Poštnina piatana v gotovim LetO LV, V Ljubljani, V nedeljo, dne 11. decembra 1927. Št. 280. Posamezna Številka 3 Dli Naročnina Dnevna Itdnja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska Izdalo celolemo vJugo-tlavin HO Din, za Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsla mali oglasi po 130 ln 2 D,večll oglasi nad 43 mm vltlna po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri večiem o naročilu popusl Izide ob 4 zjutraj rožen pondelIKo ln dneva po proznlKu Uredništvo le v Kopllar/evl ulici Al. 6/1« UoKopls! se ne vrača/o. nelranklrana pisma se ne spre/emalo * Uredništva telefon St. 2050, upravnlilva SI. 232S Političen list sta slovenski narodi Uprava le vKoplIar/ev! ul.il. 6 * Čekovni račun: C/ubl/ana Stev. I0.030 In 10.349 xa Inserate, Saralevoil.7563. Zagreb St. 39.011. Praga In liunal it. 24.797 Naša zarja. Tistim izmed nas, ki se nam je pot živ-Ijanja že davno nagnila z vrha v dolino, kjer nas čaka grob, postaja mirno in pokojno v duši. Narod, ki smo mu vse dolžni, ki smo ga ljubil v sebi in vsem svojem, ki smo mu vsak po svojih močeh dajali najlepše, kar je bilo v nas, ki smo nanj prenesli vse svoje želje po obhaja hodeč v dve gubi, kloneč glavo in po-prihodu Božjega kraljestva, temu narodu vstaja nova prekrasna zarja, kakoršne naše oko še v najlepših sanjah ni gledalo: Naša mladina, naša katoliška mladina! Mladina, ki je njen praznik 8. december katoliškega koledarja. Ki pa tega praznika ne obhaja hodeč v dve gube, kloneč glavo in pogled, potapljajoč se posili v zanjo neprirodno, nepristno mistiko. Ne, ne! Ta mladina koraka ta dan v strnjenih vrstah, v plemenitem zanosu dvignjene glave, s prožnim korakom, ki je gotov in silen in nezadržljiv, kakor polet orla v višine. Duša in telo zdrava, močna, lepa! Sveta. Ta mladina je naša zarja. Kaj zato, še se nam posameznikom bliža noč, da le narodu vstaja nova lepša zarja, dan, ki sega v večna obzorja. Te misli so nas prevzemale ob pogledu na našo mladino na praznik Brezmadežne. Ljubljana, Maribor, Celje so jo videli in se je nagledati niso mogli. Zjutraj, ko je prisegla zvestobo Bogu in Brezmadežni, opoldne, odnosno zvečer, ko je na akademijah slovesno podala svojo katoliško in svojo domovinsko izpoved. Domovinska izpoved ne ob kupici vina, ne v cenem navdušenju narodne fraze, ki tako rado izhlapi, marveč z globoko res-nobo, zavedajoč se in sprejemajoč nase vse dolžnosti take izpovedi in naj bi to bila tudi smrt. Srečna domovina, srečna mladina. Kaj bi bili dali naši najboljši, ako bi bili imeli domovino, ki bi jo mogli ljubiti in ji smeli služiti? Pa so bili in so med nami slepci, ki so nastali in še mečejo kamenje proti katolištvu, češ, da je državi nevarno. Pa je katolištvo prav med nami Slovenci pokazalo vso svojo Čudovito ustvarjajočo, prerajajočo silo, ki ne da usahniti dobremu, dokler v njej korenini. Tudi za našo mladino, za naše orlovstvo, za naše Krekovce, za vse naše katoliško zavedne mladeniče in mladenke se imamo zahvaliti katolištvu. Le ono pozna ideale, ki so vredni zanosa najlepših in najboljših mladostnih duš, le ono kaže pot, ki ne pozna ovinkov in zagat, marveč vodi v smeli črti v višave. Mladina, ki hodi po tej poti, bo prinesla ozdravljenje in novo posvečenje naši družini, bo dala krepke gospodarje našim kmetijam, dobre, vestne učitelje naši mladini, pošteno in sposobno uradništvo naši državni in avtonomni upravi, zanesljivo, visoko stoječe moštvo in čaštništvo naši narodni vojski, dokler bo potrebna. Iz te mladine bodo izšli bodoči ljudski voditelji in državniki, ta mladina bo nadaljevala naše delo in uresničila naše najlepše želje in načrte. Ta mladina bo v svetovnih zborih zastopala naš narod in pričala, da je umel in izpolnil svoje poslanstvo. Bog živi! Razsodbe v procesu proti makedonskim dilakom. r Skoplje, 10. dcc. (Tel. »Slov.) Danes ob desetih dopoldne se je izrekla razsodba v procesu proti makedonskim dijakom. Na podlagi pravdoreka so bili obsojeni: Dimitrije Djuzelo-vič, absolviran pravnik iz Dojrana na 20 let, Jovan Sopovič, mizar iz Gjcvgjelije, na 20 let, Dimitrije Necevič, poštar na 15 let, Dimitrije Čehatovič na 10 let, Hazamljije Fukarevič, To-dor Ičevič, Boris Andrijevič, Pcrijc Bazdovič, Boris Svetijevič na 5 let težke ječe. Štirime-sečni preiskovalni zapor se jim šteje v kazen. Enajst obtožencev je bilo oproščenih. Obsojenci so izjavili, da se proti tej obsodbi pritožijo, oproščeni pa so bili takoj izpuščeni S tem se je končal ta proces, ki je vzbudil nc samo v naši, marveč v celokupni evropski javnosti veliko zanimanje in komentarje. MEDNARODNA VSEUČILIŠKA FEDERACIA r Belgrad, 10. dec. (Tel. »Slov.«) 11. t. m. se jc vršil v Belgradu otvoritveni sestanek Sveta mednarodne vseučiliške federacije za Društvo narodov. Tekom današnjega dne so prispeli v Belgrad zastopniki vseh zvez iz številnih držav. Jutri popoldne ob 5 sc bo vršilo nu univerzi predavanje o vlogi intelektualne kolabo-racije v zgodovini, Predaval bo Zimmer, delegat i/ Anglije. Zakonodajno delo se nadaljuje. r Belgrad, 10. dec. (Tel. >Slov.<) Radi cerkvene proslave obletnice Pašičeve smrti ni danes dopoldne delal noben odbor. Sestal se je samo odbor za zakon o zrakoplovstvu, ki je razpravo o tem zakonu dokončal. Danes se je samo podpisalo poročilo za narodno skupščino. Zakon pride v razpravo v plenumu še pred Božičem. Do takrat bodo skupščinski odbori dokončali še druge zakone. Tako bo imela skupščina dovolj gradiva. Tudi razprava o davčnem zakonu napreduje. Do sedaj se je sprejela dobra polovica. Ce ne bo seljačko-de-mokratska reakcija pričela z obstrukcijo v lem odboru, bo lahko prišel ta važni zakon v razpravo in se bo lahko še v januarju sprejel. Na drugi strani je vlada izdelala že nove zakonske načrte. Danes se je skupščini predložil zakon o osrednji upravi, katerega pomanjkanje se v centralni upravi zelo občuti. Po načrtu, kakor ga je vlada sprejela snoči, se bo vendarle zmanjšalo veliko število ministrstev. Do sedaj smo imeli 18 ministrstev. To je število, ki ga ne najdemo v nobeni državi. Po sedanjem načrtu jih bo 12, s čemer se bo mnogo prihranilo. Na današnji seji je vlada pričela razpravo o državljanskem zakonu. Potrebe tega zakona ni treba naglašati. Bratje iz Goriške in Koroške bodo veseli tega zakona. Prihodnje dni se bo predložil občinski zakon, na podlagi katerega se bodo prihodnje poletje vršile volitve v celi državi. Tu smo našteli samo del zakonodajnega dela in programa. Že to je zadosten demanti demagoškega vpitja opozicije po delu. Posebno seljačko-demokratska reakcija se je v zadnjem času v obupnem boju za izboljšanje svojega zavidnega položaja posvetila intri-giranju. Da bi se vsaj eni postranski skupini opozicije posrečilo priti v vlado, dela opozicija intrige, dasiravno je jasno, da niti sedaj niti v bodoče ne bo imela uspeha. Za prihodnji teden so vladni klubi sklicali sejo, da bodo na njih razpravljali o predloženih zakonskih načrtih in nasproti njim zavzeli svoje stališče. Seja demokratskega kluba se je sklicala za sredo. V Belgrad so pozvani vsi poslanci, češ da so važna vprašanja na dnevnem redu. Briand - Mussolini se, se ne sestaneta! Italijani govore o časnikarski prenagljenosti, Angleži in Francozi pa o sestanku. — Diploinatje se zbirajo. (Telefonsko poročilo »Slovenčevega« dopisnika.) v Rim, 10. dec. Neki rimski večerni list poroča iz Ženeve, da je angleški poslanik pri italijanski vladi prinesel s seboj v Ženevo Mus-solinijevo poslanico Chamberlainu. V poslanici baje vabi Mussolini Chamberlaina, naj pride v Italijo takoj po zaključku zasedanja Društva narodov. V poslanici je menda govor o napovedanem sestanku med Briandom in Mussolinijem, o sestanku, ki naj bi se spremenil v konferenco treh, ki bi se vršila v Italiji. Vest je treba sprejeti z vso rezervo. v Rim, 10. dec. Diplomatični dopisnik »Cor-riere della Sera« iz Rima ugotavlja, da so veliki pariški listi silno neprevidni in da varajo svoje milijonske čitatelje glede resnične situacije, ko poročajo o odnošajih med Italijo in Francijo ter o sestanku Briand - Mussolini. Sicer so optimizma francoskega časopisja krive Briandove izjave pred odhodom v Ženevo in pa podpis modusa vivendi glede ravnanja Italijanov v Franciji. Toda Italija se ne more s tem zadovoljiti. Francija mora zavzeti določeno politično smer: treba je demontirati velikanski protiitalijanski mehanizem, ki ga je Francija postavila v srednji Evropi na Balkanu, dati mora nova navodila političnim in tehničnim organom, ki so imeli do sedaj samo eno geslo: križati na vsak način in povsod pota Italije. Napram Italiji je treba menjati ton. Do združitve duhov je mogoče priti edino, ako se vsa francoska javnost prepriča, da je Italija odrasla država, ki se ne da prestrašiti, pa tudi ne speljati s sladkimi besedami. Treba je dejanj. To so predpogoji za sestanek Briand - Mussolini. Po sestanku bi morali biti v Rimu prav tako informirani kakor v Parizu, med tem ko Rim o vsem dosedaj absolutno ničesar ne ve. Sicer niimo ne more odkrivali Mussolinijevih načrtov. Mussolini ima prav gotovo v svojem programu sporazum s Francijo, toda mednarodni položaj je tak, da je izključeno, da bi stali pred takim sestankom. Sestanek bi koristil edino le Briandu in utrdil njegov položaj v parlamentu. Z enim "estankom ni mogoče rešiti problema italijansko-francoskih odnošajev. To je realnost, ostalo ni samo lahkomiselnost, ampak tudi časnikarska fantazija in francoska prenagljenost. Chamberlain sili- v Ženeva, 10. dec (Tel. >Slov.