Cena šieviiki 1 Denar. priloga fiovin. Leto XXVII. 8. april-maj 1931. Številka 4-5. Tisk Prekmurske Tiskarne. Za tiskarno odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti MARIJIN LIST 1 NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA. — Pobožen mesečen list. Vrejuje ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovcfli Slovenska Krajina. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašcnii verske istlne od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. Cena Marijinoga lista je : I. V državi na skupni naslov 10 Din. i 2 Din. pošt-nine za kalendar, skupno 12 Din, na leto. Na skupni naslov more hoditi najmenje 10 komadov. Za teh 12 Din. dobijo naročniki Marijin list i kalendar Srca Jezušovoga z prilogov „Priprava na srečno smrt." Naročnina se mora poslati do konca januara » celoti naprej ali mesečno naprej. Jako veliko dobroto nam pa skažejo naročniki, £e plačajo naprej keliko- le morejo. Smejo pa naročnino plačlivati na mesece, to je vsaki mesec naprej en dinar. Na posamezni naslov je cena Marijinoga lista v državi 15 Din. na leto. Za to naročnino dobijo naročniki z Marijinim listom kalendar Srca Jezušovoga i prilogo »Priprava na srečno smrt" poštnine prosto. Plačati se mora do konca januara cela naročnina, ali pa mesečno 1 Din. 25 p. naprej. II. Za vse države Evrope 25 Din. na leto. Za to ceno dobijo naročniki z Marijinim listom kalendar Srca Jezušovoga i prilogo »Priprava na srečno smrt" poštnine prosto. Plačati se pa mora Marijin list do konca januara ali mesečno naprej po dva dinara, zadnji mesec tri dinare. Cena Marijinoga lista za države Evrope z Novinami vred je 100 Din. ni leto. Naročnina se more do konca januara naprej plačati ali pa 8 50 Din. vsaki mesec naprej. Kalendar i priloga sta brezplačna i poštnine prosta. III. Za države zvun Evrope, kak v Ameriko, Australijo itd. je naročnina na leto 40 D. Za to ceno dobijo naročniki Marijinoga lista tiidi kalendar Srca Jezušovoga i prilogo »Priprava na srečno smrt" poštnine prosto. Ta naročnina se mora do konca januara naprej plačati. Ki na z Marijinim listom naročene tiidi Novine, plača za oboje na leto dva dolara aH 112 Din. v državaj zvfin Evrope. Ta naročnina ae mora do konca januara naprej plačati. Kalendar i priloga sta brezplačna i poštnine prosta. Za naročnike M. Lista se služi letno več jezer sv. meš v Linzi v »Seraphinskora društvi" i vsaki tjeden edna sv. meša doma. Te sv. meše se služijo za žive i pokojne naročnike i za vse njihove namene. V vredništvi M. Lista v Črensovcih se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martin« pušpeka za 1 DiH 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezik« po 5 Din; 3. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov i 4. knižica: »Priprava za srečno smrt" 2-50 Din. Dari. i. Dari na „Dom sv. Frančiška* v Črensovcih leta 1930. v dinaraj. Občina Trnje. Nabiratela: Sobočan Števan i Stanko Martin. Peterec Janoš 10, Peterec Martin 10, Hozjan Ana 5, Čurič Treza 10, Horvat Martin 5, Knaus Marija 5, Koslar Andraš 5, Horvat Marija 5, Kovač Janoš 5, Sabotin Ivan 10, Magdič Ivan 5, Magdič Ivan 5, Horvat S. Jožef 20, Denša Ivan 5, Horvat Štefan 10, Hanc Martin 5, Balažic Jožef 10, Perša Anton 10, Horvat Marija 10, Horvat Verona 10, Stanko Martin 10, Stanko Verona 10, Hozjan Ivan 10, Horvat S. Martin 10, Horvat Martin 10, Kocet Kata 10+10, Kramar Mihal 5, Horvat Janoš 5, Kocet Andraš 5+5, Hozjan Franc 5, Horvat Marko 10, Kolarič Janoš 10, Kramar Ivan 5, Nerat Martin 5, Sobočan Štefan 10, Tkalec Štefan 5, Dugar Janoš 5, Dugar Štefan 5, Žalig Treza 10, Sobočan Marija 50. — Občina Trnje. Nabiratela: Horvat Janoš i Horvat Marko. Tratnjek Marija 20, Sarjaš Treza 20, Denša Peter 8, Sobočan Štefan 80, Kavaš Jožef D Hozjan Ignac 3, Gabor Janoš 20, Kfizma Matjaš 8, Copot Aga 4,Kram-\t Ignac 4- Krampač Kata 20, Hozjan Martin 4, Horvat Jožef 12. ZoldoS gfatial 1, Zadravec Štefan 8, Hozjan Kata 4, Jantel Štefan i Ana 4, Horvat Kef i Treza 20. Prša Andreš i Kata 3, Varašanec Martin 2, Doma btetan fo Doma Jožef 20. Sarjaš Kan 20, Tompa JožefiFema 12, Sarjaš Andraš K Vinčec Jožef 20, Vinčec Štefan 20, Vinčec Kata 20, Denša Jožef^ 1UO, jf^tec Andraš 2, Antolin Štefan 10, Tkalec Marija 5, Radoha Jozet d, Sanc Štefan 2, Sobočan Jožef 20, Horvat Marko 20, Horvat Štefan lciO, Kolenko Marija 20, Kolenko Ivan 12, Hozjan Štefan 4, Hozjan 'Martin 5, Hozjan Marko 20, Sarjaš Štefan 20, Kolarič Lena 5, Lebar Ivan 10, Domrn-L Verona 40, Radošič Štefan 1, Gjorkoš Štefan 20, Kozlar Matjaš 20, Koz-iar Ana 20, Lejko Martin 20, Horvat S. Ignac 20, Zver Ana i Jožef ldO, Sarjaš Štefan 3, Kozlar Štefan 6, Žoldoš Marko 20, Stanko Treza 20, Horvat Janoš 130, Horvat Marko 30, Horvat Martin 16. Bernar Kata 8, bar-jaš Štefan 2, Sobočan Kata 2. Denša Ivan 5, Vuk Štefan 8, Tkalec Marija 7*50, N. N. 3. — Občina Dol. Bistrica. Nabiratela: Cigan Ivan t Kolenko Janoš. Hebar Matjaš 2'50, Balažic Alojzija 10, Vogrinčič MatjaS l, GjSrek Marija 8, Lebar Treza 8, Kolenko Jožef 20, Kreslin Ana 30, Martin Kata 30, Koštric Veroua 10, Kolenko Marija 10, Žižek Matjaš 5, VugrinCiC Treza 8, Kelenc Jula 20 Ritlop Štefan 10, Kelenc Magda 20, Balazic Ko-zalija 40, Kelenc Janoš 20, Cigan Ivan 24, Kelenc Kata 28, Jakšič Aga 2, Balažic Marija 2, Marton Marija 12, Dvanajšček Rozalija 8, Cigan Marija 20, Žunič Pavel 8, Hanc Kata 5, Balažic Roza 20, Magdič Štefan 30, Kovač Magda 5, Maučec Ignac 2, Kustec Verona 20, Kustec Rozalijai 40, Vučko Aga 20, Kelenc Marija 20, Glavač Jožef 20, Glavač Aranka 4 Ujo-rek Matjaš 20, Šfimen Štefan 15, Donko Ivan 20, Žabot Rozalia 20, Lonec Kata 8, Glavatš Izidor 15, Kreslin Štefan 30, Horvat Marija 8, Kolenko Janoš 20, Sumen Ana 2, Vinčec Martin 2, Horvat Fema 8, Kreslin Martin 5, Gjorek Jožef 5, Koštric Treza 10, Padar Treza 8. - Občina Nedelica. Nabirateo: Sobočan Jožef. Pucko Ivan 2, Lutar Agata 10, Radoha Kata o, Radoha Ivan krojač 3, Gjuran Ivan 2, Gjorkoš Marko 10, Lutar btetan l, Nezič Jožef 6, Lutar Verona 6, Lutar Jožef 2, Šoroen Ivan 10, Spilak lvan 3, Ceh Roza 5, Gjorkoš Jožef 3, Recek Jožef 2, Horvat Jožef 2, 1 opiaic janoš 4, Žižek Verona 2, Kocet Franc 2, Ceh Franc 2, Klinek btetan l, Zver btefan 1, Gelt Štefan 2, Vitez Štefan 2, Gornjec Ignac 3, Zver franc 2, Horvat Martina familija 10, Gjorkoš Geta 10, Ceh Matjaš 5. — Letos fO darovali v Din.: Ritos Peter Črensovci en irep, prle 130 i zdaj 520, isti naj se reši smrtnoga greha 150, Balažic Marija Sr. Bistrica 10, N. Turnišče 10, N. Turnišče 10, Magdič Ana Orlovček prosi za sreCno smrt 40, Farkaš Treza Žižki po obliibi 10, Čačič Jožef pleb. Črensovci 100, Žižek Martin i Horvat S. Ignac nabrala na G. Bistrici 307, Ferenčalc Jožef nabrao v Gomilici 84, Šebjan Ivan i žena Ana r. Forjan ^povci 100, Horvat S. Ivan, Horvat S, Jožer i Vučko Izidor nabrali na gostuvanji pri Bohnec Bari na Ci. Bistrici 50, Tkalec Kata G. Bistrica prosi po Zal. Materi Mariji za srečen izpit sina 10, na gostuvanji Luk Treze i rlisar Antona v Domajincih sta nabrala pri našem vrlom širiteli Lak Janoši drtiž-ban Cvornjek Karol z Kruplivnika i starišina Žilavec Janoš z Vadarec 100, na gostuvanji pri Cigan Ivani v Črensovcih sta nabrala starišina ^'S311 Stef i drflžban Bedrnjak Martin iz Črensovec 57, Kavaš Magdalena Odran-ci 10, N. N. Odranci 50, Gabor Treza r. Lebar nabrala v Črensovcih od Radostne rože 25, Špiclin Roza G. Bistrica prosi za blagoslov pri stvari 10, na gostiivanii pri Herman Ivani na G. Bistrici nabrala Kolenko Karoi • Špiclin Matjaš 43'50, na gostlivsnji pri Padar Trezi na D. Bistrici nabrala Kolenko Janoš i Kohek Mihal 25, Horvat S. Martin Trnje prosi za biag0t' . lov .zakona s"ojega sina 10, Frtivec Mihal pnzvačin nabrao na gostlr agij pri f Čurič Štefana vdovici v Žižkih 6475, Šomen r. Horvat Bara Chicai go kamen 558 Din. (92 Din. še dopošle) Rajsar Štefan Serancourt, Franciji v zahvalo za dober sluz i za božo pomoč 21, Škrbinc Marija Maribor me. sečna rata za črep 27, Dr. Brandieu Silvian zdravnik M. Sobota 55, Hoji1 vat S Lizika Hotira orosi za blagoslov 40, Horvat Štefan Lukač Črensovci prvo rato čepa 254, Šlemer Treza DojičJ), Špilak Jožef nabrao v Brezo, vici 118"50, Smej Orša Beltinci 10, N. N. Beltinci 5, Baiažic Marija Bel. tinci prosi za blagoslov ori stvari 10, Šinon Blazina Ljubljana 22'50, Kii-har M4ial Trdkova 1175, Ritlop Martin Širine v zahvalo, ka sta svinje ostali 30, Vučko Štefan G. Bistrica nabrao na gostiivanji pri Koštric Jožefi v Žižkih 45'35, Marič Alojz veterinar Brinje 55 Din. Oča sirot povrni vsem obilno- — ODBOR. H/- . j Na Marijin fond so dariivali v Din. sledeči: Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci 1000, Šinko Marija, Rac Ludovik, Lenarčič Alojz, Rac Mariji vsi iz G. Slaveč doma zdaj na deli v Franciji 11, Godar Mihal Bud nci 8, N. Črensovci 10, Lebar Jožef iz Sr. Bistrice, zdaj v Chicagi 1000, Šti-mec Jožef Laporje 5, Kiizma Štefan Našice 5, Škaper Treza v Doliči nabrala 100, Ozmec Franc iz Melinec zdaj v Buenos Airesi\13, N G. Bistrica 10, Gomboši Franc Krog 1, Bratkovič Ivan Krog 1, Hegeduš MatjaS Krog 3, Cigan Matjaš Žižki 500, obresti 25'90, Pavel Elizabeta Šoštanj 5, Lončar Miška Btltšnci 2, Vuk Lena Chicago 40, Špiiak Ivan i žena Chica-go 40, Griiškovnjak Matjaš i žena Chicago 20. Stoiko Jožtf Chicago 10, Kreslin Štefan Chicago 55, Tkalec Matjaš Chicago 1375, Horvat Bara Chicago 55, Griiškovnjak Matjaš Chicago 55, Halas Ana Chicago 55, Lajnar Janoš Chicago 55, Boje Veronika Chicago 55, Zver Matjaš Chicago 55, Čizmazija Anton Michigan 55, Glavač Andrej Chicago 55. Oletič Matjaš sv. Martin 10, Jankovič Marija Zemun 10, Gerič Matjaš Hotiza 2, Kram-pač Kata Hotiza 2, Matajič Štefan Hotiza 4, Daniel Marija Allentown 56'47, Smej Orša Beltinci v zahvalo, ka njej je stvar ostala 5, Prkič Franc Fismes, Francija io. — Usahi, lii dapiijc 1000 Din. ma pravico skoz SD let do brezplačnih Novin, M. Lista, Halendare i do prilog tej izdaj. Do I. 1981. Lebar Hožefa hiša na Sr. Bistrici i „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih, šteromi Klekl ložef odstopijo svoje liste, dobita brezplačno više povedan liste. Cigan Matjaša hiša v Žižkih pa dobi vse to ZS let brezplačno. Prosimo širitele, da to na znanje vzemejo. — Marija, nebeška kraljica naj vam povrne dare, hi ste je za razširjenje njene časti poklonili- — Vrednih. Pošta. VoroS H. Beltinci. Knižico prejeli. Bo ešče letos, f Glasnika ne trbe pošilati, ga mamo. Vsem se toplo zahvalijo vrednik, ki so jih za god i k vuzmi pozdravili i ki so v betegi za njih molili. ^Molitve prosijo ešče naprej. 