Krjtika kritike. i. Ausfiilirliclier Bericht iiber die wesentliehen Walirnehmnngcn auf dem Gebiete des Volk88chulwesens In Kraln In den Jahren 1906—1908. čudno gledate, kaj pomenijo te nemške besede! Toda poslušajte! BDas Streben nach Fortbildung ist bei einigen Lehrern ziemlich rege; bei vielen ist jedoch nicht viel zu merken oder geht es bei der Jagd nach Nebenverd i e n s t e n g&nzlich verloren. — Es darf nieht unerwahnt bleiben, daC manche Lehrer durch das filhrende Lehrerorgan von einer Fortbildung geradezu abgehalten undjene, die auf seine Stimme nicht achten, sogar lacherlich gemacht werden. ,Eeine Landeslehrerkonferenz, keine Vortrage, keine Fortbildungskurse, solange unsere Dieastbezuge nicht ira Sinne des § 55. E.-V.-G. geregelt werden!' heifit es da im Brusttone der Oberzeugung, sobald ein neuer FortbilduDgskurs oder etwas Ahnliches angekflndigt wird. Die Ftihrer der Lehrerschaft bedenken nicht, dafi sie dadurch eine groCe Yerantwortung auf sieh ladeo, da ihr Vorgehen gewifi nicht geeignet erscheint, die Sympatbien der maCgebenden sohulerhaltenden Faktoren fiir die Lehrerschaft zu vermehren." čemu to ? — V popolnoma slovenski deželi, v metropoli Slovenije, v Ljubljani, se od državnih faktorjev tepta zakon narodne enakopravnosti, ki jo jamči člen XIX. drž. os. zak. Naravnost provocira ee slovensko jaTnost s tem, da se uraduje v šolskih poslib, ki naj bodo temelj narodni pravičnosti, v s a m o n e m š k e m jeziku. Če sega pristranost in narodni šovinizem naših gospodarjer že tako daleč, da nam nočejo priznati pravice do samosloveDskega uradoranja, smemo pač upravičeno zahtevati v s a j dvojezična uradna poročila! Menimo, da je prvi pogoj državne narodne vzdržnosti, da se da priznanje in pravico do veljave narodnemu jeziku v zakonodajnih uradih. Sedaj pa drugo vprašanje! Edo je bil prvi, ki je širil izobrazbo, smisel za izobrazbo, vzpodbujo do napredka itd. med slovenskim učiteljstvom ? Ni bilo še okrajnih in ne deželnih učiteljskih konferenc, ni bilo še razoih kurzov, ni bilo še okrajnib učiteljskih knjižnic, niso bili še vladni šolski organi r istem položaju kakor so dandanes, ko so že uspešno delovala naša učiteljska (društva za šolstvo, ko se je y njih morebiti že v celoti več storilo za šolstvo, nego se je 6torilo dosedaj pri vseh okr. in dež. učit. konferencah, ko je naš BUčit. Toy." vzpodbujal in pospeševal izobrazbo, strokovno in drugo med učiteljstvom. In danes? Mari ne izdaja naša učiteljska organizacija pedagoško-znanstvenega lista? Mari nima ona y svojem delokrogu vsa polja, vzgojna, znanstvena itd., na katerih deluje učiteljstvo, ki se za to m o r a s a m o izobraževati ? Mari ni napredna učiteljska organizacija tista, ki je jedro in temelj strokoynoizobraževalni instituciji BSloy. Šolski Matici", ki deluje za strokovno izobrazbo učiteljstva ? Gospodje, ne prihajajte preoblastni, k e r vamnismoglede pospešeranja strokovne izobrazbe med učiteljstvom nišesar na dolgu! Zgodilo se je že, da ste nas — morebiti za vse to naše delo — obrcali! Edo ovira poset strokovnib kurzov? Gospodje, mari se s tem, da se uvede plačevanje suplenta od učitelja samega in ne od deželne oblasti, kakor je bilo to do sedaj v navadi — pospešuje posečanje tečajev? Državna podpora, ki je v to določena, naj služi učitelju za to, da plača suplenta, in ne, da si pokrije stroške, ki jih pnmroči obisk tega kurza? To se je imelo zgoditi y zadnjem času in da se ni zgodilo — ni zasluga deželnih mož! S kapitalom dolga naj poseča učiteljstro strokovne kurze! Drugi slučaj, ko je bil razpisan kmetiški tečaj z deželno podporo. Oglasi se za to