<) Angleški poslanik v Rimu Sir Graham je danes popoldne dospel v Ženevo in šel takoj k Cham- berlainu, kateremu je poročal o svojih razgovorih z Mussolinijem. Med tem, ko v francoskih krogih kakor tudi v krogih italijanske delegacije stalno zatrjujejo, da je posredovanje v francosko-italijanskem sporu delo dolgotrajnega časa, se zdi, da hoče Chamberlain stvar le pospešiti. Tako hoče italijanskemu predsedniku dopovedati, da bi bilo morda pozneje. posebno po francoskih volitvah, razpoloženje v Franciji za izravnavo francosko-ita-lijanskih interesov manj ugodno kakor je sedaj. v London, 10. dec. Chamberlain označuje po^bnemu poročevalcu »Daily Heralda« v Ženevi svoj razgovor z Litvinovom kot prenagljen, ker Rusija in Anglija svojega stališča še nisla izpremenili. On je Litvinovu s poudarkom zagotovil, da Anglija ne namerava niti odkrito niti prikrito nobenega napada na sovjetsko Rusijo in da tudi ne želi njene izolacije. Dalje je omenil, da odnošaji med Francijo in Halijo niso tako neugodni, kakor se v ličili slikajo. Poročevalec »Timesa« javlja, da bo v Ženevo poklicani angleški rimski poslanik obrazložil namesto Mussolinija njegove nazore o poravnavi italijansko-francoskega konflikta. Mussolini bi se na korist Francije odrekel italijanskim zahtevam v zapadnem delu Sredozemskega morja, zahteval pa proste ioke za ozemlja v vzhodnem Sredozemskem morju. »Daily Telegraph« poroča, da bi Anglija rajša prepustila Briandu in Mussolini ju, da se poravnata brez vmešavanja tretjega, ko prideta ^upaj. v Pariz, 10. dec. Kakor poroča »Petit Pa-risi^n«, bo danes v Ženevi važen političen dinfe štirih politikov: Brianda. Chamberlaina. angleškega poslanika v Rimu Sira Grahama in ita'i;anskega tajnika pri Društvu Narodov markija Paoluzzija. Dinfe ima brez dvoma namen, pripraviti sestanek Rrianda in Mussolinija. ITALIJANI SE PRIPRAVJAJO V TRIPOLISU v Pariz, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Intransigeant«, delajo italijanske čete v Tripolisu velike vojne priprave. V bližini Tripolisa se koncentrirajo močne čete. Prihodnji teden se namerava velika ofenziva proti arabskim domačinom, posebno proti Senusijem. ,Xai hočeš, Voldemaras, msr ali volno?" Poljsko-litovski spor bo mirno rešen. — Sestanek Pilsudskega in Stresamanna. — Pilsudski je odpotoval v Varšavo. (Telefonsko poročilo »Slovenčevega« dopisnika.) v Ženeva, 10. dec. Danes dopoldne je bila tajna seja Sveta Društva narodov v prisotnosti Pilsudskega in Voldeinarasa, kateri bo sledila popoldne javna seja, ki bo najbrže zadnja v sedanjem zasedanju, ker so vsi ostali problemi že odpravljeni. Če se danes poljsko-lilvansko vprašanje še ne reši, bo jutri ali pojutrišnjem zadnja »eju. V poljsko-litvau-skem sporu je prišlo že do velikega, vendar še ne popolnega zbližanja. Pilsudski noče pristati na ob-u) o j no komisijo, ki jo zahteva Voldemaras, temveč ! hoče rajši dali svečano zatrdilo, da bo Poljska spo-' štovala teritorijamo neokrnjenost in politično nood-! visnost Litve. Vendar so bili, kakor so poroča is | Kovna, danes odposlani nemški poslanik in vojaški 1 ataše, francoski vojaški ataše ter senatorja angleškega in italijanskega poslaništva na demarkacijsko ! črto. 0 svojem rekognosciranju bodo brzojavno poročali Svetu Društva narodov. Pilsudski bo najbrže i litvansko ugotovitev, da Litva ne priznava priklju-I čilve Vilne k Poljski, karakteriziral kot kršenje | M. Chcng Log, ki predseduje ženevskemu zasedanju. sklepov veleposlaniške konference, dočim bo menda Svet Društva narodov v svoji odločitvi izrekel upanje, da nobena stranka ne bo vršila premikanja čet, ki bi ga druga stranka mogla smatrati za ogrože-vanje. Pilsudski se je v vseh svojih razgovorih v Ženevi z Briandoin, Chamberlainom in drugimi e poudarkom izjavljal za absolutnega pristaša politike Društva narodov in ni verjetno, da bi ugovarjal predlogom glede ureditve litvunskoga vprašanja. Briand in Chamberlain sta v splošnem, ne da bi mislila samo na poljsko-lilvanski spor, v obrisih objavila svojo nadaljnjo politiko pomiritve vzhodne Evrope z novimi pogodbami in potem pomiritve južne Evrope, pri čemer je Chamberlain poudaril, da bo vneto pomagal, ne bo pa hotel garantirati. Danes popoldne sta se prvič sestala tudi Pilsudski in dr. Stresemann. Njun setanek bo, kakor se sodi, dovedel do neniško-poljske poravnave, po kateri s« bodo trgovinska pogajanja začela že januarja in tudi svečano zaključila. v Varšava, 10. dec. Poljski listi poročajo, da so je opozicija proli Voldemarasu zaostrila. Tajni eksekulivni komite zahteva v letakih, da se v svrhe rešitve Litvo strmoglavi Voldemarasova vlada. Vlad« je nato odgovorila z nadaljnjimi aretacijami. v Ženeva, 10. dec. Negotovost o izidu današnje seje je trajala šc ob desetih zvečer. Ob devetih se je doznalo, da se je treba pripraviti za nočno sejo. Ob desetih se je definitivno zvedelo, da bo o polenajstili seja Sveta. Zdi se ,da se hoče na vsak način še pred odhodom Pilsudskega rešiti poljsko-litvanslii spor. v Ženeva, 10. dec. V francoskih novinarskih krogih se širijo anekdote o poteku dopoldanske tajno seje Sveta Društva narodov, ki se oficijelno ui imenovala seja, temveč izmenjava misli, ker se o seji ni pisal noben zapisnik. Govori se, da je Pilsudski stopil k Voldemarasu in ga vprašal: »Ali imamo mir ali vojno?« Voldemaras je odgovoril: »Mir«-. Nato je Pilsudski odvrnil: »Potem pa nimam tu ničesar opraviti«, proti Zaleskemu pa je rekel kratko po vojaško: »Prepuščam Vam nalogo, redi-girati formulo.« To je sicer lepa povest o Pilsudskem, o katerem se je nabralo že dosti anekdot, z ozirom na zgodovinsko resnico pa je menda treba ugotoviti, da so se stvari v resnici bistveno drugače godile. Ker je bila dopoldanska seja seja tretje vrste, t. j. dn je bila od sejo izključena večina uradnikov Društva narodov in so bili pripuščeni samo nekateri višji uradniki, nn katerih popolno molčečnost sc je računalo, more biti samo malo ljudi točno informiranih o poteku te seje. Vsekakor pa je nekdo, ki to lahko ve, zatrjeval, da je bila izjava Pilsudskega mnogo daljša, mnogo bolj razburjena in mnogo manj kritična. Zdi se. da so bili v Društvu narodov zelo presenečeni radi njegovega tona. Več udeležencev je občudovalo hladnokrvnost Voldemarasa, ki je bil v stvari zelo energičen, v obliki pa izredno uljuden. v Ženeva, 10. dec. (Tel. >Slov.c) Uredite\ polisko-litvanskega spora vendarle ni bila več danes mogoča in poročevalec Blookland je prekinil pogajanja ter jih odgodil na jutri ali ponedeljek. Pogajanja so popoldne potekala zelo ugodno, protokol pa se ni mogel sestaviti tako točno, da ne bi pozneje nastali kaki dvomi. Zato je Blookland odločil, da rajši odgodi razpravo na jutri ali ponedeljek. Pilsudski je danes odpotoval v Varšavo, ker je sporazum med Poljsko in Litvo v bistvu dosežen ter gre samo še za postranska vprašanja. Japonsko-angleška nntanta ? v London. 10. dec. (Tel. >Slov.«) »\Vestmin-ster Oazette« poroča Iz Pekinga, da se v tamoŠnjlh političnih krogih računa s tem, dn se bo sklenila Japonsko-angleška antanta v glavnem v svrho varstva tujcev na Kitajskem. Šefa ministrskega sveta. r Belgiatl, 10. decembra. (Tel. >Slov.<) Danes se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je predsednik vlade in notranji minister predložil zakon o državljanstvu. Zakon je bil v celoti sprejet. Poleg tega je ministrski svet na tej seji sprejel razdelitev preostale kvote reparacij, ki jih ima naša država še dobiti od Nemčije. Ministru za socialno politiko se j- od te vsote odobrilo 500.000 zlatih mark za nabavo plugov, šivalnih in pletilnih strojev ia invalide. Dr. Gosar na delu za izpopolnitev socialne zakonodaje. r Belgrad, 10. dec. (Tel. »Slov.c) Danes »e je vršila v ministrstvu za socialno politiko ožja konferenca delavskih in delodajalskih »bornic iz Belgrada, katero je sklical minister za socialno politiko dr. Go9ar, da zve za njihovo mnenje, preden izda pravilnik, oziroma navodila za volitve delavskih zaupnikov. Po dolgi, živahni debati se je v glavnem sprejel načrt ki ga je izdelal minister za socialno politiko. Po teh navodilih, ki naj veljajo samo za podjetja, ki zaposlujejo več kot 10 delavcev, se volijo obratni zaupniki, če to zahtevajo delavci, in sicer v slučaju, da se v tem oziru ne bi dosegel sporazum med delavci in lastniki dotičnih podjetij ali njihovih strokovnih organizacij. Ta konferenca je bila nadaljevanje prve konference, ki se je vršila 12. novembra. Posojilo 200 milijonov. r Belgrad, 10. dec. {Tel. »Slov.