3ezušeft povej nam, ka ti je dola mamiha 1 r močna. Tii je vsa Ona. Mati je sladka, mati lubi, ' ^ • •• •• DUšica mojal Ti si gingava, slaba. Z močjov se nemreš štimati. Itak vidiš,, ka je tvoje živlenje padec, ki se ponavla den za dnevom. Ideš, spadneš, staneš i znova spadneš ... To je zgodovina tvojega živlenia. Če bi inači mislila, bi sama sebi lagala. Zavolo toga, ka si gingava kak dete, nUcaš to sladkost, ki ti da moč. To mleko, dušica moja, je v dUšnom živlenji moja i tvoja Mamika Marija. Povej, povej, ka je slajše na zemli od materine lUbezni ? Pitaj siroto, ki je zgubila mater i boš znala, ka tak-šega imena i takšega srca več nega na sveti, kak je materino srce. Mati je kak vekivečen posvet, ki sveti ne sebi liki drUgim; sveti i se na nikoj devle. Gda je okoli nje vse mirno i vse počiva, plamen njenoga srca trepeče. Moli, dela, skrbi, alduje svoje moči, svoje živlenje, da deca živejo i so vesela. Mati je ne drugo, kak trpeče i dugo mantrništvo. Pa to mantrništvo je tem vekše, ar skrivle na kelko je mogoče bridkosti i skuze svoje i kaže veseli obraz. Zato draga dušica, kak dete lubi materno mleko, lubi tudi ti svojo zemelsko mater, či je maš, či je pa nemaš, jo lubi vseedno s tem, ka boš molila za njo, živela po njenih navukaj. Pa ti draga dušica maš šče edno bogšo, vnogo bogšo mater, kak je tvoja zemelska mati. Jaz sem ti jo izročo, med smrtnimi mokami na križi: ](Sin, 0V0 tUOja mati!" (Jan- XIX- 26.) Ta mati je Marija. Njena ltibezen je močnejša od lUbezni vseh ma- Ka so nebesa? Nebesa so prvo Sveto Pre-čisčavanje, ki na veke trpi. ter vkiiper. To sladkost, to moč ti moreš piti, od nje se nadajati. Ti si tak, kak brščan. Brščan. Brščan, se more za nikoj zgrabiti či šče iti gori i rasti v visočine. Posliišaj, po toj dob-roj materi boš raseo, boš prišeo v višine. Ona je lestvica. Jaz Bog'sam po Mariji prišeo k vam. vi pa po Mariji morete priti k menil Dušica moja, mej rada to mater, da boš živela i rasla. A što ma rad mater, je nesmi raZŽalOStiti. Njo pa najbole tisti raz-žalosti, što z grehom njenoga sina znova križa. Vari se greha i Marija bo vesela — vesela nad tvojim i mojim življenjom. Či ne grešiš, živeš sam i mene tudi ne križaš. Istina, ka ona rada ma tudi najvekše grešnike, ali to samo te, če se mislijo pobog-šati. jaz sam mati tistih grešnikov", pravi ona po sv. Brigiti, ji se Ščejo pobogšati' • v tom ravno obstoji labezen četudi p dejanji pokažejo, ka JO majo radi. Kak so delali svetniki? Sv. Bernard je vsigdar od nje gučao, sv. Bonaventura je vnogo pisao od nje. Sv. Ivan iz Damaska, sv. Bernardin, sv. Alfonz Ligvorij, so goreče predgali njene kreposti i so navduševali vernike. Sv. Alojzij, sv. Stanislav, sv. Filip Nerij, je s skuzami kazao, ka jo liibi. BI. Don Bosko je goro od lUbezni do Marije. V vsakšem nje-govom pismi, i v vsakšoj predgi, v vsakom pogovori je mogla biti Marija. Brezi nje se njemi je tak vidilo, ka je vse prazno i pusto. Mej jo rada draga dušica i ona ti bo vračala tvojo ltibezen, ar jaž iubim tiste, hi mene lubijo" (preg. vm. 17). Pa tudi po njenoj peldi hodil Liibezen, ali sebi vodstvo napravi, pravi stari pisatel. Marija bo nas vnogo bole lubila, če mo šteli biti njoj pokorni. Je najčistejša med devicami, je nedosegliva v liibezni-vosti, v ponižnosti, v potrpežlivosti, v zbranosti, v liibezni do srmaštva i siromakov. Delaj kak ona 1 Sv. Bonaventura pravi: „0 vi, hi lubite Marijo, oblepite. njene jahosti! Ona se naj sveti v vašem djanji i v vašem obnašanji I „Sto labi Marijo, si zagotovi nebesa", pravijo sv. očetje. Pa mater lubiti je tak sladko, za njov hoditi je tak lehko, dušica moja. _ „„ 1 DUSica: Veš o Marija, moje veselje? Veš moje želje? liibo bi tel Vsigdar pri tebi šteo bi ostati, Liiblena mati, spomni se me 1 Marija, lubiti te vedno želim, In tebe zgabiti se močno bojim; Ti bramba mi bodi . . . Otrok sem tvoj, Ti up si moj. Zdrava Marija. Nekaj sladkoga se čuti v srci, gda zgovorimo reči: Zdrava Marija! «rak kak či bi vidili arkangeia Gabriela, ki prinese z nebes pozdrave Ma-Hji . • • kak bi vidili pred sebov sv. Elizabeto, štera s srčnim veseljom pravi Mariji, ka je Mati boža . . . Gda molimo to lepo molitev, vidimo pred sebov tiidi nevolnoga grešna, ki se z jokajočim glasom obrača k njoj, ki je Pribežališče grešnikov... j vidimo tiidi, kak bomo na smrtnoj posteli vojskuvali zadnji boj i milo ,roseče šepetali: »Marija . . . moli '.' . . zdaj i na smrtnoj viiri ..." To lepo molitvico nikelko razložimo, zato, ka de sladkejša našim jr-c0rn. Molitev se zdigne do nebes, či ide iz srca . . . F Zdrava Marija, milošce puna ... Na te reči se Marija prijazno nasmije i trosi rože na tistoga, ki jo na pomoč zove. Njeno srce je kak greda rož: Je kakor greda rož v Jerichi". (Eccli. 24-18.) Najjakše rože Ona goji za svojo deco. Duh teh rož napuni z nebes-kov sladkostjov naša srca. Mej je pri sebi celi den, so rože milosti! Gospod ]C stebom . . . Marija pride k tistomi, ki moli, njemi pokaže svojega Sina, njemi Ga položi v naroča. Jezuš je tfidi veseli i rad ostane pri nas, na našem žednom srci . . . Blagoslovlena • • • Marija je srečna pri nas i blagoslavla ... i blagos-lavla tiidi Jezuš. Veseli se duša! Blagoslavla te najbogša Mati s svojim Sinom. Sveta Marija, Mati boža . . . Marija se nam pokaže kak kralica obdana i dvanajstimi zvezdami. Je prijetna kak jutranja zorja, lepa kak mesec, svetla kak sunce i strašna kak vojska pripravlena na boj. Milo gleda na svoje sine i hčere i mirno pravi: »Ne bojte se deca, jaz sem Mati Boža." Moli Ža nas ... i Marija spregovori. Jezuš jo poslune. Marijina molitev je vsemogočna zato, ar je Jezuš vsemogoči. Kelko milosti je prišlo na tiste, ki so goreče ponavlali: Moli za nas! Grešnihe . . . Marija odpre svoje materinsko srce, nas spomni, ka je to srce varno zavetje za tistoga, ki je blodo, je sladek kotiček za zapuš-čenoga i odstavlenoga, je tolažba trpečim, je pribežališče za zgiiblenoga grešnika, je odrešenje vmirajočih . . . z,a sina, ki je zablodo i se je zgQ-bo Marija moli, i či molitev ne zadošča, je podpre dobra Mati s skuzami. Marijine skuze na pravo pot spravijo zgUbleno deco. Ona, ki odpre svojim sinom oči za to živlenje, je bo zatisnola na smrtnoj posteli i je znova odprla k vekivečnomi živlenji. Najslajša misel na smrtnoj posteli je ta: Goreče sam liibo celo živlenje svojo najbokšo Mater, Marijo. Omen- Tak je. Pozdravlena mati! Dnes bom vrli, dober, bogši kak včera ... Ti me vodi i podperaj! Marija trosi rože svojih milosti na sina, blagoslavla, moli. Zdrava Marija Blaženoga Ivana Bosko. Et Na den Nevtepenoga poprijetja Device Marije, leta 1841. je BI. Ivan Bosko postavo prvi kamen svoje bodoče palače. Blaženi se je obleko za sv. mešo. Dečkec pa, ki je bio v segeštiji LJe neznao dvoriti pri meši. Cemešter ga je namlato i nagnao. Don Bosco da k sebi pozvati dečkeca i njemi obeča, ka de njegov prijateo i de včiio. Dečkec ga vzliibi i postane njegov. Blaženi poklekne i goreče zrJ Zdravo Marijo, da bi njemi ona pomagala rešiti to dušo. Tista Zdrava jy rija, ki je prikipela z gorečega Don Boskovoga srca, ja bila prvo sen ki se je razvilo v v velko drevo. Z Jernejčkom Garelli so prišli drugi i za temi šče vnogi drugi. D J je na stotine domov, vu šterih se zberajo dečkeci dnevno i po nedelai se tam, pr! Mariji obvarjejo božne tovarišije i se navčijo biti pošteni i i gaboježi, pokorni »VCjim starišom, ki ž domovinov vred lehko čakajo njih veselja i pomoči, • To Don Boskovo drevo, ki je postalo salezijanska drilžba, dnes Šte ve kak 8000 salezijancov. Deli se v 46 provincij i ma 616 zavodov ali domo , Hčere Marije Pomočnice, štere je ttidi on ustanovo, pa majo 29 pro vincij i 595 zavodov. Njih je pa 6300. Med salezijanskimi zavodi je preči takših, ki majo 500 800 i v< znotrašnjih gojencov. Tak, ka cela držina pride na 1000 kotrig. Takših, I hodijo samo po nedelaj i po svetkaj, je pa ešče več. Ne je ešče minolo 50 let, ka je Don Bosko mro. Šopek rož. (Prosto po Civilta Cattolica, 1890.) Je to genliva zgodba, v štercj liibezen zemelske i nebeške Mate ščeta