P». snopič. Vsebina: Po velikem požaru. Nedolžen.
„Glasbena Matica1* ima šest učiteljev in učiteljic, nad 170 pravih in nad 80 izrednih učencev, skupaj zatorej preko 250. V tem prvem glasbenem slovenskem zavodu se poučuje igra na klavir, na gosli, petje, nauk o teoriji in harmoniji, in v najnovejšem času tudi godba na pihalne instrumente. „Glasbena Matica" je zavod, ki je vreden podpore vseh zavednih Slovencev z malim doneskom letnih 2 gld. Ustanovniki plačajo edenkrat sa vselej 40 gld.
Poziv slovenskim skladateljem!
Odbor „Glasbene Matice" v Ljubljani razpisuje v zmislu § 2. družtvenih pravil sledeče nagrade:
1.	Trideset goldinarjev za najboljšo skladbo, prirejeno na podlagi narodnega napeva za igro na klavirji v obliki varija-(Jje, fantazije ali parafraze.
2.	Petindvajset goldinarjev za naj-beljsi komičen ali reaen dvo- ali trispev ae spremljevanjem klavirja.
Skladbe, katerim je priložiti ime akla-datelja v zapečačenem ovitku, pošljejo naj se do 1. maja t. I. „Glasbene Matico" odboru v Ljubljani.
Odbor.
Levstikova slika. Knjigar J. Giontini v Ljubljani je dal pri fotografu Lainerji napraviti jako lepe fotografije umrlega slovenskega pisatelja Fr. Levstika. Cena tem fotografijam, ki nam kažejo pokojnega Levstika v dobi 40 let, jo v kabinetnem formatu po 00, a pošto po 95, v vizitničnem formatu po 45, oziroma po 50 kr.
Frančišek Ksaver Zajec f, akademični kipar, umrl jo 8. februvarja 1.1. v Ljubljani ob 12. uri opoludne v fiC. letu dobe svoje. Porojen jo bil kipar Zajec v Sovodujem št. 12, v vasi, pripadajočoj k občini Oselica na kranjako-goriškej moji, sin malega zemljiškega posestnika. Brate je imel pokojni Zajec štiri: eden je bil kovač, drugi trije pa kiparji. Prvi, Anton Zajec, umrl je kipar v Podlipniku na Hrvaškem; bil je jako nadarjen, dasi ni obiskoval nobeno akademije. Drugi brat, Valentin Zajec, kateri je umrl pred tremi leti (14. marcija 1884.) v Cologni veneti na Beneško-Itali-janskem, pa jo bil sloveč kipar na Laškem in jo dovršil kiparsko akademijo v Benetkah ter tamd obil za svojo izvrstne izdelke zlato svetinjo, katero so mu prisodili profesorji akademije. Po dovršenih študijah se je naselil kiparski mojster v Cologni veneti in izvršil je mnogo krasnih kiparskih dol, tako na pr. dvanajst apostolov za župno cerkov v Skiji pri Vincenci od ka-rarskega mramorja v Človeškej velikosti, daljo podobo Garibaldijevo in več drugih znamenitih del. Kakor prej imenovana, jo tudi tretji brat Marka Zajec podobar in še živi. — Pokojni Fr. Zajec se je od 1. 1843, do 4, junija 1847. učil kiparstvu pri kiparji Luki Ceferinu v Idriji, kateri mu je dal jako laskavo spričevalo. Leta 1848. 22. marcija ustopi Fr. Zajec ee šestindvajsetimi leti v c. kr. akademijo obrazovnih umetnostij na Dunaji, na kateri jo ostal tri leta, potem pa odšel v Monakovo na kraljevo bavarsko akademijo obrazovnih umetnostij, kjer je dobil 7. junija 1852. I. od slavnega profesorja Maksa "VVild-
mana ie akademijskega ravnatelja Kaul-bacha spričevalo, da je monakovsko akademijo „mit ausgezeichnetem Fleisse be-sueht und vorziigliche Fortschritte gemacht und sich ausgezeichnot gut betragen bat." Leta 1854. pride Fr. Zajec v Ljubljano ter prosi mestni magistrat, naj mu dovoli v Ljubljani zvrsevati kiparsko umetnost, zlasti ker te umetnosti v Ljubljani ni še nikoli zvrseval nobeden domač umetnik, ki bi bil prej zvršil kiparsko akademijo. Dne fi. novembra 1854. I. bila jo prošnja Fr. Zajčeva po tedanjem ljubljanskem županji dr. Burgerju odobrena, a s tem pridržkom, da Zajcu s to dovolitvijo nikakor ni združena domovinska pravica v ljubljanskem mestu. Sednj jo pričel Fr. Zajec svoje delovanje. Sreča mlademu umetniku takoj ni bila mila in pozneje, ko si je sezidal seveda nekoliko s svojimi skromnimi prihranjenimi novci hišo na vožarski poti št. 3 (sedaj posestvo g. Czermaka), moral je isto kmalu prodati. Sploh se je vedno do smrti svoje boril z bedo in togo.