«) Kakor »rao izvedeli, se vrše med našo in francosko vlado pogajanja radi najetja posojila, ki naj nam ga da Francija na ta način, da bi nam odstopil del vsote svojih repracij. Gre za vsoto 200,000.000 zlatih mark. Pogajanja so že precej napredovala. Tudi nemški krogi so se izjavili pripravljeni na tozadevne dobave za našo dišavo. Pogajanja se bodo zaključila takoj, ko se poda finančni minister po svojem bivanju iz Nizze v Pariz. Pavovo perje g. dr. Krameris. Dr. Kramer je pustil razposlati v imenu Združenja davčnih uradnikov v Ljubljani (predsednik je brat Adolfa Ribnikarja) vsem davčnim uradnikom obvestilo, češ da je on dosegel napredovanje davčnih uradnikov. Resnica je ta, da je na pritisk Jugoslovanskega kluba finančni minister g. Markovič zahteval od delegacije v Ljubljani predloge glede napredovanja in da je delegacija poslala predloge za napredovanje v 1. in 2. skupini II. kategorije. To dobro vedo glavni ravnalelj Letica, osebni referent Bego-vič in bivši in sedanji delegat v Ljubljani. Delegacija ni dala predlogov za tretjo in četrto skupino, četudi bi bili predlogi v tem smislu potrebni. Dr. Kramer naj po okrožnici javi *poreskim činovnikom«, kako so pred leti, ko 30 bili samostojni demokrati v vladi, napredovali mladi davčni uradniki, kakor brat velikega župana Pirkmajerja in drugi, dočim so bili zapostavljeni davčni uradniki, ki so bili odlično kvalificirani in imeli deset ali še več kot deset let več kot Pirkmajer. Radovedni smo, s kakim uspehom bi se bahal dr. Kramer, če bi bil Jugoslovanski klub tako pasiven, kakor so samostojni demokrati, bodisi v vladi, bodisi v opoziciji, četudi večina uradnikov slepo drvi za »Jutrom« in njegovimi duševnimi očeti. Koncentracija SDSarskih gluposti. SDS zopet koncentrira. Po njenih »vesteh« Je šel g. Davidovič na dvor reševat SDS, da bi jo pritegnil v koncentracijsko vlado. Ta izmišljotina j bo po mnenju SDS toliko zalegla, da bodo ujeni j prista;. nekoliko mirneje prepraznovali praznike. Dobro! Ce so vsi pristaši SDS tako zelo lahko- j verni, jim privoščimo najblažji mir in pokoj. Za druge pa, ki se jim SDSarske lažnjivosti I v poročilih gabijo, bo zabaven pregled na vse te jutrovske kurijoznostl. Samo nekaj naslovov iz »Jutra^ za nekaj tednov nazaj. 19. 6. Bosanski radikali za SDS. Glas o vladni krizi radi nezadovoljstva muslimanov. 21. 8. Velika razcepljenost tudi v Davidovičev! stranki. 22. 6. Situacija v rokah pašičevcev. 24. 0. Razkol v radikalni stranki. Maksimovič no- tranji minister. Borba za življenje in smrt. 25. 8. NRS se razkraja dalje, v breznačelnosti in samo v osebni borbi za potitično nadvlado v srbijanskih krajih. 2<>. G. Popolna brezciljnost in brezglavost v vrstah radikalov. — Tudi v Davidovičevi stranki se zbirajo oblaki nad vladno skupino. 28. 0. Strah bosanskih radikalov pred Pribičevičem. 2. 7. Davidovič išče stikov s pašičevci. 8 7. Zadnji poizkus za izmirjenje (v NRS) 6. 7. Zmede med vladnimi skupinami, Demokrati proti radikalom, pašičevci proti vladi, j muslimani proti radikalom. 6. 7. Vedno večja razdvojenost v vladnih vr- stah. 7. 7. Pašičevci na umiku. V vseh važnejših okrož- jih kandidirajo Slani Radičeve porodice. 6. 7. Znamenja Radičeve slabosti. 10. 7. Kred likvidacijo SLS. SLS preneha biti samostojna stranka. Popolna načelna kapitulacija dr. Korošca. G. Vukičevič zadovoljen z akcijo za likvidacijo SLS. 15. 7. Blejski pakt ni več predmet političnega zanimanja. 19. 7. Skrajna napetost v vladni koaliciji. Ali kriza vlade ali kriza davidovičevske stranke. Razdor med hrvatskimi in slovenskimi klerikalci. 21. 7. Marinkovič ne odobrava Davidovičevega nastopa. Kriza davidovičevske stranke. 22. 7. Premirje med davidovičevci. Četrta in peta stranka. 26. 7. Nemogoči odnošaji med zavezniki v vladi. Vznemirjeni klerikalci. 27. 7. Koroščev sporazum z Vukičevičem bo trajal najdalje do volitev. 28. 7. Pred novimi katastrofalnimi redukcijami. 2. 8. Edini efekt volitev bo oslabljenje radikalne stranke. 8. 8. Vedno večje razsulo Vukičevlčeve zgradbe. Vukičeviča smntrajo za odpravljenega. Katastrofalne razmere v radikalni stranki. 12. 3. Obupen poizkus rešiti potapljajočo se barko. Da bi prikrili bližajočo Be katastrofo izrabljajo kleroradikall avtoriteto krone. 17. 8. Blejski pakt je le pristanek SLS na Vukiče-vlčev program. Vukičevičev sistem nn kritični prekretnici. 19. 8. Ako bi volitve ne bile pred durmi, bi vlad- na kriza že izbruhnila. Naivni računi g. Vukičeviča. 21. 8. Vukičevič ima večino radikalov proti sebi. Maksimovič proti demokratom. 24. 8. Dogodki se vedno jasnejše razvijajo proti Vukičeviču. 25. 8. Delinitivna odpoved DS g. Vukičeviču. 30. 8. Vukičevič izključen iz radikalske stranke. 2. 9. Volilni proglas NRS proti Vukičeviču. 4. 9. Borba za objavo proglasa NRS. 8. 9. Končne odločitve dozorevajo. Politične napovedi dr. Korošca na celi črti demantirane. 7. 9. Pred likvidacijo današnjega režima. 8. 9. Tudi g. Vukičevič je obupal. 9. 9. Vladni listi pripravljajo javnost na Vukiče- vičev padec. 11 9. Danes še ministrski predsednik in nikdar več. 13. 9. Združena demokracija najjačja sila uove Na- rodne skupščine. 14. 9. 0 blejskem paktu ne govori nihče več. 15. 9. Kdo bo Vukičevičev naslednik. Dr. Ninčič bodoči vodja radikalov. 10. 9. Gg. Vukičevič in Korošec bolj in bolj osamljena. 17. 9. G. Vukičevič sili na likvidacijo SLS. 18. 9. Marinkovič proti vstopu SLS v vlado. 20. 9. Vprašanje vstopa SLS v vlado odgodeno. 21. 9. Dr. Gosar postane dane9 minister za socijal- no politiko. Vstop klerikalcev v radikalni klub. Za ceno enega ministra. 22. 9. Davidovič je sprejel borbo. Druga klero- radikalna vlada bo končala še prej kot prva. 24 9. Dosežen je sporazum med obema demokrat- skima strankama, 25. 9. Akcija za euotno demokratsko fronto. Dogodki dozorevajo za odločitev. 28. 9. Odstranitev g. Vukičeviča kot najbolj kritič- no vprašanje. 29. 9. V par dneh bo štela Demokratska zajednica 102 poslanca. 2. 10. Težišče državne politike prehaja na zdru- žene demokrate. Pričetek kritičnih dni v Belgradu. 4. 10. Veliki demokratski blok je vedno bliže. Danes se sestaneta gg. Pribičevič in Radič. 5. 10. Pred popolnim preokretom v notranji po- politiki. Zarota pašičevcev in centrumašev proti g. Vukičeviču. Blok demokracije taktično že obstoja. 8. 10. Za začasnega predsednika je bil izvoljen dr. Ninko Perič z 206 glasovi. Zadnja zmaga g. Vukičeviča. 12. 10. Ljuba Davidovič gospodar situacije. Izigrani klerikalci. 13 10. Umetno zavlačevanje izbruha krize. 21. 10. Zakaj so kapitulirali demokrati? 22. 10. Akcija za demokratsko unijo v odločilnem stadiju. 23. 10. Spomenica šefov opozicije demokratski za- jednici. 25 10. V znamenju popolne negotovosti. 27 10. Akcija za demokratsko fronto se nadaljuje. 30. 10. Tudi radikali za koncentracijo. 1. 11. Vedno češče napovedi koncentracije. 3. 11. Temni oblaki nad glavo g. Vukičeviča. 8. 11. Seljačko-dcinokratska koalicija. Vedno 110-javi krize. Dr. Perič naslednik g. Vukičeviča. 10. 11. Danes bo osnovana kmečko-demokratska koalicija. 11. 11. Kmetsko-demokratska koalicija osnovana. Najvažnejši politični dogodek zadnjih let. 19. ll.Aca Stanojevič ruši Veljo Vukičeviča. Itd. itd. Pred tednom dni se je pričela zopet koncentracija, zato da vstopi SDS v vlado. Vse dela za SDS: Davidovič, Perič, Jovanovič, Vukičevič, SDS je enostavno postala »nepogrešljiva« v vladi. To zabavanje se bo nadaljevalo, dokler ne bo priložnosti začeti kaj novega. Ne gre za to, kaj se pove, g-e za to, da se pove tako. da izgleda verjetno. Na to mora gledati stranka, ki hoče, da se piše neresnica, laž in prevara Kdor ima želodec, da tako pičo prebavi, naj mu dober tek. r Belgrad, 10. dec. (Tel. »Slov.