pokazati vso svojo moč nad ednim zgublenim sinom. Nesrečen mladenič je že bil na konci svojega živlenja. Vrgeo se je v besni vrtinec grešnih nagnenj i postano je popolen nevernik. Meo je pa jako verno mater, štera ga je verno nasleduvala i s skuzami močila njegove stopaje. Zdaj, gda je vidila, ka ide proti konci živlenja i se skrije pred njenimi očmi za vsigdar, je to štela dosegnoti, ka z njenega materinskega naročja nebi spad-no v peklensko jamo vekivečnoga trplenja. Ta zlata mati je štela na vsak-ši način, ka bi se on spreobrno. Prišla je za njim v Rim i tam ga je najšla vklenjenoga v postelo. Siišica ga je že skoro na nikoj spravila. Mati je stalno verestiivala njegovoj posteli. Tak se njoj je vidilo, ka so bolečine, ki so ga strašn mantrale nikelko ponehale i nej ga je več tak strašno dtišilo. Mislila je v svojoj velkoj materinskoj lflbezni, ka je prišeo čas, da njemi lehko * dobroga povej. Na tiho i sladko — milo njemi je začnola praviti: J liibi moj sin, se spomniš na svojo nežno mladost? . . . se spomniš, si te rad meo Marijo i si jo s sladkim glasom zvao za nebeško Mamiko" »Mati, ne gučte mi od toga, ar sam te bio norček . . . zdaj sa pa ne več štiri, pet let star, liki dvajsetosem. Ne vorjem več v takše no rije, zato vas pa prosim, ka mi več ne nosite naprej nikaj takšega, če nI mate radi i mi neščete povekšavati mojega trplenja. Potrebtijem pocinka i »Mera., "je pravila mati i se je bridko zaskuzila. Nej je gučala napre Globoko je zdehnola i materinsko srce, ki dobro čuti i razmi, gda je potrebno tiho biti i gda kaj povedati, njoj dene: »Potrpi, bo bogše tak" Zbrisala si je skuze i mučala. Nevoln3 mati I Kelko je trpela, ka bi njeni sin bio dober, plemeniti pobožen 1 Zdaj je vidila, ka je ves njeni trud bio zobston. Pa je vseed" nej obviipavala. Šla je k Blaženoj devici Mariji, i to šče z vekšim zaviip —Ha, kak gda inda. Pokleknola j? pred njeni oltar i s skuzatni v očaj 0j je pravila: „0 preluba Mati moja, ti mi moreš rešiti toga mojega — -1 Naj merje, či je boža vola, jaz ga rada aldlijem tvojemo božemi j i z njim aldujem samo sebe. A spomni se Marija, ti najbogša mati ova i moja, ka z mojih rok on more priti v tvoje roke! Jaz ga tebi ■p-ijem. ti si mi ga pa dužna rešiti I ^^ Nakano je k njemi priti pobožen duhovnik, njegov stari znanec, a ibstom. Nesrečen mladenič je zgrabo za revolvo, štero je meo vsigdarpri i pod vankišom i je pravo, ka se skonča, či bo kakši duhovnik pres-fcpo prag njegove hiše i se približao k posteli. mmmm SShSS« - • ■»•''V.-.T- 'SC!8 5 • i"' • " mm i- v.' -Sfer Ifv^-. GHR- •'.Z: p|t ' ss iftl BSti&i Don Boskova Marija Pomočnica. Njegovo stanje pa je postajalo vsakši den slabše; beteg je postano imočnejši i šo naprej po svojoj poti. Bilo je pa meseca majuša i ravno na rojstni den toga betežnika, ki se je narodo 17. majuša. Od žalosti potrta P mati v bližnjoj cerkvi pred Marijinim oltarom duže molila kak navadno. Srečna misel njoj je prišla na pamet med molitvov. Kupi lepi šopek rož, itere je meo sin posebno rad. V edno rožico, ki se je komaj odperala, je djala malo Marijino svetinjico, zasukano v fini rdeči pantličec. Nikelko [Ali prle je že ponujala mati to svetinjico sini i ga prosila za njo revolvo, ptero je meo pod zglavnikom. A sin je bil hladen, mrzeo proti njoj. Za- vrno je njeno ponudbo, kak pravi tepeš, ki ne verje v Boga. Mati je Prn bala naprej, zadnjikrat. Lepi šopek z Marijinov svetinjicov je odnesla v cerkev i ga položil, na Marijin oltar. Tam je bio pred Marijov, kak bi proso tudi on blagnJ slov nebeške Matere, za nesrečno mater i šče bole nesrečnoga sina. d„' 17. majuša je ta dobra mati bila pri dveh mešaj, šterivi sta se služili J Marijinom oltari. Po sv. mešaj je vzela šopek i nesla ga je sini. — »Dobro jutro i vse najbogše ti želen, dragi moj sin" — je pravilo ga je močno obinola; pritiskala ga je na svoje srce, kak či bi njemi štela vlejati v srce svojo batrivno dušo samo. Potem njemi je kazala §0. pek i pravila : „Sin moj, predragi moj sin, eto san ti prinesla svoj dar* Pred dvajsetosmimi leti, ravno na te den, gda si prišeo na svet, sem te jaz zvala za svojo majniško rožo, tak si bio lepo detece. Zdaj vzemi te rože i misli si, ka je v njih srce tvoje mamike". Sin je bio genjen. Prija0 je rože i mater za roke, štere je pomočo s skuzami . . . Giedao je rožice i je vsklikno: ,,0 kak so lepe mama, kak so lepe . . , Gde si je pa dobila, mamika ? . . . " „Z nebes so prišle, moj sin" je na tiho odgovo-rila mati i ga je samoga nehala z njimi. Par vor po tistom je mladenič znova začno gledati svoje rože, a na-tenčno, edno za driigov. Pa glej, v ednoj, ki se je komaj odperala, je za. pazo nikaj bliščečega. Ka bo, ka ne bo v njoj ? Lepo počasi razširi cvet i zapazi v njem lepo podobico Preblažene Marije Device. O kak lepa Ma-rijika začne misliti v sebi i nevedoč, kak i zakaj si jo pritisne na vusta i jo ktišiije. Potem pa, liki, bi ga gnala kakša višiša skrivna moč, si j0 dene na boleče prsi i si jo močno pritiska na nje. Sam ne ve, ka se je zgodilo v njegovom srci. Tak je čfito v sebi, kak či bi se vse spremešalo i spreobrnolo, oči so se odprle, kak či bi spadnole kakšne kmične vezalje z njih; pamet njegova se je razjasnola, liki bi boža svetlošča posijala v v njo i v srci je čuto sladek glas, ki njemi je milo šepetao: „Jaz sem tvoja Nebeška Mati."" Oči se zaskuzijo, i sladke skuze močijo njegovo lice. Pritisno je na električni zvonček i k sebi pozvao svojo mater. Mati pri. biži, a misli si, dragi čtevec, kak se je mogla čuditi, gda je vidila sina. ki njoj je kazao Marijino svetinjico i njoj je jočeč pravo: „Vidite mamika, nej sem jo šteo iz vaših rok i mi je prišla z rožov. O mati, zaistino je z nebes prišeo te šopek rož ! Marija ! . . . O kak dobra je Marija ! Znate ka draga mati ? Jaz, vaš nesrečen sin znova verjem — verjem v Marijo, i jo lubim, kak vi." Naprej je ne mogeo gučati. Nagno se je njoj v naroča i potok vročih skuz se je vlejao z njegovih oči, ki je močo srečno srce te dobre matere. Kak globoko je obžaluvao svojo žalostno preteklost i kak lepo se je spovedao i sprijao lUboga Jezuša v svoje srce, od toga nam nej trbe pisati. Povejmo šče to, ka je malo pred svcjov smrtjov liibeznivo stiskao duhovnikove roke v svoje i njemi je pravo: „Oča moj duhovni, vi vnogo predgate po sveti. Povejte to celomi sveti, ka so ateisti i brez-verniki nej nikaj drugo, kak čreda norcov. Jaz sem dozdajbio eden izmed njih i to lehko povem. Razum, znanost i njene iznajdbe nas nemrejo razločiti od Boga, nego nas z njim šče bole zbližajo. Edino greh, grdo živlenje i pokvarjeno srce nas zaslepi i odtrga od Boga. Oni bi tudi radi meli Marijo i bila bi lepa i lubezniva tudi za nje, samo ka je preveč čista i preveč sveta za nje. Ce bi jo šteli radi meti, bi mogli tudi živeti po ■ njenoj peldi, toga pa neščejo." Na njegovom nagrobnom spomeniki je pod finim kristalnim glažom Li0 šopek rož, pod njim pa na rdečom pantliki z zlatov nitjov zašito: 17. majuš, leta ..." Na sredi spomenika je pa vsekana lepa podoba Device Marije, ki razprostera roke i prosi. Okoli nje je pa te napis: „Ka |0g lehko včini po svojoj vsemogočnosti, ti, o Devica to moreš dosegnoti Oo svojoj priprošnji." Dva stebra, ki nas rešita. Blaženi Ivan Bosko je meo leta 1861. senje, štere majo njegovi si-,iovje za prikazen. Tak njim je pripovidavao sam: F Mislite si, ka ste na visikoj pečini pri morji, ali šče bogše, ka ste na otoki (sigeti), ki je posejan v neizmernom morji. Okoli vas se ne vidi drugo, kak vode i vode, na šterih se zible vnogo ladij, ki so pripravlene na vojsko. Edne so čarne, druge svetlo-bele. Čarne ladje so oborožene na naj-bole strašen način s štiikami, s piikšami, z mašinami, ki ogen mečejo, pa tfldi s slabimi knjigami i slabimi spisi. Tem naproti batrivno stojijo svetlo-bele ladje i mirno čakajo na napad. Boj se je začno. Čarne ladje se z ostrimi klimi divje zaganjajo proti vel-koj svetloj ladji, i jo ščejo na nikoj spraviti. Okoli te velke ladje je vnogo menših, ki so odvisne od te velke i se ravnajo po njenoj zapovidi. Naša salezijanska je tudi med njimi. Veter je protiven velkoj ladji i morski valovje tiidi pomagajo neprijatel-skim ladjam. Na sredini morja pa stojita dva močniva i visikiva stebra, ki sta ne daleč eden od ovoga. Na ednom je podoba Marijina, pod njov pa napis: Pomoč hPŠČenibOV. Dtugi steber je pa ešče višiši i močnejši. Na njem se sveti sveta hoštija kak sunce, pod njov pa napis: RBŠBiljB VBMill Na velkoj ladji so sami sv. oča povelnik. Gda zapazijo, ka se besni neprijateli z vsov silov zaganjajo proti njegovim ladjam, ki so v nevarnosti, pozovejo na svojo ladjo vse povelnike menših ladij i si pogučijo, ka njim je činiti. Pogučavlejo si, med tem pa viher divja i morejo iti vsakši na svoje mesto. Gda se viher pomeri, znova pridejo povelniki, a nebo se zakmiči i povelniki se pa morejo vrnoti. Papa stojijo pri krmili ravnajo s vsov močjov'ladjo proti stebrom, s šterih visijo lanci i sidra, da se k njim lehko prvežejo ladje. Neprijatelske ladje ščejo staviti papovo ladjo i jo potopiti. Edne mečejo božne knige i spise, ka bi pokvarile vojake i je pripravile k puntanji. Druge s piikšami štiikami strelajo. Druge pa bombe i ogen mečejo na njo. Drage se pa z močnimi železnimi kliini zaganjajo v njo, a premagati je ' Rešenje