Glavna dela njegova, kolikor jih je bilo možno zabeležiti, so ta : podoba kne-zoškofa Antona Alojzija ^Volfa od karar-akega marmorja na levi strani presbitre-rija atolne cerkve ljubljanske; na iste cerkve vnanji strani na stolnem trgu sv. Hermagora in Fortunata v nadčloveškej velikosti. Velika podoba knezoskofa Antona Martina Slomška za stolno cerkev v Mariboru od kararskega marmorja, katero je naročil po naročilu dotičnega odbora v Mariboru ranjki dr. Blei\veU. Dalje doprsna podoba tržaškega škofa Legata od kararskega marmorja -za župno cerkev v Naklem. Potem dva krasna angelja za novomeško frančiškansko cerkev; lopo podobe za veliki oltar župne cerkve v Štangi (okraj Litija), „Zadnja večerja" od istrskega kamena po Pavlu Desclnva-denu za župno cerkev v Naklem pri Kra-nji. Podoba Vincencija Pavljanskega na ljubljanskem pokopališči nad grobom usmiljenih sester in več družili podob na pokopališči. Prvi jo Fr. Zajec napravil tudi velik doprsni kip Preširuov, ki je rabil v deželnem gledališči, ko jo priredil Henrik Moric Penil, tedaj glunrač, prvo Pre-širnovo slovesnost v deželnem gledališči, pri kateri je v „Krstu pri Savici" sodeloval prvikrat Josip Nolli. Razven tega je zdelal Fr. Zajec mnogo manjših kipov slavnih mož kranjske dežele in slovenskih pesnikov, kateri so tudi shranjeni v deželnem muzeji, tako: škofa \Volfa, Pre-širna, misijonarja Knoblecharja, Bleivvoisa, Slomška, Barago, dr. Tomana, dr. Costa, Stritarja, sv. Cirila in Metoda itd. Fr. Zajec jo bil iskren prijatelj ranjcega slikarja Johannesa Wolfa in tudi Jurija Šu-bica. Prod kratkim mu je umrl jako nadarjeni sin Fr. Zajec, ki je imel šele 22 let; od tega hrani frančiškanska cerkev ljubljanska v kapeli sv. Frančiška na desni strani jako krasno delo, namreč v relikvarji, postavljenem na oltarji, miniaturne podobe sedem glavnih čednostij. Tudi edini še živeči sin Ivan Zajec je jako nadarjen kipar in bodo, ako ga ne zapusti pomoč prijateljev očetovih, šel na Dunaj in v Monakovo, da so tam priuči lepi očetovi umetnosti. „Ljublj. Zv.tt
Slovensko uradovanje na Štirskem.
V preteklem letu ae je pri okrajnem sodišči v Ceiji uložilo 557 zemlje-knjižnih prošenj. Pri aodišči v Gornjem gradu se jo lansko leto izmed 403 zemlje-knjižnih prošenj vložilo jih 218 v slov. jeziku, zatorej čroz polovico. Na vao to prošnjo vpisalo so je v zemljiške knjige v slov. jeziku. Pri sodišči v Gornjem gradu bo vpisuje uže 4 leta v slov. jeziku, in sicer vsako leto več.
Imenovanja. Pristav tukajšnjega deželnega aodišča Štefan Viduiič je imenovan za namestnika državnega pravdnika. — Naučni minister imenoval je g. Simona Rutarja, c. kr. profesorja v Spletu, za konservatorja spomenikov za Dalmacijo.