«) V saborni cerkvi sc je danes vršila zadušnica za pokojnim Pašičcm. Prisostvovali so ji kraljevi zastopnik, vsi ministri, zastopniki diplomatskega zbora in številni pokojnikovi prijatelju TerfeiisJtf pregled Notranja politika. Narodna skupščina je sklicana z,i sredo, 14. t. m. Vlada ima pripravijo.! i'> vrsto 7.aknn*kih načrtov, ki jih predloži skupščini: zakon o državljanstvu, občinski zakon, zakon o avtonomnih mestih, načrt gozdnega zakona ta več drugih. — V finančnem odboru se je začelu proračunska ra/pravu. V finančnem odboru se je začela proračunska razprava. V odseku za prošnje in pritožbe je poslanec Smodej zahteval, da se vse prošnje rešijo. Poslancem se je razdelil ekspoze finančnega ministra. Proračun izkazuje 7.497,942.000 Din stroškov in 7.400,912 000 Din dohodkov, izdatki državnih podjetij znašajo 4.094,852 000 Din, dohodki pa 6 mt-Ijard 801,522.560 Din. Zmanjšal se ie letos proračun letos za 020 miljonov. Ekspoze naglaša, da je proračun v skladu z našim gospodarstvom; dinar je stabilen in zavnrovan proti vsakemu presenečenju. Dalje naglaša ekspoze, da je treba najli virov, iz katerih bodo inogle samouprave kriti svoje potrebe. Zastopnik finančnega ministra — trgovinski minister dr Spaho je izjavil, da se z ekspozejem popolnoma strinja. — Davčni odbor nadaljuje razpravo o davčni reformi. Sprejel je celo vrslo važnih izpreminjevalnih predlogov poslanca Ptišenjaka. — Odsek zakonodajnega odbora, ki pretresa zakonski načrt o sodnikih, je sprejel člene, ki zagotavljajo stalnost in neodvisnost sodnikov ter popolno depolitizacijo vodstva. V odseku deluje poslanec dr. Hodžar. Ministrski svet je na svoji seji dne 9. t. m. v celoti sprejel zakon o reformi centralne upravo. Po novem načrtu se skrči število ministrstev od 18 na 12. Ministrstvo za vere se združi s pravosodnim. Ministrstvo za socialno politiko se združi z zdravstvenim. Gozdarsko ministrstvo se pridruži deloma kmetijskemu, deloma trgovinskemu ministrstvu. Ministrstvo za agrarno reformo se pridruži deloma kmetijskemu. deloma trgovinskemu. Ministrstvo za izenačenje zakonov se združi s pravosodnim ministrstvom. Minister za socialno politiko dr. Andrej Gosar je bil 9. t. m. v avdienci pri kralju, ki je ob tej priliki podpisal več ukazov. Za ministrovega pomočnika je imenovan g. Janko Hočevar, upravnik invalidskega odseka v pokoju. Zunanla politika. Zopet Ženeva! Zunanji ministri so Imeli t« teden dovolj trdih orehov. Med Poljsko ln Litvo obstoja namreč Se vedno formalno vojno stanje radi mesta Vilne in ozemlja, ki da ga Je Poljska Litovcem ugrabila. Litovske obtožbe očitajo Poljski, da namerava samostojnost Litve sploh uničiti ln prriti tako neposredno k morju. Obe sporni stranki sta si zasigurali zaveznike. Litva Rusijo in Nemčijo, Poljska Francijo. Oba voditelja sta osebno v Ženevi: Voldemaras in Pilsudski. Oba vztrajata na svojem. A ker nobena velesila ne želi oboroženega spopada, bo najbrže ostalo vse pri slarein. Drugi moment je bila nisku delegacija v Ženevi. Rusija rabi denar za povzdigo ohromele industrije, ki je na tleh, in za odpravo brezposelnosti, ki stalno narašča. Zato se je Litvinov posvetoval z Angleži in Francozi, kako bi prišlo do ožjega sodelovanja Pogoje je bilo predvideti naprej. Rusija naj se drži obstoječega stanja, naj preneha 3 komunistično agitacijo v drugih državah, pa se dn govoriti. Tretji moment pa so bili jiiiroslovanski-tran-ooski in italijansko-francoski odnošaji, ki naj pridejo v svetlejšo luč s sestankom Brianda in Mussolinija. Gre za razdelitev območnih sfer obeh velesil, zlasti pa za italijansko naseljevanje na kolo-nljalnem ozemlju. Italijansko-francoski spor naj bi se rešil čimpreje tudi po prizadevanju Anglije in Italije. Našo francoske pogodbo je društvo narodov vzelo na znanje. V Moskvi je na občnem zboru stranke opozicija Trockija žalostno propadla in Stalinova uradna stranka je slavila popolno zmago. V Romuniji so se vsa prizadevanja liberalne stranke Braliana po koncentraciji razblinila. Sedanja vlada ostane. Ta teden so izbruhnili veliki nemiri akademikov, ki imajo antižidovski značaj. V Albaniji jo bil umorjen last sedanjega predsednika. Za hujskanje proti naši državi se je Italiji zdelo zadostno- dejstvo, da se je tam nekje našel klobuk s firmo belgrajske trgovine. Dr. X.: K načrtu zakona o advokatih. i. Sedanji minister pravosodja dr, Subotlč je predložil Narodni skupžčini obenem z načrti zakona o ustrojstvu sodišč in o sodnikih tudi načrt zakona o advokatih. Le-ta predlog je vobče kopija načrta zakona o advokatih, ki je bil že v prejšnjem zako-nodavnem odboru obravnavan in tudi sprejel. Vendar pa je minister dr. Subolič prejšnji načrt spremenil v nekaterih, tudi važnih točkah. Da je potreba enotnega odvetniškega zakona, ki naj bi stopil na mesto tsčas po raznih pokrajinah naše države veljavnih odvetniških zakonov, to je gotovo dejstvo. Zlasti si želijo novega zakona v Srbiji in drugod, koder tačas minister imenuje odvetnike in izvršuje nad njimi disciplinsko oblast. To je proti načelu nezavisnosti, katero mora imeti odvetništvo, če naj odločno brani in Išče pravico za svoje klijente, osobito kadar se jim godi krivica od strani državne uprave. Le odvetnik, ki lahko nastopa brez ozira na levo in desno in ki naj ga vodita le zakon in vest, je v stanu uživati zaupanje občinstva. Zato naj v zmislu svobodne advokature postane odvetnik vsakdo, ki je izpolnil zakonito zahteve in je vpisan v imenik odvetnikov. Ta imenik vodi odbor odvetniške zbornice, ki obsega vse odvetnike gotovega okoliša (višjega dež. sodišča). Odbor je nadalje organ, ki čuva nad ugledom stanu in obnašanjem zborničnih članov in je zopet sam odgovoron občnemu zboru zbornice. To tvori odvetniško avtonomijo, ki se kaže tudi v tem, da pregrešite posameznih odvetnikov proli časti stanu in proti poklicnim dolžnostim presoja in kaznuje z zakonitimi kaznimi stanovsko (disciplinsko) sodišče. Na teh načetih je osnovan že sedanji odvetniški red za Slovenijo in Dalmacijo, tudi za Vojvodino, in ker so se tekom desetletij dobro obnesla, je naravno, da so bila tudi merodajna pri osnutkih odvetniškega zakona, ki so se v naši državi pričeli že 1. 1922. v posebni, v ta namen sklicani komisiji. Za naše slovenske razmere nam torej načrt zakona o advokatih, kakršen je bil predložen prejšnji Narodni skuj>ščini in kakršen se bo te dni obravnavni v zakonodavnem dboru, nudi le posamezne nove, gotovo važne stvari. II. Po Subotičevem načrtu naj pride v zakon definicija advokature, ki je poklic javnega reda s svrho, da advokat s svojim strokovnim znanjem pomhga vestno in pošteno poedincem s pravnimi sveti, da vpliva na mirno poravnavo strank, ki pridejo v nasprotje v pravnih odnošajih ali interesih; da v slučaju sporov pred sodišči zastopa pravdne stranke, braneč njihove upravičene interese in pravice; ln' da v obče pri uporabi zakona pred sodišči in drugimi državnimi oblastvi pomaga, da se doseže pravilna in pravična odločba.« — Tn definicija ni popolna, kajti ne gre samo za izključno zastopanje pred državnimi oblastvi, marveč tudi pred oblastvi, ki niso državna, in prej korporncijami, da se tako prepreči zakotno pisaštvo. Advokatura se doseže z vpisom v imenik advokatov. Novo je, da morejo tudi ženske osebo pridobiti pravico odvetništva. Od nekdaj sporno vprašanje, ali morejo sodniki in drugi uradniki prestopati v odvetništvo, je v načrtu rešeno tako, da zastopniki prave advokature ne morejo pristati na ta način, nego zahtevajo, dn sodniki itd. morajo že imeli gotovo dobo službe za seboj in da morajo po izstopu iz svoje službe vsaj 2 leti praktlcirati pri odvetniku, ker doslej niso bili vzgojeni za odvetniške posle. Zahteva se tudi, da sodniki, ki tako postanejo odvetniki, ne sinejo prvi dve leti vršiti odvetniške prakse v področju onih sodišč, kier so zadnje dve leti služili kakor sodniki, —■ ker treba v korist čistega pravosodja preprečiti, da bi kdo skušal tekom svoje aklivne službe pripravljali nelojalno konkurenco bodočim tovarišem. Po našem odvetniškem redu more postati odvetnik le sodnik, ki je bil 5 le! svčtnik sodnega dvora t. glasovalno pravico, ki je torej, zlasti prejšnje čase, prebil že dolgo dobo sodne službe in bil že precej v letih. Sicer pa treba, da se doseže vpis v imenik odvetnikov, odvetniškega izpita in pripravljalne prakse Kako dolgo naj traja lakozvana »vežba«, i> jako važno vprašanje. Sedaj velja po raznih po-irajtnah 3- do 7 letna vaja. Potom kompromisa se ie predlagala 5 letna praksa kakor potrebna in zadostna. To je tudi sprejela sekcija prejšnjega zako-nodnvnega odbora Plenum pa jo je z večino glasov skrčil na 4 leta. Sedanji osnutek pa se zadovoljuje celo le s 3 letno vajo, ki naj bi se vršila eno leto pri Bodišču, dve leti pa pri odvetniku. Zoper to so nastopile odvetniške korporacije in njih akcijski odbor v Belgradu, ki zahtevajo odločno 5 letno vajo. Zlasti v Sloveniji in Dalmaciji, kjer velja sedaj 7 letna priprava, se odvetniki čudijo, kako je mogoče iti pod 5 letno prakso. Snov, katero mora obvladati odvetnik, je prejkoslej tako obsežna in mno-gostranska, da je nerazumljivo, kako naj si kandidat v 2 ali 3 letih prakse pri odvetniku pridobi potrebno znanje tn izkušnjo za inicijativno in samostojno odvetniško delo. Tembolj, ker se sedaj ne zahteva juridični doktorat, ki mu je vendar predpogoj, da pravnik, položivši navadne ispite, vnovič prouči vse panoge prava. Ako naj se dvigne, kakor treba in se žeii, nivo odvetništva, potem naj se vendar ne krči prilika zn čim popolnejšo praktično izobrazbo. Zelo poučno je v tem pogledu, da se je v čehoslo-vaški republiki po prevratu prej veljavna 7 letna praksa (po