vernih. — Marija Pom. nemrejo. Ona plava proti svojemi ciii med vsemi težavami. Sovražna b ba je zgubleni čas. Istina, ka včasi ranijo velko ladjo, a potegne prijaz vetriček od dveh stebrov i rane na ladji se zacelijo. Med tem razpokajo neprijatelovi štuki, razpoksjo bombe i piikše, s rejo se železni klUni i vnogo teh ladij se potopi. A neprijateli ne henjaj besni se vržejo v boj na nož. Papa so ranjeni i spadnejo. Gor jih pomorejo, a ranjeni so drug i merjejo. Neprijateli se divje veselijo, a njihovo veselje je kratko, ar so že izvoljeni novi papa, ki vodijo ladjo. Neprijateli so komaj zvedili, ka so mrli. pa že znajo, ka že je drugi naslednik. Zgubijo vse vupanje, novi pa-pa pa idejo prek vseh iežkoč i nevarnosti i srečno privozijo med stebra Stavijo ladjo i jo pridrgnejo, eden konec na steber s hoštijov, drUgoga pa na steber Prečiste Device i Pomočnice Krščenikov. . J Neprijateli so zmešani bežijo kama morejo. Ladje se med sebov za-devlejo i potaplajo. Celi šereg ide na dno morja. Edna pjžera drugo. Niš-terne menše ladje, ki so močno branile ladjo sv. oče, so se zdaj približale stebrom, i v bližini velke ladje pri sv. oči so se stavile, merne i varne od vsake pogubeli. Na morji pa zavlada velki mer. Don Bosko je pitao ednoga izmed gospodov, ka pomeni ta prilika Gospod je odgovoro: »Mislim, ka ladja sv. očo pomeni sv. Cerkev, štere glava je on; ladje pomenijo ludi, morje pa te razburkani svet. Tisti, k branijo velko ladjo, so dobri, prijateli sv. Cerkvi, drUgi so pa, ki idejo prot so neprijateli i preganjalci njegovi. D/a stebra ki rešita cerkev, sta pa dve veikivi pobožnosti: pobožnost do Marije i pobožnost do OitapsHooa Svestva." »Dobro sipovedao," je pravo Don Bosko. »Strašno trplenje i preganjanje čakajo na cerkev. To, ka je bilo dozdaj, je nikaj proti tomi, ka ma priti. D;e edinivi sredstvi rešita svet v takšoj velkoj stiski: Odkritosrčna P0- božnost do Marije i pogosto sv. Preciščavanje." TU skonča pripovest senje Blaženoga Ivana Boska. Preganjanja sv. Cerkvi so tU. Poglednimo na vhnd, v nesrečno Rusijo 1 Ogenj njeni se nam približava v vsoj grezovitnosti. Čtevec Marijinoga lista, povej, si med bra-niteli sv. Cerkvi, ali pa od daleč gledaš? Nasloni se na močniva stebra, mej rad Marijo I Po Mariji idi k eucharističnomi Jezuši, vzemi ga pogosto v svoje srce i boš rešen pogube i postaneš tudi zmagovalec. Marjeto Bosfco — vzor našim materam. Velki možje so navadno meli velke matere, sveti možje pa svete nu tere. Takša je bila tudi mati bi. Ivana Boska, toga velkoga lUbitela i Vzgc jitela mladine i velkoga Marijinoga častilca. Bila je preprosta, nevučen kmečka ženica, a obdaruvana je bila z bogatimi diiševnimi vrlinami, pc sebno pa je bila prilična v vzgoji svoje dece. Sama puna iubezni do Bc ga i do bližnjega je znala s svojim preprostim, lUbeznivim včenjom sadi v dečinska srca zlate navuke za krščansko živlenje. Prle kak je y Gospo« zaspala 1. 1856., je že mogla okušati bogate sadove prave vzgoje svoje deo Ar je vzgoja dece po naših družinah tak važna, a na žalost pomeni liva i se vnogi stariši ne zavejo svojih svetih dužnosti, bo Marijin ltst pri našao nekaj rendic iz živlenja don Boskove matere, ki je našim materat krasen vzgled, kak trbe vzgajati. Marjetina mladost. V maloj vesici Kaprlji bluzi Turina je tekla Marjeti zibelka. Mlada I deklica je rasla kak cvetka lepa, vesela i prijazna. V tom mirnom zatišji i !e preživela svojo vzorno mladost, gde se je že v prvih letih navčila biti I ponižna kak vijolica, pa prilična kak izkušena gospodinja. Strah boži njoj je bio varih, krščanska batrivnost pa njeni kinč. Lubila je samoto i mir, zato e celo odklanjala prijatelska povabila tovarišic, ki so si včasi privoščile ■"poštene zabave. Bila je vsikdar čista, čeravno skromna v obleki. Rada je prepevala pobožne pesmi, tudi pri deli doma i na poli. Pa posebno lepo se je oponašala v cerkvi. Kak je bila zbrana, kak zatoplena v molitev. Oči je mela povešene, a srce se je zdigavalo h Gospodi vojnih šeregov. Zato ne čudno, da je bila popunom-a pripravlena, gda r jo je Bog pozvao v novi stan, da spunjavle materinske dužnosti. V zakon. | • »Dobra žena je dober dar, je tao onih, ki se Boga bojijo. Mož jo dobi za dobra dela. Bogatomi i siromaki osrečuje srce i vedri obraz vse j; žive dni. Srčna žena je veselje moži i v miri bo dopuno leta svojega živ-lenja." (Sirah 26, 24) Takšo ženo je šteo meti za tovarišico mladi Frančišek £ Bosko, dober, globoko veren mož. Vzeo si je Marjeto, ki jo je spoznao i za izredno jakostno. Marjeta je privolila v zakon, poslušala je glas boži. 1Z delavnostjov si je zaslužila za priprosto pohištvo — ne bog-Ezna ka, pa denokl Mela je najbogšo herbijo: šo je z njov na novi dom . strah boži i duga renda krščanskih jakosti, ki jih mol ne poje i erja ne uniči. Gda je Frančišek pripelao mlado ženo na svoj dom v Beki, jo je g njegova že stara mati sprijela z velkov lubeznostjov i zavupanjom. Marje-J ta pa njoj je gverala isto lubezen i vdanost i živela s svojov punicov v k najlepšoj slogi i. edinosti. Nikdar je ne prišlo med njima do najmenšega I kreganja. Stromaška je bila Boskova družina, a bogata krščanskih jakosti i I blagoslova božega. »Razumna i mučeča žena je dar boži, za nikaj se ne »zamenja; kak večne cerkve v trdnoj pečini so zapovedi v srci svete že-f ne." (Sirah 26, 18, 24) Marjeta je bila mučeča, delavna, previdna, šparavna; lubila je red i r čistočo. Frančišek pa marlivi kak mravla, ki se je mantrao i delao od raki noga jutra do kesne noči za blagor svoje drUžine. Ob nedelaj je ne iskao F veselja v veškoj oštariji, nego v krogi svoje družinice, v objemi svoje de-I ce, gde se je počuto najsrečnejšega. Deca. Vsakše dete je dar boži, stvorjeno za nebesa. Vsakše rojstvo pod ob-[ rambov svestva i v sreči krstnoga prerojenja je v rodi z božičom, z vsov t božičnov skrivnostjov, lepotov i veličinov. Za družino je dete kak cvet, ki je pognao, zacveo i zadišao; novo r veselje, novo srečo prinese njegov prihod. Što ga nebi lubo? Pa dete ne i igrača; pri sv. krsti je postalo herbaš nebeskoga kralestva, i prva dužnost [' starišov je, vzgojiti ga za nebesa Kak je ne vrtnar, što se ne razmi na L vrtnarstvo, tak ne prava mati žena, ki se ne razmi na vzgojo dece i se toj e najvažnejšoj dužnosti popunoma ne posveti. Varstvo potrebuje malo dete i vroče lUbezni, tiste svete i krščanske lUbezni, ki je segreva i te raste naglo i se ogreva v dUšnoj lepoti. To sta razmila Frančišek i Marjeta; poznala sta svete dužnosti, ki jih nalaga sv. zakon i najvekša skrb so njima bili trije dečktci: Tonček, Jožef i Vanček, štere sta čuvala kak svoje oko. S kakšim veseljom je mama Marjeta opaziivala nedužne sinčke, ki so se veselo špilali. Večkrat je zdig. nola i zahvaljevala dobrotno nebo, da njoj je podelilo tak Jubko dečičo. Da bi le bili vsikdar dobri i pošteni, to je bila njena najbole vroča žela. Rano jih je včila moliti. Kakši lepi prizor je bio vsakši večer v toj siro-maškoj hišici, gda je pobožna mamica prekrižala najmlajšega Vančeka, njemi sklepala rokici i šepetala na vUho kratke molitvice. Starejšiva brata sta pa že znala sama moliti ali pa vkup z očom pred svetov podobov. (Dale.) Samo edtio viiro dela. Večkrat čtijemo gučati od manjosti ali nemarnosti. Dosta je takših liidi, šteri mislijo, da je samo telovno delo pravo delo. Dela prej samo kovač, šteri celi den bije po nakvali, zidar, ki zida itd. Uradnik, ki celi den v uradi piše pa razmišlja, je, tak pravijo, manjak. Takšim Iiidem je samo tisto delo pravo, štero prinaša vidni dobiček. Te liidi bi bilo najprle potrebno osvedočiti, da tudi duševno delo ma svojo vrednost, da je z glavov ešče žmetnejše delati. Pa tudi ne pozabimo, da človek ma nesmrtno dušo i da je delo za dušo najpotrebnejše, zato tudi največ vredno. Dostakrat se čuje, da duhovniki delajo samo edna vUro na den, kda mešUjejo. Smejao sam se kda sam to čuo. Večini naših duhovnikov je pa na den 14 vUr dela ne zadosta I Tisti rani čas, kda mešUjejo, njim je samo v veselje. Toplota toga časa se pozna celi den. Poglejmo, ka dela duhovnik. Delaven den: Spovedava, krsti, spelava, pokapa, prečiščava, zdava. Pohaja betežnike, moli brevir, rešuje uradne posle. Poleg toga pa lUdje stalno prihajajo k njemi. Eden pride po posli, drUgi išče tolažbe. Duhovnik tUdi hodi v šolo včit katekizem. Pride poldne, da mora znova moliti brevir. Popoldne se mora pripravlati na predgo, na šolo, večkrat iti tudi v šolo. TUdi popoldne ltidje stalno prihajajo k njemi: trbe iti k betežniki. Zdaj pridejo na vrsto razna drUštva, da dostakrat drugo polovico brevira moli opolnoči. To je delaven den. V nedelo: Spovedavanje večkrat do desete vUre, prečiščavanje, brevir, meša, večernice, lUdje prih3jajo, razna drUštva itd; tudi v nedelo mora največkrat moliti brevir zvečer. Ništerni lUdje pravijo, da te ali oni duhovnik nema stalnoga dela. Što je tomi kriv? Ravno tisti so krivi, ki tak gučijo. Zakaj njemi ne date dela? Pravim, ne date njemi delati, ar ne hodite k meši, ne k spovedi, nikdar ne pridete k njemi po dober tanač. Samo mrmrate, da ešče drUgi zgUbijo zavtipanje do duhovnikov. Gde so lUdje dobri tam ma duhovnik dnesden ešče preveč dela. No pa duhovnik si že sam zna najti delo. Če ovce ne pridejo k njemi, pa on hodi za njimi. Pri tom težavnom deli bi ga pa