Občinski svet senožeški je imenoval v seji 4. marcija Častna občana seno-žeškega trga vladiko Strossmay o r j a in okrajnega glavarja viteza Miroslava S c h \v a r z a.
Obnovljenje dogovora z Lloydom.
Stara „Presae" pripoveda, da ho dogovarjanja mej vlado in Lloydom v jako kritičnem položaji. Razlika je vedno ista in čas je, da se atvar završi, a ni se nika-keršnega znamenja približanju. 3. t. m. zjutraj so se dogovarjali na Dunaji Lloy-dovi zastopniki z delničarji dunajskimi, in v seji, katero so imeli z vladnimi zastopniki popoludne, pokazal se jo uspeh iatega pogovora. Izrekli so ae Lloydovi zastopniki, da jim ni moči aprejoti podpore izpod 1,400.000 gld., in tudi če se ima pretrgati dogovarjanje. Vlada je izjavila, da ne moro prekoračiti zneska 1,300.000 gld.
Dogovori doslej še niso pretrgani in se naduljujo, a dvoji se. da se izvrše ugodno. Razlike so tako mnogovrstne in važne, da je prav malo upanja. Odločitev se prepusti najbrže glavnemu zboru.
„Neue Freie Presse" misli, da je vender še mogoče, da Llovd stavi še drugo ponudbo in da ni še vsemu konec.
Vaje v orožji. Vojno ministeratvo je določilo, da letos ni treba udeležiti se orožnih vaj niti kontrolnega zborovanja vsem onim reservnikom pešcev in lovskih batalijonov, ki so bili pri sedemdnevnih vajah z novimi repetirkami.
Velika skupščina italijanskega šolskega družtva „Pro Patri a" bode — „salvo časi impreveduti" t. j. oko ne vtakne vlada svojih prstov vmes — v drugem letošnjem četrtletji v Trstu.
t Gvido Helmpacher, izdajatelj listov „Triester Zeitung" in „Trioster Tagblatt* je umrl vtorek fi. t. m. dopoludne po dol-gej bolezni. Pokojni je bil rojen leta 1833. v Belaku. O,stavil je vdovo in petero otrok.
Trojčke je porodila žena kurjača Cae-nazzija. Novorojena deca so močna in zdrava in vse tri deklice. Zona jo poročena 10 let iu je rodila v teli letih 18 otrok. Živi jih 8; najstarejši sin ima 13 let, najmlajši dve leti.
Požar. V ponedeljek popoludne seje vnela streha vrvne tovarne v corenjej Chiarboli. Gasilci ao ogenj pogasili. Velike škode ni bilo.
Saje so se vnele v ponedeljek v dimniku hiše št. 2 ulice Fontanone. Dimnikar Ivan Regel je pogasil ogenj.
Zblaznil je 20letni dijak Ivan Tranii stanujoč v hiši št. 21 ulico Belvedore.' Odveli so ga v bolnico.
Hudoben sin. Zaprli so 21 letnega mesarja Henrika Ovna. stanujočega v hiši št. 3. ulice Sorgente: ker je razsajal v svojem stanovanji in pretepal svojo mater.
Nastopki pijanosti. Težak Ivan Delfin se je opotekal dobro uatrkan po noči proti domu. Na obrežji Sanita mu je bila ulica preozka in zavalil se jo v morje. Dva mornarja sta mu pritekla na pomoč in ga zdravega spravila na kopno. Delfin se jo potem takoj istrcznol.
Policijsko. Neka žena je slekla na velikem trgu svoje 0 mesečno dete popolnoma do kože, položila je na kamenito mizo pred veliko kavarno ter ustopila, da prosi milostinje. Kričanje ubozega, na pol zmrzlega otroka je privabilo stražnika, ki je odvel žensko z otrokom na policijo. Baje da žena ni zdravo pameti. — Zaprli so krojača Danteja Nogiotto in češljar-ja Josipa Ongara, ker sta v ponočnem pretepu z dvema krojaškima pomagaČema ranila z nožem svoja nasprotnika. — Krojača Nikolaja Koraerja so napadli štirje postopači v ulici ltiborgo po noči od ponedeljka na vtorek ter mu se ailo vzeli tri goldinarje gotovino in spričevalo tržaške bolnice. Enega teh malopridnežev so uže zasačili.
Sodnijsko. Zaradi tatvine je bil obsojen I91etni težak Vekoslav Brossane na dvomesečno ječo.