avstr. odvetniškem redu) skrajšala na 5 let, da pa tačas že predlaga vlada sama v parlamentu, naj se praksa podaljša na 6 let. Tako hitro se je uvidel pomen daljše prakse. Po našem osnutku naj se kandidatu v prakso všteje njegova vojaška rlužba (9 mesecev); kaj še potem ostane od .3 let za stanovsko prakso! Za trdno se torej pričakuje, da se bo zakonodavni odbor odločil vsaj za 5 letno vajo. Za odvetniški izpit zahtevajo stanovske korporacije, da morata biti eksaminatorja dva odvetnika iz onega pravnega področja, ki iz njega izhaja kandidat. Ta odvetnika naj izprašuieta iz upravnega in finančnega prata ter iz odvetniškega zakona; na-domestujeln naj univerzitetne profesorje, ki ne sodelujejo več. Pravice in dolžnosti odvetnikov so v bistvu določene, kakor v našem odvetniškem redu. Po § 21 načrta je odvetniku svobodno, da ua vsak mogoč način uprablja vsa sredstva za napadanje in obrambo, ki ne nasprotujejo dobljenemu pooblaščenju, zakonu in njegovi vesti. Ni pa nadalje rečeno, da za takšno uporabo prava odvetnik ne more bili kiican na odgovornost A to bi moralo biti izrecno ustanovljeno, ker le tako bi bila zajamčena imuniteta odvetnika. b»-ez katere si vobče ni mogoče misliti modernega odvetništva in katero priznavajo že starejši zakoni. ur. Organizacija odvetnikov po 'zbornicah, po odboru in poljedelstvu je izvedena podobno, kakor po našem odvetniškem redu. Načrt izreka, da je odvetniški stan neodvisen. Nadzors'vo nad odvetniki ima vprvi vrsti odbor zbornice, ki jim more dajati navodila in opomine. Vrhovna pravica nadzorstva pa pripada ministru pravde, ki more razpustiti odbor zbornice, ako bi ne vršil svojih zakonitih dolžnost vzlic opominu in pretuji razpusta. Disciplinske pogreške odvetnika kaznuje disciplinski svet, ako odvetnik greši zoper dolžnosti svojega poklica ali s svojim obnašanjem, bodi v svojem poklicu, hodi drugače, ruši Čast ali ugled odvetniškega stanu. V §§ 50 do 117 je podrobno predpisano vse za disc. postopanje Najvišja instanca je advokatski disciplinski 6včt pri Kasacijskem sodišču. Člani tega sodišča so tudi advokatski sodniki, ki jih izberejo advokatske zbornice in sicer vsak zbornica, ako ima do 100 članov, dva in za vsakih nadaljnjih 100 članov še dva Ta udeležba advokatov |e novost. Predviden je tudi »advokatski penzijski fond«, ki ga ustanovi po možnosti advokatska zbornica za zavarovanje onemoglih svojih članov in v slučaju smrti člana njihovih rodbin. Nekaj novega jo končno da se v načrtu zakona ustanavlja poseben delikt zakotnega pisaštTa. Dočim sedaj zakotnega pisača kaznuje predstojnik sodišča, pri katerem se zakotni pisač pojavlja z vlogami, listinami itd., bolj zaradi reda pri sodišču, naj se po uoveni proti zakotnemu pisaču izvede postopanje radi pisaštva kot kaznivega dejanja ua predlog državnega prnvdnika ali advokatske zbornice, ki ima vse pravice obtožitelja. Za sodbo bo pristojno sodižče po odredbah zakonika o kazenskem postopanju. Kazni so- globa do 8000 Din ali zapor do 3 mesecev ali oboje skupaj. Te dolrčbe bi bilo izpopolniti s tem, da je zakotni pisač tudi vsak, ki brez pravice zastopa pred vsemi sodišči (tudi razsodišči), ker le tnko se vsestransko prepreči razvoj zakotnega pisaštva. Poslednji § načrta izreka, da prestanejo, kadar stopi zakon o advokatih v moč, vsi tozadevni zakoni in drugi predpisi iz specijalnih zakonov, ki se nanašajo na advokate in advokatske pripravnike Umestno bi pa bilo izrecno omenili, da se ukinejo stan avstrijski predpisi glede javnih agencij, ki jih zadnji čas podeljujejo polit, oblastva, dasi že davno ni treba takšnega surogata za advokaturo in dasi se na ta načiu mešajo med pravozastopnlko osebe, ki ue stoje pod nobenim disciplinskim uadzor-stvoni. Po novih potih k večnim idealom! Akademija srednješolcev v Ljubljani. Kadar mladina, vsa enih misli in idealov, polni dvorane, tedaj klije med narodom pomlad in taupanje. In kakor v letih, neposredno po vojni, je tudi letos kat. srednješolsko dijaštvo proslavilo svoj tradicijonalen 8. december v takem številu, da je bil že pogled, četudi ne gleda ta pokret na število, inipozanten. Odločnost in vero so izražale deklamacije, idejo združiti z delom in Milostjo, sta povdarjala oba govornika. Prvi je obudil tradicijo; tistih dni, ko se je pred osmimi leti katoliško srednješolsko dijaštvo začelo zbirati. Ne, da kopiči vedenje, ne da hlasta izven šole zdaj pri tem, zdaj pri drugem studenčku uinstvene spopolnitve. Ampak da se že v mladosti, v prostovoljni skupnosti zapiše službi na narodu kot naroda, da preizkuša moči, kje bi v bodočem zrelem življenju postavilo moža na svojem mestu, z vero v življenjsko moč religije, z udejstvovanjem svetovnega nazora, ker mu hoče zmage, moža odgovornosti, službe, dela, vesti, strokovnih sposobnosti. Kje? Med slovenskim narodom v jugoslovanski državi, v kateri vidi božjo ustanovo. Gospod župnik Finžgar, prvi pokrovitelj srednješolcev, je prišel med nje tudi to pot in zgrabil problem odnosa med obema spoloma. Zgodovina je dokazovala iz njegovih ust: Grki, Rimljani, Karta-žani, Hanibal, Aleksander! Ko so se vdali ekscesom, padli so, majhni so bili! Heroji, kot Akvinec, Tomaž. Krisostom so vstvarjali veliko, so ostali veliki, ker niso hoteli spravljati v red — nered, ker so se vdali božji skrivnosti. Praktični cilji, da se ohrani red? Finžgar jih je lapidarno podal. Red, delo in zopet delo in glavno — 8. december: Pod Tvoje varstvo se izročimo! Da povdari celotnemu zborovanju enolnost, je izbrani moški zbor zapel Marijino posvetitev in voljo vstvarjanja med narodom s »Slovan na dan! Naš rod vodite k boljši dobi...« Vsi pa, ki so posetili to zborovanje, so odšli s prepričanjem, dn je katoliške mladine vedno več, da je vera v njihovo pozitivno delo v bodočih in zrelih letih popolnoma opravičena. Ob akadem^i Akademskega Orla. Akademija Akademskega Orla je dogodek. Prav je, da se ob snovanju akademske orlovske družine ustavimo. Tako je z njo, kot sino iz prologa slišali: skupina fantov je, ki se nujno odzivajo vrstam mladcev, ki naraščajo in rastejo iz viharja ko legijoni zmagovitih, ki niso najemniki, ampak borci silni v službi Gospoda vojnih trum v borbi za nov čas! Iz tega se je na mah rodila ilustracija — dolgi in kratki korak. Ob bobnih. Mlada četa udari v dan z zanosnim dolgim korakom. Nenadno še omahuje — kratki korak, celo koraki nazaj... Ni lahka pot v dan. Tudi mladec ne vzdrži vseskoz. Vendar mladost zmaga! Gre preko ovir z odločnim korakom v solnce 1... Nato pa drugo občutje: pesem Galcotova... Nizke zavese, zamolkel takt in telesa v njem ... Ob vsem pa nenadno Nazorov* peeem od nekod: mehka čakavska beseda, otožni ritem in bolestni refren: More, more sinje... To je bila umetnost. Preprosta. A je pretresla do dna. In spet drugo, o s red je večera: Magnifikat. Silni Kraljev kip — žal ob neprimernem ozadju — in izza zaves enoglasni, mogočni spev — kompozicija Vilka Ukmarja. Le ko bi bilo pevcev petdeset in vsaj malo svetlobnih učinkov. Pa bi bila za Galeotovo pesmijo najmočnejša točka večera! Rahmaninova Preludij še. Veličasten, mogočen, pretresujoč: bobni v ozadju in skupina fantov j iz njega. Interpreti silne glasbene misli, ki raste 1 kvišku, se trga, trga in se končno vendar osvobodi ... Tudi to je bilo doživetje. Zaključek je zrastel spet iz začetka — dolgi korak. Kratkega več ni! Krepka je pesem bobnov In odločen je korak mladcev. Vse osvaja. Nič se mu ne ustavi. Naprej gredo. V daljo. Izginejo ... Bobni so vedno tišji... Zavesa. To je bila bistvena črta akademije. Vmes sta bili dve glasbeni točki: klavir in vijolina in klavir sam Oboje prav dobro, pianist izvrsten. Pramen luči na ves spored in na snovanje, iz katerega je vzrastel, je vrglo izvestje fantovskih I sestankov 8. 12. 1926 do 8. 12. 1927. Družina Akad. Orla je organski zrasla veja : v novem hotenju mladine — za katoliškega člo-I veka v kraljestvu božjem. >Kot Akad. Orel čutimo ukaz, da smo iskalci in oblikovalci novih poti v nova polja.« »Zvestoba do samega sebe zahteva , osveščanja in razbiranja bistvenih potez v človeku in svetu. Zato hoče nova mladina instinktivno široke preglednosti in navezanosti na absolutnost. i Skupnost vseh teh potez je mladinska razgibanost. Kaj vas druži? Prvič biološki razvoj — prebujanje ! mladostnih vrednot, želja po avtonomnosti. Drugič etično stremljenje — stud pred pogojnimi vrednotami, odboj od neresnice. Gre za življenje, ne za relativno zaposlenost. Po naravi in nadnaravi pridemo do enotnosti in bistvenosti življenja. Troje je važno: temeljne vrednote so religiozne — vitalne vrednote so pred koristnim — vrednost osebnosti in resničnosti življenja .. .