lUdje morali bole podpirati. Tak vidite da.duhovnik celi den dela. (putnik.) K §t. Vogrin, salezijanec. p Blaženi Bosko Ivan. Komedijaš. Gospod ki se je prikazao v senjaj devetletnomi Vaneki Bosco, njemi je pravo: „Ne s pliiskami liki s prijaznostjov i lubeznostjov si moraš pridobiti dičake. Začni je včiti kak grdi je greh i kak lepa i dragocena je jakost. Bog nam, svojim nevolnim stvarcam, ne samo zapovidavle napraviti to i ono, liki On nam da tudi milost, priliko i zmožnost napraviti to ka K " iT Mali Vanek Bosko, komedijaš. nam je zapovedao. Od nas zahtevle samo dobro volo. Vse drugo da On. Tak je bilo tiidi z našim Vanekotn. Bog njemi je tak rekoč dao plug v roke i Vanek ga^ je zgrabo z železnov volov i zaorao globoko i šiirko brazdo v njivo božo. Mladina je rada vesela. Gde je veselje, tam je ona. Vanek je to sam po sebi dobro znao. Zato je ponucao vsakšo priliko za to, ka je napravo kakše veselje svojim tovarišom. Z mamov je hodo na senja. Tam je proso mamo ka je med tem kda je ona kupovala potrebne stvari, gledao komedijaše. O da ste ga vidli te kda je stao pred komedijašom I Same oči so ga bile. Vse je vido ka i kak je delao komedijaš. I tak se je navčo hoditi, plesati i skakati po voži. Navčo se je, ka njemi je znsla palica skakati s prsta na prst, nato pa po roki gori na ramo z rame na brado, na nos i na čelo, pa pa nazaj na roko. Znao je skriti peneze pri ednom pa je najti pri driigom i vse mogoče takše stvari, ki je majo ništerni za comper. Po nedelaj i svetkaj je pa z vsem tem, ka je znao, razveseljavao staro i mlado. Doma na dvorišči je potegno voze od ednoga pa do driigoga dreva. Deca so bežala vkiip pa tudi stari so prišli, da se malo nasmijejo Vanekovim norijam. Gda je vido, ka že ma preči gledalcov i posliišalcbv, je navadno na-govoro navzoče: „Zdaj pa prič kak vam pokažem svoje igre zmolimo eden rožnivenec I" Ništern m se to ne vidilo pa so šteli oditi. Vanek se njim je pa pretio: Što nešče z nami moliti, te tudi igre nesmi priti gledat." A igro so šteli vid ti vsi i tak so ostali i molili. Po molitvi je začno Vanek po veži hod ti, skakati i plesati. Zdaj se je pusto i zgrabo za vože z ednov rokov, zdaj je viso na voži za noge pa se pž zasukao okoli, se zgrabo z rokami i skočo na noge. Postavlao je na voži rasteea i tudi z rokami je hodo po voži. Gda je bio že malo truden se je vseo na vože i pripovidavao kakšo lepo i veselo povest tak ka so se vsi od srca nasmijali. Vnogokrat je tiidi med igrov skočo na stolec i nsznano: »Zdaj pa poslušajte predgo, ki je b la dnes v cerkvi" i je lepo ponovo vse ka so g. plebanoš ali pa g. kaplan predgali. Driigoč pd je med takšov igrov navčo svoje dičake dve ali tri pitanja iz katekizmuša. Tak je mali Vanek med mladinov pa tudi med starešimi vnogo do-broga včino, Ne je bilo njemi za to ka bi se on tam pred kem postavlao i štimao. Steo je samo mlad no pa tiidi starejše odvrnoti od toga ka bi tisti slobodni čas šteroga so meli po nedelaj i svetkaj, ponticali po ošta-rijaj i kakših slabih drtištvaj za greh. Tak ja začno spunjavati to ka njemi je biio zapovedano v senjaj. Prvo sv. obhajilo. Vanek je bio star deset let. Vroče je želo pristopiti k prvomi sv. obhajili. A to je bilo v tistom časi teško. Deci se je najme dovolilo pristopiti k prvomi sv. prečiščavanje komaj okob dvanajstega do štirinajstoga leta starosti. Te navade se je držao tudi Vanekov plebanoš g. Sismondo. Mama Marjeta je pa mislila kak je kesneje tiidi njeni sin, naš Vanek, napisao, ka je dobro deco kem prle pripustiti k prvomi sv. obhajili, ka nebi prišeo v nedužno srce prle Sata-, kak Bog. Pripravlala je Vaneka za te velki den sama i včila ga katekizmuš. V zimi ga je pošilala k krš-čanskomi navuki v cerkev. G. plebanoš so vidli ka je Vanek jako dobro pripravlen i tak so ga zvunredno pripustili prle k prvomi sv. prepiščava-nji. 26. marca 1826. na sam viizem je Vanek pristopo oprvim k angelsko-mi stoli. O, če bi pripravlale vse matere svojo deco tak na prvo sv. obhajilo, kak je pripravila mati Marjeta svojega Vaneka, te bi bilo vnogo greha menje na sveti. ,, Vanek" njemi je vnogokrat pravila „Bog Ti pripravla velki dar; dobro se pripravi, pobožno se spovej, niti ednoga greha ne zataji. Obžaluj vse grehe i oblubi Bogi, ka boš v bodoče bogši." I blaženi je zapisao: „Jaz sam oblubo vse, či sam pa tudi spuno to zna samo Bog." Na den prvoga sv. prečiščavanja njemi je ne dovolila, ka pred pre-giščavanjom s kem gučao. Sama je šla z njim v cerkev, molila vktiper z njim i ga tak pripravla za obhajilo. Po obhajili se je pa vkiipno z njim zahvaliivala. Tisti den je morao Vanek prav posebno čutiti ka je to za njega velki svetek. Nikaj je ne smeo drUgo delati, kak samo čteti i moliti. Vsi so morali tisti den hoditi ckoli njega s' posebnim poštUvanjom. Bio je tisti den med domačimi kak mon-štrsnca v šteroj je živi Jezuš. Kak za spom:n na velki den njemi je dala pobožna mati ete reči: „Dragi sin, dnešnji den je velki za tebe. GvUšna sam ka je Bog postao gospodar tvojega srca.. Ti njemi pa oblubi, ka se boš br gao z vsemi močmi za to, ka ostaneš dober do smrti. Idi pogosto k sv. prečižčavanji, ali čuvaj se sprejeti Jezuša po ne«rednom. Pri spovedi povej vsel Bogaj vsikdar! Poslušaj rad krščanski navuk i predge. Za božo volo te pa prosim, boj se kak kUge tistih ki grdo gučijo." „Za vsigdar sam si zapomno te reči", piše blaženi Ivan Bosko. „1 tak se mi vidi, ka sam se od tistoga mao pobogšavao. Vnogo bole sam bogao i raj sam dao va-lati tudi drugim. Prič sam pa vsikdar šteo ka bi samo moje valalo." Starišje i posebno ve matere, posnemajte mamo Marjeto i srečni te vi i vaša deca! Nad vašimi hišami pa de plavao mir i blagoslov boži. (Dale.) Marija med našov mladinov. Človeka more srce boleti, či premišlavle, kak je razširjena med našov olikanov mladinov verska brezbrižnost, ja, cilo Č sta nevervanost. Ne pravim, ka med vsemi, ar se je v zadnjih letaj že nikelko zbogšalo; liki vseedno je ešče vnogo naših mladih inteligentov, šteri javno kažejo svoje brezverstvo. I ka ma domovina čakati od takših ludi ? Glavni vzroki verske mlačnosti i brezbrižnosti so sledeči: prevzetnost i gizdavost, štera je združena s čudovitov lejkomišelnostjov, pa slabo, nemoralno pregrešno življenje. I gde najdemo tomi rešitev ? Samo pri njoj, Štera je svojega sina dala za nas. Posegnoti trbe v versko živlenje, zbuditi trbe v srcaj tiste skrite, zakopane i pozablene navuke, štere je vsakšemi 1 § Mati i Vanek Bosko na poti v cerkev. vcipila v srce Blajžena Mati, poživeti trbe vero. I ravno naloga »Marijin^ družb" je, obvarvati v mladini, štera je vfipanje sakšega naroda, zlate na-vuke dobre Matere, občuvati njoj vero, odvrnoti jo od pogubelne poti ne-poštenoga živlenja, štero je zrok sakšemi brezverstvi; vzgojiti jo v dobre voditele slovenskoga naroda. I to zato, ar ma narod samo od takših liidi kaj dobroga i hasnovitoga čakati. I gde bomo postali takši ? Gde se vzgo-jfijejo takši gospodje? Pod Marijinov zastavov, v Marijinom imeni, v Marijanskoj kongregaciji, štere namen je ravno vzgajati značajne liidi, liidi, ki svoje krščanske vere pred nikim ne bodo zatajili. Tomi vzgojiivanji se pa proti postavla strah pred svetom, to se pravi, ka bodo driigi pravili, či jaz pokažem svojo vero zdaj gda je moderen i vučen biti telko kak biti brezi vere ? Sakšega skoro straši ta misel, ka de te pred drugimi zato menje valao, či de voren. Tu mora meti mladina vnogo batrivnosti, njeni voditelj pa morajo meti velko liibezen do nje, ko njoj tak pomorejo premagati teh strah pred liidmi. V našij vrstaj mora kraliivati Mahničov duh, šteri de kak iskra po-živlao naše duše; trbe nam krščanskih načel, štera do nas pripravila za zmožne i požrtvovalne delavce. Med našimi slovenskimi dijaki je preči živo to gibanje. Vsi krščansko misleči se zberajo okoli nje, štero je prehodno sedmeri meč bolečin. Na Njo je navezano jezere mladih src, celo naše duhovno živlenje i naša mladost. I ka pomeni Marija med slovenskimi dijaki? Ne smo edini, šteri se zberamo okoli Nje; ne samo cela Slovenija, pa tudi ne samo Jugoslavija, liki po čelom sveti mamo na jezere src, štera so pod Njenim plaščom. Na Nemškom se zbera 8000 dijakov okoli Njene- zastave, na Dunaji (v Beči) štampajo svoje novine „Unsere Fahne", ka pomeni: „Naša Zastava." Marija nam more biti zastava i nam kazati pot. Kak soldaki idejo za svojov zastavov, tak i mi moremo iti za Njov, ki je močna kak armada priprevlena na boj. Mladina, ti ki niicaš največ pomoči prle kak dozoriš, obrni se k Njoj! / I ka trbej mladomi človeki, ka postane Marija njegova mati ? V svojem srci more postaviti njeni oltar, to pa najbole tisti, ki je Njeni kongre-ganisff I na tom oltari daruj vsakši den daritve njoj, štera ti je Mati. Ka pa dijak ? Njemi je ravno najbole potrebna zaslomba v tom časi, gda on rastč. I či se v mladosti pokvari, se v starosti žmetno pobogša. Zato pa šteri ste tak srečni, ka ste gda dobili na prsi Marijino svetinjico, čuvajte jo, i branite svojo sv. vero. Pokašte, ka vas vodi Ona, šteroj slti-žite celo svoje živlenje. I či ma kongregacija velko vrednost, ma najvekšo vrednost za dijake. Bog zna kak se kleti rastepemo, kama mo se šli dale šolat. V prvi dnevaj de žmetno, ar nemo poznali liidi i nemo meli prijatelov. Stopiti pa moremo v kongregacijo, štero majo vsešerom i tam se bomo počutili domače. Bratje po Mariji, s tistim dnevom gda ste dobili Marijino svetinjo na prsi, ste se zavezali, ka te služili samo Njoj. Samo zavfipajte v Njeno pomoč i nigdar nete zobstom prosili. Bratje pokažite dobro volo i začnite z lepim zglednim živlenjom. Vaše živlenje pa naj bo posvečeno: Prečistoj Devici: „Virgini Virginum vitam" to je: „Devic Devici darfljmo živlenje." (Govor tovariša, pctošolca i predsednika dijaške Hongregacije na hon-gregacijski akademiji v dvorani Martinima, dne Z- februara 1930 ) Mešna zveza Marije Pomočnice v »Martinišči" je bila odobrena od vrhovnoga saiezijanskoga predstojnika i potrdjena od knezoškof. odinarijata v Maribori (7. dec. 1929. i 17. jun. 1930. št. 692/29- 2.) Mešna zveza Marije Pomočnice. „Martinišče" M. Sobota (Prekmurje). Pravila. 