Z znanstvenim proučevanjem dela
odkrivamo možnosti za povečanje produktivnosti
Neposredni rezultaH. prouče-^Boja dcla, fci se v prvi vrstl ¦eetoji iz proučevanja gibov In meri.tve časa, je bolj ekonomič-na uporaba energije pri delov-ndh giblh ln poenostavlijenje 4»la. To pomeal, da se zmanijša
trud im skrajša njegovo  traja-nje.
Delo lahko zaatno olajšamo in pospešimo, če s proučeva-njem zaoamemo tudi tiste čini-telje, od katerih je v preoejš-ruji    meri   odvisna   velikost   in
trajanje truda. Ti tlniteljl so predvsem: orodlje, stro.ji, na-prave in razna pomagala. S proučevanjem dela torej ugo-tavljamo katere gibe, v kakšni meri in kako lahko nadomesti-mo 7 delom mehanizmov.
Z analizo možnostl meh.an.tzl-ranja pa proučevanje dela na-letl na nove probleme. Kakor lahko človekov trud zmanjšamo z uporabo strojev, tafco tudi stroje lahko poenostavimo z re-konstruikciijo proizvodov. kd jih i njlmt izdelujemo. To pomenl, da s proučevanjem dela opozar-lamo na to, kako lahko spreme-aiino konstrukoljo, sestavo al1 mehanfzem proizvodov, da bi postali tehnoloSki procesi lažji, mehanizmi pa preprostejši.
S proučevanjem dela pa na-dalje obsežemo tudi tret]o sku-piTno člnitetjev, od katerih Je odvisna veličina in trajanjo truda. To so delovnl pogojl in pravilna ureditev delovnega m«sta.Če }e 8 konstruikcijo all formulo prolzvoda jasno, ka) je treba delati, a 8 stopnjo me-hanizacije, katerega truda se Slovak 5e ne more osvoboditt, tedaj s proučevanjem delovnih pogojev ugotavljamo, kako lah-ko te neizbežne napore skriimo na najmanjšo mero. Zato 3e treba delovna mesta tako ure-ditl, da bo lmel delavec vse. kar potrebuje, prl roki. da Je deloviil prostor iist, svetal ia prijeten.
ProuCevanje dela ai borej omejeno na tndustrljo, temveŠ lahko posega v vse druge pa-noge gospodarstva, v gospo-dimjstvo ln na področje tntelek-tualnega dela. V svojem boju za bolj ekonomlčne gibe posega proučevanje dela v reševarnje takih problemov, kakor ]€ ure-ditev bolniških operacijsldh dvoran, oblika in konstrukcija držajev na avtamobilih all tram-vajih, razporeditev delovnlb mest v hotelsiklh kuhlajah, or-gamizacija dela pti poštnih okencih itd.
Končno, proučevanje dela se ukvarja tudi z meritvijo dcla, ki je potrebno za izvršitev po-sameznih faz dela. Take meri-tve so cdima podlaga za dolo-čanje realnih in znanstvenih norm, brez katerih ni ne pra-rtlnega plačnega sistema alt! resn&jšega povečaniia produik-tivnoati dela.