< Iz te miselnosti išče kot Orel zlasti novih poti v tr: ..ni kulturi, ki je baš drugi bistveni del vsega hotenja mladine. Odraz tega iskanja so njegove akademije. Ne več »telovadbe« radi nje same, radi zdravja, radi discipline, radi vzgoje volje in zaiačaja, radi vojske celo, — ampak telesne vaje iz notranje potrebe! Da se telo poduhovi! Da ni le lutka na štetje, ampak zmožno, dati izraza kaki notranji ideji, doživetju! Edino taka »telovadba : plemeniti, kar mora. Mehanizacije je že lako preveč. Akademskemu Orlu, zlasti duši njegovi, bratu Piiiu Mlakerju, čestitamo. Tla pripravljajte za novo Orlovstvo. Katoliški človek. Telo in duša. Zdravje. Moč. Aktivnost. Vse zlate so zarje! Bratje naprej! Niko Kuret. Svile in čipk« ostanejo kot nove Svileno in čipkasto perilo ni več luksus, če se brez skrbi pere z »Labod« luskastim milom. — Najfinejše tkanine in najnežnejše čipke preneso brez dalnjega ta način pranja. N a v o d i 1 ; a uporabo: Rak topit« »Labod« v vroči vodi ter Jodajt« mrzla ▼od«. — Namočite člpkovina, da jih milo skoz in »kos pr«p«ni. — Izplahnite trikrat v topli vodi. — Na itcdlt« a vodo. — Olmlte previdno, nato zavijte v platno. — Izgladite z gorkim toda ne preveč, vročini Ukalnikoia, prej ko m čipka popolnoma auh«. Labod ilo v luskah za vse. Icar ne zaupate nikomur, ampak perete sami. Akademija Šentjakobskega Orla v Liubliani. »Ne samo delati, tudi pokazati je treba, kaj sem delal U — to je deviza Šentjakobskega Orlu, kateri je tudi slejkoprej zvest. Tradicijonalne so že postale njegove vsakoletne akademije na Grabnu, vselej dovršeno podane; ne samo po pestrosti, tudi po izvedbi programa. Letos jo je priredil kaj kmalu, koj prvo nedeljo v decembru. Radi tega jo je gledati znatno manj kritično. Zakaj končno je vendarle od časa priprav odvisen večji ali manjši uspeh katerekoli stvari ali prireditve. Pri telovadbi je to zlasti slučaj. Baš radi tega ni bilo n. pr. v orodni telovadbi tiste elegance, kakor bi bilo to želeti; dočim je po izpeljavi vaj in njih sestavi zadovoljila, mestoma celo prekašala pričakovanje. Omeniti je posebej ( salte-skok s premetom z droga, ki pač v vrstah naših telovadcev nima ravno preveč proizvajalcev, niti prijateljev. Prav tako je na bradlji vadil br. Jezer- šek izredno vajo, težko po sestavi, elegantno do« vršeno po izvedbi, katera je presenetila. — Razne proste vaje Orličev, Orlic in Orlov so ugajale Posebno letošnje obvezne članske vaje so vzbujale dosti občudovanja in obilo priznanja; brez dvoma bodo drugo leto na Stadionu ena najlepših ločk, katera mora občinstvo dvigniti v razpoloženje, vžgati v njih srcih loplo občutje in priznanje vsemu orlovstvu Je to čisto nov način sestave. — Vadile so še članice vaje s kiji, mladci gimnastične, po br. Mlakarju sestavljene vaje, ter člani simbolično: »Orli« — katera bo še dolgo tvorila eno najučinkovitejših točk vsake orlovske akademije. Tudi zato, ker razodeva kot celota celokupen orlovski program; to pa na tako izrazit način, da tega dozdaj še noben sestavljalec vaj ni lako lepo povdaril. — Akademija dela čast prireditelju in je važen 1'aktor k utiranju orlovske misli v šentjakobskem okraju. Dokaz: docela polna dvorana. Fantje, le naprej! Bog živil F. S. Peter Klemen: Paberki iz mladostnih spominov. KLJUČ OD KLETI IN KMETSKO PRIJATELJSTVO Ko sem bil v drugi šoli, sem se nekoč napram očetu neprevidno izrazil, da bi rad študiral za dohtarja Kreka. Pa me je oče pogledal po strani, se nasmehnil in bolj godrnjal kot govoril, rekoč: »Krota napihnjena, še za kaplana bo težko, kaj se boš hretil?« Oče je imel prav in čim dalje sem hodil v golo, tem bolj je imel prav ter mi je večkrat očital, češ, da najde ključ od kleti vedno na drugem mestu in nikoli tam. kamor ga je bil položil. Postajal sem človek vedno bolj in zmeraj bolj mi ie dišalo, kar mi je oče skrival in branil, prepovedal in zaklepal. Ključa pa le ni znal skriti. Dovolj časa sem fmel med počitnicami in sem stikal cele dopol-dneve po omarah, predalih in miznicah, da sem popoldne po malici lahko stopil doli v klet ter si ga pri pipi natočil, ne toliko za žejo, ampak zato, ker je bilo tako strašno težko najti ključ od kleti. Včasih pa me je iskanje v resnici užejalo. Ce smo si bili s sestrami dobri, so mi pomagale iskati tudi one, če smo se kregali, je bil ključ še bolj založen in včasih je bila potrebna naravnost Sclier-lock Holmesova vztrajnost, če sem hotel biti popoldne žejen. Žejen pa sem postal vedno le tedaj, Be je bila klet zaprta. Ob nedeljah, ko so bila vrata cel božji dan odprta zaradi nekaj malo fantov, ki so prihajali v gostilno pet in se pretepat, me žeja sploh ni napadala in sem rajši šel k studencu ter se napil z lesenim korcem iz le-lenega korita. Oče te moje razvade ni rad gledal. Bil je mnenja, naj človek med tednom dela, v nedeljo pa naj počiva in, če že mora biti, naj gasi žejo in kadi viržinke. In v nedeljo popoldne točno ob štirih — pa to ni bilo vsako nedeljo, ampak le včasih, kadar je prišel v vas boter Balantin Planinec — je poklical rajnki oče pol litra vipavca in me očetovsko in dostojanstveno povabil, naj grem pit. To je bila zame vselej prav izredna čast. Oče in Planinec sta me gledala, ko sem praznil kozarce, in končno je Planinec moževal, rekoč, da sem že velik, debel in da na koru čedno pojem. Da bi le nekoč i novo mašo pel! Oče pa, kadar ga je nekoliko pil, ni verjel v novo mašo in je neverno zmajal z glavo, da iz nove maše ne bo nič, da se na koru rad po pevkah oziram in da sem kratko in malo čukov čuk. Nato sem smel iti od mize, dokler me nista zopet klicala. In f drugič se je stvar vršila prav tako kot prvič, le da zdaj sta oče in Planinec kadila vsak svojo nedeljsko viržinko in mehko, pre-mehko jokala. Oče je tarnal: »O moja rajnea mali, kako zgodaj je morala iti!« ler si brisal solze. Planinec je vlekel smotko, godrnjaje pritrjeval in si sušil mokre oči s širokim modrim robcem. Tako je šlo pozno v noč, največkrat do jutra, včasih do belega dne. in če je bilo pozimi, tudi še dalje, dokler ni ležalo krog hiše na debelo snega. Oče in Planinec pa sta imela pred sabo pol litra vipavca, jokala sta in govorila tako mehko o vsem, kar ju je zanimalo, največ pa o novi maši, ki je Planinec «o njej trdil, da bo, oče pa je dvomil, češ, da ne bo nič, ker sem čukov čuk. Pa vprašal je Planinec: »No, Urban, kdaj boš pa voli prodal?« »E, bom že, za pomlad jih še rabini, za meso pa itak še niso, sem veliko vozil zadnji čas.< »Ali liane še ne boš nič omožil?« »A Hane? Se nič ne mudi. Je potrebna še doma, dokler Micka ne doraste. Potem naj jo pa vzame, če hoče, tisti čukov čuk. • »E, Urban, ali ne bi bilo prav, če bi se vzela z mojim Tončkom?« »A s tvojim Tončkom? Ali misliš, uuuee j Balantin? Morebiti! V imenu božjem!« Pa sta se zopet premilo razjokala, da so oči le komaj natakale dovolj mokrote zagrljenemu ihtenju. »Boter Urbani« iNunec Balantin!« »Urban!«-:>Balantin!< »Jeli, da smo prijatelji? 1 vNunec, i kajpada sinok ln srečali sta se na mokri mizi dve grčavi, okorni roki, polni žujev in zarastlih brazgotin. Žulj ob žulju, dlan ob dlani, obrastek ob obrastku je začutil, kakšno je prijateljstvo, teh notranjskih očancev. Ne govoričijo, ne vstajajo, ne rečejo nikoli nežne si besede in v preprostem stavku: »Jeli, da smo prijatelji!« je odtehtana vsa puhla modrost in vsa umetna dobrohotnost modernih in učenih sociologov. »Jeli, Urban, da smo prijatelji!« »Nuncc, i kajpada smo! V ALOJZIJEVIŠČU. Počitnice so minile za počitnicami prvič, drugič, tretjič... petič in treba je bilo nazaj v Idrijo, Logatec in Ljubljano. Kolikokrat sem premeril peš to pot od doma do Logatca. Kolikokrat Bem prezebal pozimi na odprtem vozu z drugimi študenti vred, ko nas je vozil Blaj iz Idrije v Logatec. Do mozga in kosti je segala zmrzal, a vendar smo cvrčali vso pot: »Ce študent na rajžo gre... jupajdija, jupnjda... V Logatcu nas je pobral tržačan in za mesece so se zopet zaprle alojzijeviške duri za menoj. Novo življenje. Nič več ni bilo ob nedeljah ne nunca ne Urbana. Ko smo ob praznikih po-užili vsak svoj kos z janežem potresenega kruha — takrat še nisem vedel, čemu je bilo to —, nas je peljal gospod prefekt na izprehod in nas čez dobro uro zopet oddal v naša skladišča. Ob šestih je zvonilo za študij. Osem nas je sedelo okrog okrogle mize z veliko petrolejko v sredi. Ta je prepariral Cicerona, ta Sofokla, Janez je prepisoval domače vaje iz aritmetike ali geometrije, Jože je reševal fizikalne naloge na zadnjih straneh strahotne Valentinove knjige, jaz pa sem se učil iz glave za profesorja Juvančiča La Fontaine-ovo basen: »Maitre corbeau sur un arbre perclie ... Lentement et distinetement.. .