1.) 15 let vsakšo nedelo se slfiži v Martinišči edna sv. meša'za duševne i telovne potrebščine kotrig. 2) Okoli 3000 sv. meš darujejo vsako leto vsi duhovniki salezijanske družbe po sveti za pokojne kotrige. 3.) Vpišejo se lejko živi i pokojni, tUdi večkrat i z različnimi nakanenji. 4) Kotrige te zveze bodo mele tao v vseh molitvaj i dobrih delaj, ki se vršijo v Martinišči i v vseh zalezijan-skih zavodaj po sveti. 5.) Kotrige plnčajo 12 Din. letno. Čas plačUvanja trpi 10 let. Cela šuma je 120 Din, ki se tUdi naednok Iehko plača. 6.) Za nabiralce i širitele mešne zveze se bodo opravile letno šče 4 sv. meše: na Božič, na VUzem, na Risale i na Marijo Pomočnico. 7.) Šuma, ki se nabere, bo služila samo v te namen, ka se rešijo du-govje i se dozida Martinišče. Blaženi Don Bosko i Marija Pomočnica naj razlije poseben blagoslov na vse darovnike! Leto dni bo, ka so se začnole služiti svete meše za drage kotrige mešne zveze Marije Pomočnice. Vsakšo nedelo se zdigne Presveto Jezušovo Telo i Krv nebeskotni Oči za potrebščine kotrig, po njihovom nakanenji i znano nam je, ka vnogi vživajo blagoslov te Najsvetejše Daritve i posebno lubezen Marije Pomočnice. Meseca januara je tudi opravlenih 3000 svetih meš za vse drage pokojne šteri so vpisani v mešno zvezo. Te svete meše se bodo darUvale vsako leto do konca svejta. Naši dragi pokojni morejo biti neizmerno veseli za volo te velike dobrote. Oh kak so hvaležni svojim dragim, ki so se jih spomnili. Vekšega veselja i vekše dobrote so njim ne mogli napraviti. Pa v kelkih drugih dobrotaj majo tao kotrige! Spomnite se, ka majo v Martinišči i ka po čelom sveti . . .Več kak 8000 salezijancov v 616 zavodaj vsakši den večkrat moli za nas. Vnogi to jako dobro čutijo i na to računajo. V ništernih faraj je pristopila skoro vsakša hiša, v ništernih vesnicaj pa cilo več kotrig od edne hiže. Od toga bomo že pisali v prihodnjih snopičaj Marijinoga lista, zdaj samo to povdarimo, kak so ništerne bratovčine to zapazile i so se dale vpisati. ^ /) Črensovci. Skupina tretjerednikov. * 2.) Gor. Lendava. 41-a roža živoga rožnoga venca. M 3.) Doliii. 29 a, 79-a, 80 a roža živoga rožnoga venca. Bog plačaj voditelici Skaper Tereziji. 4) Gančani. 20 a, 89 a, 128-a, 136-a roža živoga rožnoga venca. Po vrloj nabiralki Elizabeti Gomboc. 5.) Ocjranci. Šoštarski ceh za pokojne brate. Te se je prvi zmislo 1 Tii so tiidi rože živoga rožnoga venca najbrže vse pristopile. Vsa čast vsem kotrigam, voditelicam, zlasti pa Smej Heleni Virag Marti i Copot Ani, ki so posebno goreče bile za to. Naj lubi Jezuš po Mariji zasadi vnogo lepih rožič v njihova srca i v njihove hiže! Vpisane so sledeče: 2 a, 3-a, 6-a, 12-a, 13-a. 29-a, 66-a, 86-a, 88-a, 103-a, 105 a, 106 a, 113-a, 116-a 120-a, 121-a, 126-a, 127-a, 135-a, 138-a. Beg plačaj! Srčno vabilo. Dne 10-a maju*a, to je drugo nedelo v meseci bomo obsiiižavali svetek BI. Don Boska. Radi bi vid li v našoj kapelici zbrane drage nabiralce i nabiralke, ki so preminoče leto tak goreče delali za meš, no zvezo Marije Pomočnice. Te den bomo skupno molili i si pogučali, kak bomo naprej delali. Za vse to je srčno vabimo i vabimo tUdi druge prijatele BI. Don. Boska i Marije Pomočnice. Sv. meše bodo: zajtra ob 7 vUri, ob 10 vUri s predgov. Popoldne ob 2 vUri večernice i blagoslov. ; * * * Dari i pisma se naj pošlejo na sledeči naslov: Mešna zveza M. P. Mariinišče — Murska Sobota (Jugoslavija). Dari se pa tudi lehko izročijo nabiralcom i nabiralkam, ki so določeni po faraj. _ Kak Ga iščeš ti... ? šl v sal Na veliki četrtek, kesno večer, v noči, je prišeo Judaš z soldaki i z hlapci velkoga duhovnika v Getsemanski ograček. Jezuš je tam molo i za nas krvavi pot potUo. Zakaj je prišeo Judaš, hlapci i soldaki? Prišli so iskat Jezuša. Zakaj? Da se njemi poklonijo, da ga počastijo i molijo? Ne! Prišli so, iskali so ga, da bi ga zvezali, gnali na sod, obsodili i vmorili. Našli so Jezuša. 1 On, kak da nebi znao, jih pita: „Koga iščete?" I oni odgovarjajo: „I-~zuša Nazarenskoga." „Jaz sam!" se je glaso kratki Jezušov odgov L '• na te: „Jaz sami" pokapali so vsi na zemljo. Sirrr.ak. nt »Hoznali ka je v tej rečaj moč Boža ki jih je vrgla na zemlo. Ešče menje pa so pomislili ka bi bilo z njimi, če bi se te stegnola nad nje roka Boža i stisnola nad njimi pesnica božega Sina. — V prah bi se spremenoli vsi. Tri dni kesnej je bilo, v nedelo zajtra. Pred odpretim Jezušovim grobom je stala mlada ženska i bridko jokala. Zakaj ? — Prišla je iskat Jezuša pa ga ne najšia. Ne je najšla Onoga, šteroga je bilo puno njeno lUbeče srce. Gospod se njoj na to prikaže a ona Ga ne poznala. Mislila je ka je vrtnar i zato njemi pravi: »Gospod, če si ga ti odneseo, povej mi, kam si ga djao, da ga jaz vzemem." Bog plačuje lubezen z liibeznostjov. Jezuš jo je pozvao po imeni: „Marija". Vsa liibezen božega Srca se je morala čfititi v toj reči, v tom imeni. Marija Magdalena je zdaj spoznala Jezuša. Samo edna reč se je strgala z njeni prsi: „Rab6ni" to je „Vučiteo" i spad-nola Njemi je pred noge. Skuzč radosti so se spremenile v skuze veselja. Judaš i njegovi pomočniki so iskali Jezuša iz sovraštva, da bi ga umorili. Magdalena Ga je iskala iz liibezni. Soldacje i hlapci so Ga bili, Njemi pluvali v obraz i ga vsega razmesarili. Marija Magdalena bi Njemi gvtišnn če bi Ga najšla ešče v grobi, s skuzami prala krvave rane. Človek boži, jeli si že gda mislo na to, ka tudi ti vsikdar — tudi te kda cilo ne misliš na to — iščeš Boga, ali mogoče bolše povedano: vsikdar si pred Bogom i On je vsikdar s tebom. Gda grešiš stopiš nikak pred Boga i Njemi praviš: „A Ti si Kristuš, Ti si Bog ? Na, to Ti dam." I pluneš Njemi v obraz, vdariš ga po lici. Gda pa živeš po božoj zapovedi si kak Magdalena. Kak ona zoveš tudi ti Jezuša za vučitela. I kak vučitela Ga poslušaš i se ravnaš po Njegvom navuki. Pitaj se gda to prečteš kak iščeš Jezuša ti. Ali kak Judaš i njegovi pomagači ali pa kak Marija Magdalena? Mladenec i mladenka nekaj vama pravi BI. Dev. Marija, posliišajta ka! Mariia: Viipam se, ka sta prečtela moje priporočila, ka i kak naj molita. Obešala sta, ka bota svoje vsakdenešnje molitve opravlala gdekoli bota, bota pa tudi med svojim delom na poli, doma, ali tudi na poti opravila kakšo kratko molitev s srcom. Zdaj se vama pa morem potožiti. Vnoge mladence i mladenke toti ne zadene ta moja tožba, vnogi pa strašno lejkomišleno ranijo Srce mojega Sina Jezuša i moje s tem, ka iz kakšegakoli zroka volo i tlidi brezi zroka zamudijo sv. mešo. Ti*dragi mladenec i mladenka toga nigdar ne včini, liki bodi šče apoštol sv. meše! Jako me boli to ka si tiedni kakši šte zrok najdejo. Je to kakši po-seo, kupilo, obisk itd. Vse njim je prav i vsakša reč je za nje več kak sv. meša. Istina, ka je včasih božna pot zlasti pa po zimi. A to nebi smelo staviti mladoga človeka, posebno po leti ne. Samo beteg v hiži, ali kakši drugi zaistino velki zrok bi vaj smeo doma zadržati. Rada bi nekaj pošepetnola mojoj dragoj mladini, ki teliko trpi daleč od doma, od domače grUde zato, ka bi si kaj zaslužila. Deca moja, či je cerkev li ne preyeč daleč ite k sv. meši 1 Ite ta s svojim zmantranim i zde-lanim telom — vi bote tem bole podobni trpečemi Jezuši, ki se za vas aldtije. Ite k toj sv. daritvi i darujte Jezuši po mojih rokaj svoje žalostno i krvaveče srce, štero močno čuti bridkost tihinskoga krUha i vorte, ka bo vas šče prav posebno blagoslovo, bo vam podelo zdravje, bo čuvao vaše, z žUlnatnimi rokam prislužene krajcare i njim bo dao blagoslov. Naj vas nikaj ne bo sram, či nemate Bog zna kak lepe obleke. Jezuš na obleko ne gleda, liki na srce. Pošteni i čedni ludje vam ne bodo zamerili: pohvalili vas bodo vam bodo zaviipali i eden ali drtigi se bo morebiti od veselja razjokao nad vami i bo prav goreče Boga proso za vas. Či pa cerkvi ne bi bilo, potem se pa združite i molite lepo sv. rožni venec, po-pevajte svete pesmi i čtite Marijin list ali pa kaj drfigoga za vaše duše. Ne bodite deca moja, iz med tistih, šteri na žalost mislijo, ka gda odidejo v tabor ali na delo daleč od domače fare, ka njim te sv. meše več ne trbej. Zdaj šče pa nekaj tistim, ki so doma. Začnola se bodo pa nesrečna proščenja. Dober mladenec i pobožna mladenka bi mogla iti na ta proš-čenja kak na božo pot. Povejte mi deca moja, bo to leto znova tekla krv? Deca moja bo vas to leto tiidi trbelo naganjati k oltari, ali k cerkvi? Bote na žalost meni, na žalost svojih starišov i driigim na spako? ... O toga nikdar 1 Bole bo či nejdeta z doma, kak