vnet učitelj ter izjayi, da sam za slučaj 8prejema plača stroške. Ia kaj so mu rekli? nTudi če sami nosite stroške, Vam ne damo dopusta! Samo ta in ta — naš pristaš sereda! — dobi dopust in podporo, če se zglasi." — Ali se na ta način pospešuje po8»čanje strokovnih kurzov ? . . . Da, da, s pristranostjo, strankarstrom, materialnitni oškodoyanci hočejo deželni prvosedniki pospeševati izobrazbo učiteljstva! Sodnik, ki dvigaš y zgoraj citiranih besedah prst nad ubogim učiteljstvom, kje si bil tedaj?! Zakaj pa se mora učitelj, šele ko izstopi iz šole, izobražerati in dopolnjevati svojo izobrazbo? Zato, ker je Avstrija krušna mati užiteljstra, ker niso naša učiteljišča za nič, ker se skopari tam z znanjem tako, kakor se skopari tu z denarjem. Uredite naša vzgajališča, odgovarjajoč rzgoji dobrega učiteljstva, da ne bo potreba krpati pri izobrazbi in v žirljenju dopolnjevati celo osnovne življenske pojme, ki bi jih morali prinesti s seboj! Plačajte pa stan tudi potem delu in izobrazbi primerno in konec bo tarnanju po nadaljni izobrazbi učiteljstya. Ne obrezujmo drevesa pri yrhu, če je gnilo pri korenini! Gospodje! Dokler bodo plapolale na ljubljanskem učiteljišču plinore svetilke brez Auroyib nastavkoy — kar je uaikum sveta — toliko časa ne bo prinašal učitelj s tega vzgajališča s seboj smisla za moderno, bigieniško, ne čIoTeškemu vidu kvarno razsvetljavo v šoli. Dokler se bo državi škoda zdelo denarja, da bi napravila pošteno leposlovno knjižnico na učiteljišču, toliko časa ni tu govora o pospeševanju izobrazbe. Dokler se tu ne bo uvidela potreba, da je poleg lepoelovne, potrebna za uSiteljišča tudi pedagoško-znanstvena knjižnica, toliko časa ni tu govora o splošnem pospešeTanju pedagoško-znanstrene izobrazbe. Škoda denarja!... Za kanone ne ? . . . Dokler bomo imeli v slovenski deželi za sloyensko učiteljstvo nemška ali, bolje rečeno nemčurska učiteljišča (primerjaj Goriško, Štajersko itd.), toliko časa ni goTora o modernem, pedagoškim načelom odgovarjajočem vzgajališču učiteljstra. Dokler bo profesor veronauka nasprotoval razlagi profesorja pedagogike, da ni tako res o Herbartu, Eausseauu itd., kakor je to čitati y izvirnikih, toliko časa naj ne pričakuje slovenski narod podagoških mislecev, in naša učiteljišča niso in ne bodo vzgajališča pedagogov! Dokler se bo z zopet poostrenim disciplinarnim redom naravnost k r š i 1 o Tzgojna načela za samostojno, prosto življenje in poklic, toliko časa moramo to u&iteljišče imenovati z a t i r a 1 c a yzgoje za ystop y življenje in yzgojevalca BHlapcey". Dokler bo stal y tem disciplinarnem redu odstarek (§ 10.): ... Tudi jim y obče ni dovoljeno, da bi so posluževali ,,posojevalnih knjižnic", toliko časa se mora na učiteljišču govoriti o zatiranju izobrazbe in ne o pospešeyanju gojenčeve izobrazbe. Dokler bo država tako stiskava, da bo z državnimi ustanovami po 100 E kupovala izstradane ljudi in jih plačevala s skopnim denarjem, da šest let strada potem v deželi in za dotičai denar naposled prezgodaj umrje zaradi stradanja, toliko časa ne bomo gororili o državi kot dobrotnici učiteljstva. Enjiga bi ne zadostovala, da opišemo vso mizerijo bodisi z vzgojoega, učnega ali kakršnegakoli stalisča! Tu, gospodje, je jedro yseh nedostatkov! Sami priznavate, da je glavni yzrok, težko doseči še uspešnejšo nadaljno izobrazbo učiteljstva — borba za kruh, in vendar bičate učiteljstro, ko poudarja ravnoisto, nikdar pa "nimate dobre besede za učiteljstvo na pristojnem mestu! Niti enkrat ni imeli vlada besede, da bi branila učiteljstvo nasilja; yedno le bič, kakor grajski y a 1 p e t nad ubogimtlačanoml ?