< Tovariš Tone je risal z veščo roko rimsko vazo, ki pa je postala, ko je bila gotova, bolj podobna stari babi, ki se opira v bokih z rokami. In poredni Jože se je norčeval, češ, da je Tone zamislil kelih, a kelih je postal korito. Tone jo poslušal nekaj časa, potem se je razhudil iu očital Jožetu, da ga je ogoljufal pri kupčiji, ki sta jo bila sklenila za kašnato klobaso iz tistega skrajnega dela svinjskega črevesa, ki mu pravijo solnčnicu po naših krajih. A kontrasti našega Toneta niso motili. Vzel je lisi papirja, skočil s prešiča na Pegaza, šel sani vase in začel zlagati pesem za Domače vaje, ki so bile ognjišče in pribežališče naših mladih literarnih grehov. In grešili smo vsi, kar smo mogli in znali, kajti urednik je bil skromen mož, papir pa je prenašal vse, karkoli smo zanj napisali, z močjo in vztrajnostjo llerkulovo. še danes nie je nekoliko sram. To so bile pesmi, povesti in romani brez konca, a mnogo je pa bilo tudi takih brez začetka. Tako smo presedeli vsak večer od šestih pa do osmih, se zbadali, nagajali drug drugemu. pre-pisovali naloge in vaje, preparirali po Schulinannu in Freundu, izkušali se v duhovitostih, ki so bile vse prej kot »duhovne«. A vsako opit vilo je imelo za konec Tonetove risbe, njegovo liriko in mehko nežnočutje zn nekega dekleta, ki smo mu rekli — vrag sam ve, zakaj — »pehar«, prav navaden pehar, kot jih rabimo za fižol in moko. Ob osmih je zvonilo v refektorij, kjer so nas čakale kadeče se, do vrha polne sklede. Tam doli se je debata nadaljevala vsak večer, dokler ni z vzvišenega pulta oznanil resen glas, da bomo poslušali šaljiv, grotesken potopis: Kreuz unet quer durch Spanieu, von Alban Stolz. Hueune novice KOLEDAR. ' Nedelja, 11. decembra. 8. advenlna. 19. teden. Damaz, Trazon, Evtihlj. Od 1. januarja je minilo 243 dni, do 81. decembru je še 20 dni. Ponedeljek, 12. decembra. Aleksander, Sj-nezi, Eplmali, .Vlaksencij. Dunajska vremenska napoved za 11. december: Malo izprememb. * * * k Narodnim poslancem SLS. Zaradi važnih davčnih vprašanj sklicujem sejo za torek, dne 13. t. m ob 10 dopoldne v klubovih prostorih v Belgradu. Navzočnost obvezna. — Predsedstvo Jugoslovanskega kluba. ~k Koledar naše Kmetske zveze naj naši zaupniki čimprej razpečajo. Preostali izvode naj čimpreje vrnejo, da : t: more drugim naročnikom po-streči. k Za župana v Krškem je bil izvoljen pričaš SLS g. Alfonz Urbano iz leskovške župnije. Tudi vsi svetovalci so pristaši SLS. k Poslednja pot i g. svetnika Karla Pirea. Iz Tržiča (»oročajo: Pri poslodnji seji Vincencijeve konference, kateri je še predsedoval neumorni g. svetnik, je odločil, du bo duhovno branje pri naslednjih sejah iz Kržičeve knjige o hvaležnosti. Živel je iz vere in v hvaležnosti je hotel, da napreduje sam in Vincencijevi bratje. Sam, velik dobrotnik, hvaležnosti nikdar ni zahteval. Včeraj, pri pogrebu, pa je hvaležnost mnogoterih molila in jokala. Podobnega pogreba že nekaj časa ni videl iržič. Vse katoliške organizacije, cerkvene, lcarita-tivne, go-spodarske prosvetne »o se zbrale za svojimi zastavami in .enci, da spremijo svojega so-lelavca in dobrotnika k počitku. Saj je pod njegovo gostoljubno streho tekla prva zibelka večini naših organizacij, saj je tudi do zadnjega vse spremljal v delovanju z ljubeznijo in dobrohotnostjo. Žalni --prevod je vodil domači g. župnik M. Škerbec ob isistenci 0 duhovnikov. Moški zbor prosvetnega lruštva mu je zapel v :-lovo pred hišo žalosti, v cerkvi iu oh grobu. Ob odprtem grobu se je v lepih besedah poslovil od blagopokojnika domači g. župnik in v imenu centralnega sveta VincencijeviH conferenc g. ravnatelj Jeglič iz Ljubljane. Med mnogimi odličnimi osebnostmi, ki so prihitele od blizu in daleč na pogreb, smo opažali tudi gg.: pri-M-ja Učaka. Lavtižarja, Kocmurja in Jakliča iz Ljubljane. Najslabotnejši dojenčki, ki jim je pokojni v zavetišču Vincencijeve konference ustanovil poseben zavod, reveži, organizacije .preprosti in inteligenti so z umrlim g. svetnikom izgubili prijatelja, dobrotnika, vzornika. Bodi mu Bog plačnik. •k Zgodovinski dnevi. 11. decembra: 1918 je umrl fvan Cankar. — 1915 je v Sofiji umrl Anton Bezenšek. ustanovitelj slovenke in bolgarske stenografije. — 1756 se je rodil slovenski pisatelj in prvi dramatik slovenski Anton Linhart. — 1803 se je rodil francoski komponist Berlioz. — 1843 se je rodil ustvaritelj bakteriologije Koch. — 1810 je umrl francoski pesnik A de Musset. — 12. d e -eenbra: 1821 se je rodil francoski romanopisec FlaiiOert. — 1844 se je rodil slikar Peter Janssen. %aivtevc^\ teta moderne pfetetM-ne r. »VIBJKA IZAJCUSHA h C/V 1>0 110/ - 1889 je umrl angleški pisatelj R. Brovvning. — 1910 je umrl francoski slikar Pierre Lagarde. k Slovenska straža za slovensko univerzo. V seji Slovenske straže z dne 7. decembra se je spre-jola sledeča resolucija: Slovenska straža, ki kot narodno obrambno društvo deluje v smislu pravil za »Obrambo slovenskega življa potom narodne izobrazbe. na krščanskem narodnem temelju«, smatra popolno slovensko univerzo z vsemi fakultetami za temelj in matico samobitne slovenske kulture ln slovenstva sploh. Prav tako Smatra Slov. straža univerzo za predpogoj prave krščanske kulture, ki se more razvijati samo tam, kjer so narodi prosvitljeni, napredni in na višku vseh sodobnih kulturnih pridobitov, kar brez univerze ni mogoče. Slovenska univerza v Ljubljani pa ima odličen narodno-obrambni značaj za celo državo, ker v odlični meri brani v najzapadnajšem delu države slovansko kulturo proti Italijanski in nemški Z okrnitvijo univerze bi naša država podirala ravno oni svetilnik, ki švoM daleč preko meja in-napolnjuje potrta" srca naših bratov s ponosom iu upanjem na boljšo bodočnost Zalo Slov. straža kot bianiteljica slovenstva na moji kliče državi in vsem, ki so na vodilnih mestih: Pustite univerzo, dvignite jo se višje, izpopolnjujte jo! k Naše občino za slovensko univerzo. Občin-sk: odbor v Šmarjeti na Dolenjskem jc sklenil v svoji seji, dne 27. novembra t. L: »Pravice univerze naj se ne kratijo, ampak podpirajo.« — Prav je. da se zganejo tudi naše občine, in dokažejo, da stoji ves slovenski narod na braniku za neokrnjeno slovensko vseučilišče. Mislimo, da bi bilo najbolje, da pošljejo župahstva uradno potrjene prepise resolucij ali sklepov občinskih odborov »Županski zvezi. da jih ta zbere in pošlje skupno na pristojno mesto. k Odbor Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je na svoji seji dne 2. decembra I. 1. sklenil objaviti sledečo izjavo: »Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani, ki šteje med svoje članee skoro da vso industrijo in veletrgovino Slovenije in ki združuje torej najjačje davkoplačevalce Slovenije, polaga največjo važnost na to, da ostane slovenska univerza neokrnjena. Zalo protestira proti nameravani ukinitvi medicinske in tehniške fakultete, ker sta obe fakulteti za sanio-staini razvoj gospodarskega in kulturnega življenja Slovenije neobhodno potrebni. Poleg vseh razlogov, ki so bili za potrebo nadaljnega obstoja teh fakultet že z strani najbolj komnetentnib faktorjev iznešeni v javnost, poudarja društvo še, posebno, da je slovenska univerza nastala po soglasni volji ln iz kulturnih potreb prebivalstva Slovenije. Zato se na njej ne sme ničesar opuščati proti volji Slovenije.« ■k Inozemski delavci in nameščenci, ki so bili pred 14. junijem 1922. zaposleni v naši državi, a se še do danes niso poslužili člena 7. pravilnika o zaposlitvi inozemskih delavcev, morajo v najkrajšem času s potrebnimi dokumenti opremljene prošnje viožiti pri oblastni inšpekciji dela. da dobe [x>-trdila, ker kasnejše prošnje ne bodo prišle več vpoštev. ~k Novi most če z Muro pri Gornji Radgoni. Dosedanji most čez Muro, ki veže slovensko Gornjo Radgono z avstrijsko Radgono, je že več let v jako slabem stanju, tako da se je pri končni ure- Inventurna prodaja — izvanredna prilika cn O g / i % £ .S $ Sf sr S o »S -c * £ P SE (TJ N OI B Zelo znižane cene in še 20 °/o popusta JOS. SN03, IJUBUANA, PREŠERNOVA 3 Ponedeljek 12. decembra 1927. THIERRY - MEDVEDOVA - BETETTO - PROF. RAVNIK Poil pokroviteljstvom rttvt'Mslesn arcncrulu K. Kiiitifn'ovU-11 v korist o t n Ijskesn fomla. IV Prodprodaja pri J. G0REC, Dunalika ee»ta. d it vi našega obmejnega prometa z Avstrijo leta 1925. sklenilo zgraditi nov most, za katerega bi prlspevuli obe zainteresirani državi tn sicer vsaka polovico. Sedaj s0 načrti za nov most v treh različnih varijantah gotovi. Napravil jih je štajerski gradbeni urad v Gradcu sporazumno z našo gradbeno direkcijo v Ljubljani. Kakor se nam poroča, se bo vršila še pred božičem komisija velikega župana mariborske oblasti in štajerske deželne vlade, ki bo ua licu mesla določila, katera varijanta bo najprikladnejSa in za izvršitev najbolj ugodna. Stroški so proračuiijeni na okroglo '350 0(H) avstrijskih šilingov, t. j. 2,8-JO.OflO Din Delo se bo oddalo sporazumno z obema vladama brez ozira na državljanstvo onemu ponudniku, ki bo slavil ugodnejše pogoje. k Odlikovani gasilci. 