Glasba.
„Velikonočne pesmi" zložil in prečastitemu gosp. Adolfu Uarmelu, župniku v Sebreljali hvaležno poklonil Janez Lah ar nar organist na St. Viški Gori. —■ Cena 40 kr. — Natisnoli J. Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.
Nekoliko časa sem napredujejo Slovenci na glasbenem polji, in posebno se goji cerkvena skladba, ki se primeroma še dovolj podpira. Vsak napredek pozdravljamo z veselim srcem, kajti le tako ne množi naša glasbena literatura in na ta načiu upajmo, da a časom dobimo moč, ki bodo proslavljala ime slovensko tudi preko skromnih naših mej.
Prejeli smo v oceno „Velikonočno pesni", katere je uglasbil g. J. Laharnar, in radi prevzamemo ta posel z namenom, da ustrežemo ne le g. skladatelju, temveč tudi stvari samej, in sicer s pohvalo, kar je hvalevredno, a z grajo, kjer zasluži graje.
„Velikonočne pesmi" zložene v strogo« cerkvenem duhu so lepe, kolikor se tiče melodije in stave. Harmonizacija z malimi iznimkami je pravilna, in na nekaterih mestih še celo pohvalna; glasovi so lepo spojeni; gibčnosti jim ne manjka in njih uspeh je gotov.
Ne odobravamo pa v 1. pesmi stave prvega basa, kajti njega lega je previsoka, v petji utrudljiva in poraja posilnost, ka-
tera kvari efekt. Opozarjamo	skla-
datelja na disonance, pri katerih je paziti, da se lega glasov no nakopiči, temveč da ae ista nekoliko razširi z porabo oktave pri II. basu ali drugače.
Varuje naj sr tudi vsak skladatelj v malej pesmici prehitre menjave intonacije in težkih in posilnih prehodov.
„Velikonočne pesni" si» vredne priporočila in pridejo za vzkres ali veliko noč V dobro porabo.
Častiti duhovščini in gosp. organistom proporoeamo, naj segajo p(» njih in podpirajo skladatelja v novem delu. Cena 40 kr. je izvestno nizka in upamo, da skladatelj, ki je ob enem tudi založnik, ne bode trpel gmotne škode,
Naroča ae pri g. skladatelji Janezu Laharnerji, organistu na Št. Viški Gori pošta Sv. Lucija.	Iv.
Listnica uredništva "
ČČ. gg X. Puli: TTre.ln Stvo «Slov Gospodarju« v Mifiho-n. - Valenčič A. Ko.&ana : st. 14. nam j- pošla.
Dunajska borsa
dne 6. marca. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. 77 45
„	v srebru — — — „	78.65
Zlata renta— — — — — — — — „	107.65
5"/„ avstrijska renta — — — — — „	92.45
Delnice narodne banke — — — — n	H,">fi.—
Kreditno delnice — — — — — — „	21V7.80
London 10 lir sterlin--—--„	127 -
Francoski napoleoudori — — — — „	10.05 C. kr. cokini — — — — ——— „ 5.90
NemSke marke —--— ___ n	62.32 '/a
Bogat izbor semen
vrtnih in poljskih cvetlic je prispel od tvrdke Wilmorin-Andrieux v Parizu, kakor tudi krasne rože več ko tisoč raznih vrst. Cene jako nizke. Prodaja semen in cvetlic
Jakopa Fonda
Trst, Lloydova palača 3—10
LINI K A
za spolne in želod-čeve bolesti, nastope okuženja 1 oslabenja moŽke slabosti, pi<iucije, žgečo vodo. močenje postelje, pn^čanje krvi, zabirje v. de, m za vse bolezni nuhurja, oroba ' In žive.ev. Tudi pismeno po najnovejšem 1 znanstvenem posto unju z neškodljivimi sredstvi.	49—90—104
C. Stroetiel, »peoijalni zdravnik Llniian im Bodenaee
PRI JULIJU GRINIMU
dežnika i\ Barriera Vecchia 18
je zelo bogata zaloga dežnikov za po spe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki i/ bombaža od HO iiovč. naprej. Dežniki i/, volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki zidani od f. 2.50. naprej.
Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene.	41—104
si lehko prislužiti na leto najmanje
1200 gld.
s prodajo raznovrstnih postavnih
sreček na obroke
Vprašanja na j se pošiljajo pori naslovom : \Vechseihaus H. Fuchs Budapest, Do-rotheerpasse 0. 9.	1—00
Z gincnim srcem javljamo tožno vest, da je dene« v Uo-gpodu zaspal nepozabni naš soprog, oziroma oče, gosp.
Gvido Helmpacher,
ravnatelj tiskarni avstr. og. Lloyda, Izdajatelj listov „Trioster Zaitung"
in „Triester Tagblatt".
Ostanki prcdrazega rajnega t>e prevedo po njego vej želji v četrtek, 8. t. m. ob 11. uri d. p. naravnost na pokopališče. Prosimo tihega sočutja.
V TRSTU, <>. marca 1888.
Marija Helmpacher, rojena I)iez,
soproga.
Gvido, Matilda, Emilija, Doris, Egon,
otroci.
„Kmetovalec"
je edini slovenski, gospodarski list s podobami. „Kmetovalec" iiliaja dvakrat na mesec na celi poli. „Kmetovalec* prinaša poljedelske, Hvinarske, vinarske in druge članke, gospodarske novice ter daje naročnikom svojim, dobre gospodarske svete. „Kmetovalecu stoji na leto 2 gld., za gg. učitelje in knjižnice ljudskih šol pa le 1 gld. Naročniki, ki vstopijo med letom, dobe vse izišle številke tistega letnika.
METOVALEC.
OđUvtii ffin«4inii Hit i prilog* „Vrtnir.
kr kftrtijtk« intU V "Jtiliil krujikt
t -I V UMli Pir*. 4ral1r*i |ajMl
Su_u A»<vy «3» Ut» l
Kai* uradili I ioMkea r»jv barMiM.') »

m =~:
„ Vrtnar"
jf list s pod*»lami, hi prinaša sadjarske in sploh vrtnarske Članke. „Vrtnar" izhaja dvakrat na mesec. »Vrtnarja« dobe naročniki »Kmetovalca« zastonj.
O i*
r o, N
T ■
C-
•i ® * *
D co
_ .---£ ~ l
-t "S "5 ; "e
s g« .

SSl, , I. M. s _
»faoO'iaoc c .. = — — i» 111
»f * * * f * © O 3?
0	•/	~ i. S S"-«	« ~ « J «E
1	2.5	'.i
«	-SfJjgfla
UŠćO
"f oc
«
r. ž
I
:3
11 u^e
- s
« s
2 s
t rv ■ T o.
(: r r t *5
-	N
O O O C o	>->
« m r! M li
M. - ■
s O
U
KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk. prodaja
TISKARNA DOLENC
v Trstu
mehko vezano po 50, trdo po 70 kr. komad Z pošto 5 kr. već. E KRAMER.

SLOVENSKI
ŠALJIVI KOLEDAR
za leto 1888
jj^" bodalo iluNtcovan
izšel je v tiskarni Dolenc in se prodaja v Trstu
po 40 nvč, komad.
Razpošilja se j>a po pošti in prodaja v Gorici
po 45 nvc.
LA FILIALE
deli a
BANCA UNION
TRIESTE
•' oooupt dl tutts le operaz'4-' •<! ^anoa • dl Canbir
a) Accetta m-' * ... t in conto corrente: A»i ..ando 1'int«r««HH annuo: per Banconote 374 •/. con preavviso di 5 giornl 3'1, ,	„ • 12 .
31/« ,, a sel mesi fiaao per Napoleoni
2*U °/o ,,0» preavvino d i 20 giornl 3 „ „ „ , 40 3'/4 ,, , „ ,3 mesi
3ll, ., , „ . 6 .
Per la lrttHre dl Vnr^aiiiento in ciKola/ion* II nimvo urho (l'intcr<MHe aiulrk in vihore a pitrUre dal glortin 18. 2i. aprile, 3. 2vt. iiihitk'0, luglio« IX. ottobre a iec"nila dol nmtvvLso. Trl«nt« 13 Aprila 18SG
Warranis.
llA^fCO OIRO
abbuonanou ., - n .......»»h annuo Hlno
qualuiique ionima; prnlnvaziom mno a horini -.'0.000 a vinta verno chdoue ; importi mapuiori preavviao avantl la Borsa.