pa ka bi tam ešče druge pačila i pohiišala med tem, ka sta sama itak ne pri meši. Na mesto ednoga greha, bi jih bilo morebiti celi kiip. (Dale) Stariši i deca. To se je tiidi zgodilo. Prva nevihta je prišla tisto leto 5. maja. Sin je orao na poli. Ob ednoj viiri so se zbrali oblaki, strela je vdarila samo ednok i zadela je hiidobnoga sina. — Deca, mejte spošttivanje do starišov! Gučite dobro i z ltibeznostjov z njimi. Če pa zapazite pri starišaj kakši pogrešek, to ne trbe raznašati, molite pa za stariše i to njim bo pomagalo. „Vsakši, šteri preklinja svojega očo ali mater, more vmreti." (13. Mos. 20, 9.) »Prekleti naj bo, što ne poštiije očo i mater svojo." (5. Mos. 27, 16) Deca morejo nuditi starišom liibezen. Stariši so za Bogom najvekši dobrotniki za deco. Zato morejo deca stariše za Bogom najbole ltibiti i njim biti zahvalni. Kelko bolečin je mela mati s tebov. Mogoče do zavoio tebe mogli prle vmreti. Kelko svetli noči zavoio tebe, kelko skuz i skrbi. Mati je kak goreča sveča. Sveča gori, da drtigim sveti. Vsigdar je menša i nazadnje zgori. Tiidi mati da sebe, ka drtigim sveti, ka sveti z ltibeznostjov svojoj deci. V skrbi za vas, deca, mati dogoreva i skoro bo zgorela. Deca, ltibite to mater, kda ešče gori. Segrevajte se pri tom ognji. Ne zamfidite niedne prilike, ka ne bi bili pri tom plameni ltibezni i če pridejo viheri i bo sveča slabo gorela, prilijte toj sveči svojo liibezen i sveča-mati bo zaplapolala z velkim plamenom. Samo pazite, ka ne napravite toj sveči kaj takšega, ka bi vgasnola. Ta sveča se več ne da vužgati, či ednok vgasne. Zato čuvajte to svečo-mater od vseh krajov, ka ne pride viher i bi jo podro. Poleg toga pomisli, keliko oča trpi zavoio tebe. Ke-likokrat njemi je rosno čelo i znojno celo telo, gda se mantra s teškim delom. Pogledni njemi žulnate roke, sere vlase, i to vse — zavoio tebe! Pokažite starišom liibezen s tem, ka te dobro molili za nje, za živo-če ali pokojne. Dajte včasi za pokojno mater ali očo služiti sv. mešo, da rtijte za nje na rojstni ali godovni den ali smrtni den sveto obhajilo. Mejte njihov grob v skrbi. Vaša dužnost je, deca, ka starišom pomagate, če pridejo v nesrečo ali če so v betegi i ttidi gda postanejo stari. Oh, keli-kokrat leži oča ali mati zapuščena v kakšoj luknji i nišče je niti ne po-gledne. Niti jesti jim ne dajo v redi. Kak to boli stariše, če vidijo, ka so zdaj napoti drugim. Kda več ne morejo delati, boli to sariše, če jim lastiv-na deca ne privoščijo lepe reči i če čtijejo, ka njim lastivna deca smrt želejo. „Moje dete, vzemi svojega očo k sebi, če stari postane i ne žalosti ga, dokeč živi." (Sir 3, 14.) »Moj sin, mej svojo mater v poštUvanji vse svoje živlenje." (Tob. 4, 3.) Liibi, o llibi, kak dugo moreš lfibiti. Pridejo viire, pravim, pridejo v0re, kda boš pri grobi stao i bridko jokao. Ka pa stariši? Lublti morejo svojo deco. Ne smejo meti opičje lubezni i ne biti tak-ji, ka bi bili svojoj deci kakši mantrniki. Stariši morejo svojo deco liibiti kak svojo krv i meso. Morejo liibiti deco, ar so deca boži dar. Vaša de-ca, so boža deca. Bodite tak skrbni za svojo deco, kak sta bila sv. Jožef i Marija, kda sta tri dni iskala svoje dete, maloga Jezuša. Tiidi razumevanje morejo meti stariši do dece, posebno te, kda doraščajo i kda si volijo pozvanje. Naj vas je ne sram pred decov, pa tiidi sile njim ne delajte. Stariši, včite deco ltibezni, samo liibezni. Lubezen se vam bo vračala. Stariši majo dužnost svojo deco vzgajati i to telovno i duhovno. Morejo skrbeti za zdravje, hrano, obleko i vse drUgo, posebno dokeč so deca mala. Kak je žalostno tam, kde oča vse peneze zapije i zakadi, deca pa doma stradajo i prosijo miloščino. Tisto morete dati deci, ka je vsakojački potrebno. Ne ste pa dužni dati deci pomoči, če vam hči ali sin norita za kakšo novo modo ali za kakše druge norije. Glavno pa je, ka vzgojite deco za dobre kristjane. „1 očevje, ne srdite svoje dece, nego je vzgajajte s strahovanjom i karanjom Gospodovim." (Eph. 6, 4.) »Če pa što za svoje, posebno za domače, nema skrbi, je vero zatajo i je hujši od neverni-kov." (1 Tom. 5, 8.) Dajte deci dober vzgled. Dužnost, dati deci dober zgled, je postavo naš Vučenik Kristuš sam s temi rečmi: „1 što sprejme štero takše dete v mojem imeni, mene sprejme. Sto pa pohiiša šteroga od teh malih, šteri v mene verjejo, bi njemi bilo bolše, ka bi se njemi obeso mlinski kamen na šinjek i bi se potopo v globočino morja. Jaj sveti zavolo pohujšanja. Pohujšanje more priti, nego jaj človeki, po šterom pohujšanje pride." (Mat. 18, 5—8.) Stariši morejo vse odstraniti, ka bilehko dalo deci priliko za greh. Kakši stariši, takša deca. Skoro vsikdar to obvala. Stariši, molite za svojo deco. Če javdarijo vaša deca na slabe poti, bote z molitvov deco spravili nazaj k Bogi. Sveta Monika je molila z vročimi skuzami za spreobrnenje svojega sina Auguština. Goreče je prosila pobožne i modre lUdi, naj njoj pomagajo moliti. Sveti ptišpek Ambrož njoj je med drugim tUdi to povedao: »Bodi potolažena, ne mere se po-gUbiti sin, za šteroga pretakaš telko skuz pred Bogom." I istina, ne se je motio. Auguštin se je obrno h Kristuši i je sledi postao svetnik. Pravo je svojoj materi: »Znam, ka se morem tvojoj molitvi zahvaliti, ka mi je Bog podelo telko milosti." Dragi stariši, draga deca! Lubite se med sebov. Vi mate isto krv. Ludje včasi komi pravijo: Ne si vreden, ka bi te boža strela vdarila. Ja, to bi skoro lejko povedali od deteta, štero zdigne roko proti svojim stari-šom. Pregovor pravi: Če ti očo do praga, tebe sin prek praga. Veselje je v dobroj družini. Tam pa, gde se samo kregajo, pa pravi pekeo. Nega dneva srečnoga. Mejte, družine, za vzgled sveto družino. Jezuš nam je pokazao, kakša more biti družina. Če bo med vami vladala lubezen, bode v vašoj družini Bog, med vami bode mali Jezušek, šteri bo blagoslav-lao vse vaše delo. Matere, mejte za vzgled Marijo, očevje pa sv. Jožefa. Deca, vi pa bodite, kak je bio mali Jezušek v Nazareti, pokorni, delavni i lubite stariše, kak je lUbo on svoje. Cela družina nasledUj sveto družino i tudi od vaše družine se bo lehko pravilo: To je sveta,srečna družina. —nj— Našim dragim malim, ki bodo šli k prvomi Svetomi Prečiščavanji. Draga dečica, vidite Jezuša kak klonka na dveri? Jeli ka bi radi bili, či bi On ednok lepo prišeo k vam. Jas mislim, ka bi njemi vi vnogo lepoga povedali, ka ste se v šoli navčili i bi njemi tudi obečali kak te vrli doma i v šoli. Pa vi znate ka Jezuš pride k vam, pride v vaša mlada srčeca, Vi že ga čakate i se veselite tistoga dneva. Draga deca, Marijin list vas prosi, da se lepo pripravite na te velki i lepi den. Molite i vrli bojte v šoli i doma. Mislite na Jezuša vsakši den večkrat; zajtra njemi obečajte, ka bote iz Ifibezni do njega vrli celi den. Marijin list je prineseo edno lepo zgodbico zdaj i edno prinese drugi c prav za vas male, ka bi se lepše pripravili i. ka bi Jezuši na den krvčga Sv. Prečiščavanja napravili takše oblflbe, ka Savio Dominik, štero-L članek objavimo v prišestnoj. številki. * " " - ' " P Prosite svoje stariše i svoje bratce i sestre, da oni tisti den naj tudi idejo z vami v cerkev i či je mogoče k sv. prečiščavanji. Naj bo te den sVetek za celo hižo. _! . prvo sv. prečiščavanje merajočega dečkeca. „Mamika" — je pravo s slabim glasom dečkec — „mamika moja draga jeli, ka Jezušek ne dopusti, ka bi jaz brezi Sv'. Prečiščavanja mro." „Ne, dragec moj. Jezušek pride k tebi pa te zvrači. Ti boš oštao lepo zdrav pri svojoj mamiki." Tak je odgovorila sirota mati, a lampe so njoj trepetale od velke žalosti i je komaj-komaj zadržala v sebi joč, ki njoj je Silo. Mali betežnik se je nikelko pomero. Pa po kratkom vremeni je znova prišla na njega šče vekša vročina. Žile so nesmileno bile i celo telo je bilo liki v nemernom ognji. „Mamika, povej mi kak je Jezušek božao male . . . Mamika, ka či bi Jezušek prišeo zdaj mene božat . . ." „No ve pa pride, či ga maš tak rad", je odgovorila mati v naglici. Mogla se je obrnoti od maloga betež-nika i si skrivoma skuze obrisati. Domači so se zdaj odločili. Nevarnost je velka i gospod so sami pravili, ka bi škoda bilo, či bi dičarec brezi Sv. Prečiščavanja mro; Poslali so po gospoda, doma so pa te čas pripravili vse potrebno. Sosidovo deco i najbližnje so tudi zdranfali', ka bi bili navzoči pri tom žalostnom,' a genlivom obredi. Mali šče je spitavao, kak se je Jezušek z decov špilao, kak je najbole vrle božao i je hujckao na svojih svetih kolinaj pa njim je obečavao, ka pridejo v nebesa k Njemi, gde bodo lepo popevali i se na veke špilali. Nikelko dece je že prišlo i so čakali v prekliti i v drtigoj hiši. Ništernim so sveče dali v roke, ka bodo prej Jezušeki svetili, gda pride k malomi betežniki. t - Srebrni glas zvončka se je že čUo. Gospod so prihajali v lepoj be-loj srakici i so prosili Jezušeka, ki je počivao na njUvom srci, ka bi naj biagoslovo vso deco i je vse obvarvao greha. I to so šče prosili, ka bi v mlado srce prle naj On prišeo, kak greh. Stopili so v hišo i malomi so nekaj lepoga šepetali na vUho. Njegove oči so bile svetle i veselo, na smeh se je držao. Deca z vužganimi svečami so zdaj stopila v hišo i so s starešifoi vred lepo molila. Gospod so stopili k betežnikovoj postelici z belov Hoštijov v roki i so jo položili malomi betežniki na jezik. „Telo Jezušovo naj obvarje tvojo dUšo za vekivečno živlenje.