Cont'nriiia d«i verNamentl in apposlto lil»rntto.
Cont^KKla pur tnttL l varan entl fatti a (jualsiaNi ora <!' utticio la aiuta del
medetimo ptnrnn i© _
rentiMti l'tncasto
AMNiimo pol f» t-opni oor-ontlMti l' tncatto di Cambiali per Trtetle, Vunu« t R'<dape.it, rilatcta loro assegni j>er queste ultime piatte ed accorda loro leJacuHa ili domlolliare«/«//i presto'la sua cassa Iraneo d' o^ni Hpeaa por owwl. b/ S' incartca deli'acguisto e della vendito di effetti pubblici, valute e divine, "id delr t cou;
gione
nonchd delr incasso d'atseani, cambiali e coupoHS, verno '/»0/o d' P'ovig-
f.) accorda ai suoi committenti la facolla di depositare effetti di /jualtiasi tpecie e ne cura gratu Vmcasxo di coupnni alla scadtnta.
La Filiale della Banca Union
(Mozlone Merel) s' incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consepnate, oppure poli/.ze di carico o Wurants.	4—24
Teodor Šlabanja
srebrar v Oorici, ulica Morclli it. 17.
se priporoča veločastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike namreč:	—12—5
Monštranc,kcliliov, ciborijcv, Hvetilnic, svečnikov, itd. itd.
po najnižji ceni. Tudi se prj njoro Btara cerkvena priprava v Offllju pozlati, posre-bri in popravj#
Na blagov0]jnft vpra. šanja bode radovoljno odgovarjai# Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto. Staro orodje naj se pošilja v popravljanje nefrankirano.
FILIJALKA V TRSTU ^
c. kr. priv. avatr.
KREDITN, ZAVODA
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na
Na prodaj je v tiskarni Dolenc v Trstu, cela sodnijska obravnava Mutfei-liibos v nemškem jeziku, obsezajofa okolo 100 strani in G litografičnih podob. Cena 25 novi.
h
Najboljši	D
papir ta. cigarete
je pristni
13-26
LE H0UBL0N
fraocozki fabrikat Cawleyev in llbiirjev v Parizu.
Svari se pred ponarejenjem.
Ta papir gorko priporočajo K°sP0llje dri. J. J. Pobi, E. Ludwig, E. Lipmani), profesori kemije na dunajskem vseučilišču, rudi njegove najboljš« kakovosti, radi njegove Čisioti) in y.'Ato, kur v -njem ni tiikaku druge
zdravju Škodljive tvorni«. Pozor: V*ak naj pazi na naslednji podpis:
i — E
VAC-aiUILI DE L'ATlgUKTTI 17, Nil BSTIDJIT, 1 PAU1
4-dnevni odkaz 2'/«% 8-	n	3 „
30- „ a«/4 «
30-dnevni oilkaz 2°/0 , 3-nionočni „ 2„ u ?>	n - /a n
Vrednostnim papirjem, glastočini na impolcono, kateri se nahajajo v okrogu pripoznu si? nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 21). februvarja, 20. aprila, in 20. julija.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2% na vnako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznicc
za Dunaj, Prago, Pošto, Brno, Lvov, Iicko, kakor za Zagreb, Arad, Gradoc, Hermanstadt, Inomost, Colovoc, Ljubljano in Solnograil — b r o z troSkov.
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tuili vnovftenjo kuponov pri odbitku l°/00 provizijo.
P r e d u j m i.
Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu uli Parizu, Berlinu ali v drugih mostih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti 5Vg% letnih obrestih do 1000 gld., za vokse svote po pogodbi.
llložki v polirano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srobrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodili.
Trst, 20. januvarja 1888.
48-48-40

Ćasv: nam jo preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah I mjestah. sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu,
JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Išla prima i obavlja svaku liaručbu bilo koje vrsti knjigotiskurskopi posla te preporuča se osobito za ove vrsti tia-kanio kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice, zaručne 1 vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješća, zaključne račune, roči&tnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da čo nam biti osobita briga, p. n. naručitelju u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Kod naručivanja tiskanica molimo naznačiti točno naručbu, dotično naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Via Torrente 12 u Trstu.
^ ^

liiistiiii. jiol. družtvo ,,Ldino8t".
Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab.
Tiskarna Dolenc v Trstu.