* „Amen" je odgovorila z jočečim glasom mati, ki je ne mogla duže zadržavati žalosti, Štera jo je dUšila v srci. Klečala je pri sinčekovoj pos-telci i je stiskala njegove rokice v svoje. Mali je merao z nasmehom na vustaj. Srečen jei bio zato, ka je Nebeskoga Gosta meo v svojem mladorn nedužnom srci . : . Mati je bridko jokala i držala maloga Za roke, dokeč so ne postanole mrzle i skoro trde. Mali se je pa lepo na smeh držao kak Angelček iz cerkve. Jezušek ga je božao i hujckao na kolinaj ... v nebeskom kraljestvi. Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja. XIX. Ka se nanaša na drugi tao njene naloge — to je, da bi zbfidila v dlišaj častitev do sv. ran — je ne odvisilo samo od srčnosti i kreposti sestre Marije Marte. Naš Gospod je poskrbo, da bi ona že naprej yidila velke težave te pobožnosti: »Tvoja naloga je da me po mojih sv. ranaj spoznajo i vzl(j. bijo; najbole pa v prihodnosti." — „Dugo bo trpelo, dokeč se ta po. božnost vkorenini." Kak se vidi, meglena prihodnost se je pred duševnimi očmi sestre Marije Marte bar nikelko razčistila v ednom prikazanji, a negotovnost te prikazni bridko obžaluje častita mati Revel Terezija Eugenija: „Ne smo mogli bole čisto spoznati nakanenja i pomena te prikazni. Ne bomo opi. sali vse podrogno, vzemimo samo to naznanje: S. Marija Marta je vpelala, s pomočjov svojih predstojnikov, častitev sv. ran v svojem redi, i to je bio začetek, prvi stopaj. Vnogo samostanov je hodilo po toj peldi, sprejelo pobožnost, to je drUgi stopaj. Dovolenje tristodnevnih odpustkov za vse sestre reda obiskavanja je bio tretji stopaj. Štrti pa je bio, gda je ta mala knižica*) prišla v javnost. Čudovito se razširja. Milosti, štere je zadobila naša luba sestra, vpliv, šteroga povzročajo reči Jezušove, ki se nanašajo na sveto i iz lubezni izvirajoče trplenje, redovne'duše, vdanost telkih pobožnih duš, razširitev odpiistkov na vse vernike i pobude same, ki so prišle iz tak zvišenoga mesta, so pa vzbudile telko lubeznosti do Križanoga, ka se je že po čelom sveti razširilo zavupanje v sv. rane, šterim se nešteti priporočajo. Zadnja leta i smrt s. Marije Marte. Namen te male knižice (živlenjepisa) je bio samo te, ka pokaže i razloži poslanstvo i nalogo s. Marije Marte, štera je po božoj previdnosti bila zbrana liki zostopnica i apoštol sv. ran. Ostane nam ešče, da nikaj povemo o prelubom duševnom doživetji i čistoj preprostoj dečinskoj diiši, — o božem detinstvi, ki je obstojalo med nebeškim Prijatelom malih devic. Spregovoriti bi trbelo o lubezni rojenoga srca do Jezuša v Oltarskom svestvi, ki je zaprla rojeno srca pred vsakov drtigov lubeznostjov. Pokazati bi mogli kak je zorilo stalno notranje živlenje z Križa-nim i z detetom Jezušom, nadale globoke pobožnosti: na priliko velko spoštovanje do presv. Trojice, druge izredne stvari, štere so bile njoj plačilo že tU na zemli. LubiJa je z vso lubeznostjo Devico Marijo, Štero si je odebrala za mater i jo zvala z različnimi imeni. Marija njoj je bila tiidi prava mati, ar je dopunila navodila Jezušova, i jo vodila po potrebi z materinskov lubeznostjov po poti, ki jo je odmero svojo Gospod. Našteti bi mogli zatajevanja i opisati zamaknjenja. A vse te stvari pa bomo lehko najšli v živlenjepisi Marije Marte, — v tistom živlenjepisi, ki se zdaj pripravla i, če dober Bog dopiisti, ajdnok pride v javnost. *) Kratek živlenjepis s. Chambon Marije Marte. {jturgični prostori. Krščansko pokopališče (cintor.) V zadnjoj številki Marijinoga lista smo bole natenci spoznali hišo boio, zdaj si bomo pa ogledali pokopališče, ki tudi sliši k liturgičnim prostorom. Vsakši kristjan zna, ka je pokopališče prostor, gde pokapamo mrtve. Že pogani so mrtvece dostojno pokopali. Grob jim je bio nekaj svetoga. I če so pogani, ki so ne meli vere v posmrtno živlenje dtiše i gor-stanenje, svoje pokojne tak sveto poštuvali, kak je ne bi meli za nekaj svetoga, nedoteidivoga mi krščeniki, ki nas naša vera vči, da bo na sod-nji den vstajenje od mrtvih i poveličanje dfiš v nebesaj. Zato je cerkev svoje mrtve tiidi že od začetka z velkov častjov pokopala. Kristjani so prvih 400 let pokopali mrtvece v podzemelskih jamah. To navado so sprijali od židovov, ki so radi tak pokapali. Zvali so pokopališče cometerium ali pa dormitorium (počivališče). Tlidi oni so postavili na grobe spomenikei so včasi pisali na nje .počivališče do vstajenja." Od 400 let naprej so pa kopali grobe pod milim nebom, posebno okoli cerkve ali pa ne daleč od cerkve. Se razmi, da so pokopališča v tistom časi bila redka i so mrtvece včasi mogli nositi jako daleč. Kem bole se je pa vera razširjala tem gostejša so postajala pokopališča. V naših krajih ma zdaj že navadno vsakša ves svoje pokopališče. Pred nikeli-ko 10 leti še toga ne bilo, nego je mela vsakša fara edno skupno pokopališče, kak je še zdaj po drugih krajih Slovenije. Cerkev predpisuje naj bo vsakši vernik pokopani v blagoslovlenoj zemli. Če pa že tak pride, da se ne more pokopati v blagoslovlenoj zemli naj se ostanki prenesejo kemprvle na blagoslovleno pokopališče. Na grob se naj postavi križ v znamenje, da v Kristuši v miri počivle. Čeravno je zadosta samo mali leseni križec, denok vnogi postavlajo velke marmornate križe, če le morejo. Po mestih pokopališčih lehko vidimo cele marmornate kapelice nad grobom, v šterom je navadno pokopana cela družina, četudi vnogi ne dajo dosta na Boga, svojim pokojnim pa denok postavlajo dragocene spomenike iz spoštovanja do njih. Grobi duhovnikov i klerikov naj bi po cerkvenoj želi ločeni od grobov laikov. Ravnotak naj bi mela deca tfidi poseben prostor na pokopališči. Zgodi se pa včasih, da koga ne morejo cerkveno pokopati. Zatakše more biti, če je mogoče, poseben zagrajenih prostor. Če pa toga nega, pa bi mogeo biti na skUpnom pokopališči zbrani prostor, ki je ne blagoslovleni. Vsakše pokopališče more biti okoli lepo zagrajeno i zaprto. Na nagrobnih spomenikah i v kinčanji grobov ne sme biti nikaj, ka bi bilo proti kat. veri. Pokopališče je teda sveti kraj, posebno še za nas kristjane, kak smo v začetki čteli. Zato ga moremo tomi primerno tudi poštuvati. Kak pa pokažemo to poštuvanje ? Tak da bomo skrbeli, da bo lepo vrejeno. Da bodo grobi vsikdar č»sti, ne obraščeni že z večletnov travov. To je ne poštuvanje do grobov. Spomladi, gda se vsa narava pcebUdi, gda začnejo rožice cvesti, nasadimo tudi mi na grobe svojih dragih primerne rožice. Kak lepi pogled bo na takše pokopališče, gde bodo vsi grobi v samih najrazličnejših rožah, čeravno se ne bodo svetili na njih lepi mramornati križi. Na takši način nam postane pokopališče kraj, šteroga bomo bole poštUvali i tUdi bole lubili- Če ščemo, da bodo naša deca mela v redi naše grobe, skrbimo tudi mi za grobe svojih pokojnih. CERKVEHl - OLA5»lJ M:TOTBWllllHllFHlIlflfcmiliU11*alllr"ltl*JttlttllntlJlllllt*tt1l"rtlialtr>lmlll^fTu^ mtTHiHAJmniiiiniiibibi 1111 iiinuiiniiiiniinuiPtinaimrtiMitniiHLniiir^ililiiiin n■ Zlitin i lini II J. KONTU, Mnogočastiti g. Klekl, urednik Marijinoga lista so befežni. jTrlkra. jih je napadnola influenza i njim je genola* staro bolezen. Zdravje se njim po časi vrača, a delati v kratkom ne bodo mogli. Molimo za njih, ka bo njihov beteg prineseo narodi ravno telko, ali pa šče več haska, kak naj-bole naporno delo I A molimo tiidi za to, ka njim dragi Bog po priproš-nji Device Marije podeli kak najprle zdravje i novo moč. Prečastiti g. Horvath Jožef, plebanoš v Martjancih so doma. V špitali so se nikelko opomogli, a driigi beteg sili na njih. Prosimo gorečo molitev za dobroga gospoda plebanoša! Bodo šče dugo let lehko delali v Gospodovih goricaj. gde je tak malo delavcov. Marija Pomočnica nam jih naj rešil V1& g. Janko Breznik, kaplan v Bogojini so po^smrti prečastitoga g. Bašše bili imeniivani za provizora bogojanske fare. Častitamol Goriški nadpDšpek i metropolit Dr. Franc Sedej so dne 26. marca obhajali 25 letnico piišpekOvanja. Sami Sv. Oča Pij XI. so njim poslali svoj apoštolski pozdrav i blagoslov na to redko slovesnost i so jih pohvalili za volo gorečnosti i lepe pelde, štero so kazali svojoj duhovščini i liistvi. Velikodiišni Maribor. Na vuzemsko nedelo i pondelek sta nam poznana gospoda vikar A. Žalar (bivši kaplan v Beltincih) i prof. A. Pavlič (bivši profesor ^verouka tia sobočkoj gimnaziji) z hrastniškimi rudari po-berala milodare na hrastniško cerkev Kristuša Krala. V dvema dnevoma so v štirih cerkvaj nabrali okoli 30.000 Din. Lepa šuma, ki nam pove, da so šče dobre duše na sveti, ki dajo i ki vupajo nabirati i z veseljom to napravijo ža ltiboga Jezuša. VSEBINA : Jezušek povej nam, ka ti je dala marnika? „ 1 Zdrava Marija. „ 3 Zdrava Marija Blaženoga Iva- na Bosko. „ 3 Šopek rož. »4 Dva stebra, ki nas rešita. „ 7 Marjeta Bosko — vzor našim materam. „ 8 Samo edno viiro dela. „ 10 Blaženi Bosko Ivan. „ 11 Marija med našov mladinov. „ 13 Mešna zveza Marije Pomočnice „ 15 Kak Ga iščeš ti ... ? .16 Mladenec i mladenka nekaj vama pravi BI. D. Marija posliišajta ka! „ 17 Starišje i deca. „ 18 Našim dragim malim, ki bodo šli k prvomi Svetomi Pre-čiščavanji. „ 20 Prvo sveto prečiščavanje me-, rajočega dečkeca. „ 21 Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja. „ 22 Liturgični prostori. „ 23 Cerkveni glasi. „ 24