1/, Radovljice: Na praznik, dne 8. t. m., je prejelo pri tukajšnjem glavarstvu iz radovljiškega okraja 25 gasilcev odlikovanje v obliki srebrne svetinje za civilne zasluge Med temi ludi častna člana gg. Jakob Jan iz Gori j in Fran Dolžane iz Radovljice. -Ar Umrl je 7. dere mbra v Ljubljani v bolnici in bil 9 decembra ppkooai; v Šmarju ob veliki udeležbi člane Smarske orlovske organizacije .loško llabian z Malega vrha, star šele 18 let. k Smrtna nesreča. V Jankovi pri Vojniku blizu Celja so je smrtno ponesrečil Anton Petre, sin tamošnjega posestnika in orožnika v pokoju. Josipa Petre. Pri razstreljevanju kamenja ga je zadel debel kos kamna na glavo s tako silo, da 11111 je prebil lobanjo. Ponesrečeni jo drugi dan po usode-polnem udarcu umrl. tV Nenadna smrt V Mozirju je preminul nenadoma cerkveni ključar Tvane.Govek V cerkvi med pridigo ga ie zadela kap, nakar ie ležal čez pol ure na svojem domu mrtev. Bil je veren katoličan, miroPuben in delaven zn vse dobro. Tlil je tudi predsednik krajevne organizacije SLS in podporni člnn naših društev. Zadnjo čast mu je izkazala požarna bramba, Orli in mnogo ljudstva k Umrl je v Pečali pri Št. Jurju ondotni posestnik Valentinčič v visoki starosti 82 let. Pogreb se je vršil na praznik 8. t. ni. ter je pokojnika spremilo nn njegovi zadnji poti mnogo prijateljev in znancev, pevko društvo pa mu je zapelo krasno žalostinko, za kar se v imenu sorodnikov najlepše zahvaljujem sin T. Valentinčič. k Eksplozija v kamniški smodnišnlcl. Tz Kamnika poročajo: Tz neznanega vzroka se je pretekli torek dopoldne vne! smodnik v objektu, kjer sla nameščena dva stroja za drobljenje, in je odneslo streho, leseno steno ter del enega stroja. Da n; večje škode, se je zahvaliti napravam in previdnemu zidanju posameznih objektov, še več pa delavcu, ki ie samo slučajno ušel smrti, a skočil kljub največji nevarnosti nazaj v objekt in ustavil drugi -Iroj, da ni ludi ta eksplodiral Mestna požarna bramba ni niti v akcijo prišla, ker so v tovarni že z lastnimi napravami ogenj takoj udu-šili Tako se je tudi veliko razburjenje, ki je nastalo po mestu ob eksploziji, kmalu poleslo. k Prvi reševalni avto v Mežiški dolini. Na praznik, 8. decembra je Mežiška dolina dobila pre-potrebni reševalni avto. ki ga je nabavil krajevni odbor Rdečega križa. Ko je avto pridrdral iz Maribora v Guštanj, se je zbrala pred magistratom množica ljudi Predsednik krajevnega odbora Rdečega križa v Gušlanju g. dr. Errath je pozdravil zastopnika velikega župana vladnega svetnika g. Koropca, podpredsednika oblastnega odbora Rdečega križa v Ljubljani g. VVestra, šefzdravnika dr. Rusa iz Ljubljane, navzočo duhovščino in zastopnike raznih uradov in podjetij. Nato je o pomenu Rdečega križa govoril g. Alojzij Kuhar, nakar je g župnik Jožef Rehar blagoslovil novi avto. Po blagoslovu so govorili še vladni svetnik g. Koropec, g prof. Wester in domači župan g. Juh. Novi avto Ima dve postelji in dva sedeža, je opremljen z umivalnikom, razsvetljavo, pomožno lekarno in sploh z vsemi potrebnimi rečmi. k Poziv upnikom! Stavbna reg, zadruga »He. ra« z o. z. v likvidaciji pozivi je vse upnike, da prijavijo vse svoje terjatve do inkluzive 20. decembra 1927 do 18. ure. Po preteku tega roka predloženi računi se ne bodo upoštevali. k V nekaj dneh izide zbirka božičnih pesmi za mešani zbor in orgle, ki jo izda Martin Železnik, učitelj. k Knjige za božič. Opozorilo. V zadnjem času se vsa naša javnost trudi, da bi dopovedala občinstvu potrebo dobre knjige. Marsikdo ima c.obro voljo in bi pravo knjigo tudi kupil, pa ne zna prav izbrati. Nova. založba v Ljubljani je oskrbela za božič dve. dragoceni darili. Izšel je VI. zvezek Zbranih spisov Iv. Cankarja. Slovenski izobraženec ne najde lepšega daru, kot so ti spisi bodisi v celoti ali v posameznih zvezkih. V nekaj dneh izide VI. zvezek F i n ž g a r j o v i h Izbranih spisov Vsebuje mojstrsko povest »Sama in nekaj najboljših črtic. Finžgarjevo zdravo oblikovanje življenja najde priznanje v vseh slojih, v Izobraženih in preprostih bravcih. Za mladino v srednjih letih ne najdemo boljše knjige, kot je Herrman-nov: Iva nčkov sveti večer in še nekaj drugih zgodbic. Posebno zmerna cena zadnje knjige ne izgovarja nikogar, da bi ne mogel oskrbeti mladini nadvse hvaležnega branja. k Človeško glavo je kuhal. Trbovlje so zopet razburjene. Z vso naglico se je ''azširjala po veliki in zelo obljudeni okolici novica, da je v mrtvašnici \ četrtek na Mariijn praznik kuhal človeško glavo delavec Lavrič Franc, katerega pa lastnik pogrebnega zavoda Finžgar uporabila večkrat ludi za grobokopa. Je to okoli 20 let stari delavec in na duhu precej omejen. Od očividcev smo dobili naslednje podatke: Neki g. Z je opozoril po cesti gredočega g. B.. da v mrtvašnici kuha človeško glavo omenjeni Lavrič in ima Ione'- pokrit z lopato. Radovednost žene g. H. na pokopališče, kjer pogleda v mrtvašnico, kaj da res dela Lavrič. Lo- Povejte resnico hčerkam! Naj bodo v korist svojemu zdravju pouči 110 o njej. kot ste bili Ve. Mnoga sredstva so na razpolago ženi v dosego lepote, Lysoform je pa prav za njeno zdravje! Prašajte zdravnika! Skrbna nega zdravja je ženi nemogoča brez Lysoforma. Lyso-form vrši svojo dolžnost. Edino zanesljivo desinfek-cijsko sredstvo prijetnega vonja, ki ue maže. Navodda pri vsaki steklenici. Dobiva se povsod. f, 4s ) Snaga I zde-avfe \ živl.eujc. ■tvtfianu.red nami stal gospod vodja z brevirjem v" desni roki, kazaje z levo na francosko knjigo, ki sem jo nosil jiod pazduho. No, Peler, kje ste bili?« Pri francoščini smo bili. gospod vodja.« No, Janez, pa povejte vi, kje ste hodili?« »Pri Figovcu smo pili. gospod vodja.« »Zakaj ste se, Peter, zlagali?« 'Ker smo bili tako sklenili, gosp.'] vodja, dano besedo je Janez prelomil, četudi smo si obljubili, da se :ie bomo izdali, gospod vodja. »Naj bo za zdaj, a drugič naj bo vaša pot z gimnazije domov! Sle razumeli?!« In nasmehnil se je dobri gospod vodja, oklenil se in nadaljeval polglasno: »Tu aulem, Domine, miserere nobisl...« pato vzdigne in v loncu vidi še lobanjo, ki je pn bila že prosta mesa. Na tleli je imel še več dračja pripravljenega za kuho. B. ga vprušu kaj in da žakaj lo dela Lavrič odgovori, ila dobi za lobanjo 300 Din, od koga to ni povedal. Za zadevo je izvedelo seveda županstvo, ki je oskrunitev takoj naznanilo orožništvu, obenem pa poklicalo g. Finž-garja na odgovornost, ki pa o zadevi ni bolel nič vedet'.. Lavrič je naiprvo izjavil, da si je grel vodi/ za umivanje rok, šele po aretaciji je izpovedal, da je skuhal človeško glavo v dveh vodah. Lobanio jc po odkritju zakopal, jo je pa v pričo orožnlštva zopet odkopal. Lobanja je bila dobro ohranjena. V glavnem gre sedaj za lo, v kakšne svrhe se ,je hotela lobanja uporabljati. Veliko so govori, da so jo naročili špiritisti, ki se v Trbovljah zelo širijo, ne moremo pa tega potrditi. Razburjenje je radi .tega dogodka veliko. ir Čevljarjeva smola. Čevljar A. L. iz Krtine je nakupil dne 8. t. m. v Lukovici za približno 500 dinarjev usnja, katero je, ker se mu je ni ljubilo seboj nosili, položil poleg potu ob robu gozda, medtem ko je sam skozi gozd spreml al tovariša. Ko se je vrnil, mu pa ni bilo treba več usnja nositi, ker ga je že drugi — odnesel... tV 6 letni deček pred sodiščem. V Sarajevu je stal pred okrajnim sodiščem 6 letni deček Branko Dugoljič, učenec prvega razreda ljudske šole, ker je v prepiru sunil s skednja svojega 12 letnega brata Dragotina, ki je padel na tla in se težko poškodoval. Deček je priznal, a starejši brat mu je odpustil. Zato je sodišče sklenilo, da postopanje ustavi in priporoči staršem, da doma primerno kaznujejo svojega sinčka. ir Tovorni vlak jc skočil s tira na dalmatinski železnici nedaleč od Splita. Vzrok so stare tračnice, ki so popokale. Zadnji čas se na progi Knin— Split in Knin—Šibenik ponovno dogajajo nesreče in je skrajni čas, da se silno stare tračnice izmenjajo z novimi. it Na smrt obsojfeni pobegli ropar ustreljen. 1/. Bihača poročajo: Vodja nu smrt obsojenih roparjev, ki so pobegnili i/, tukajšnjega zapora in pri tem ubili dva jetniška paznika. Mile Kuranovič je lrirtev. O njegovi smrti se je zvedelo sledeče: V pondeFek zvečer je prišel v vas Brezičani pri Pri-jedoru k nekim kmetom, ki so kuhali žganje. Ko je popil nekaj žganja, je naprosil kmeta Mutiča, da mu dovoli pri njem prenočiti. Mutič mu je dovolil. Ko je Karauovič legel v seno, je Mutič nemudoma poslal po orožnike, ki so takoj prihiteli in obko'ili skedenj, v katerem je Karanovič spal. En orožnik je stopil v skedenj in zaklical: »Mile Karanovič, uda,j se!« Karanovič je vstal z besedami: »Ne boš mi več tega rekel!« in hitro zgrabil za puško. Orožnik pa ga je prehitel in oddal nanj dva strela, tako da je Karanovič obležal mrtev. ir Lakota v Dalmaciji. Iz Splita poročajo: V treh vaseh drniške občine: Huljanoviči. čavoglavi in Ključi, večina družin nima ničesar jesti in tudi ne morejo dobiti kredita, da bi si nakupili živil. V vasi Humljanoviča je umrla vdova S,i ran Jela od lakote. ir Kupec s krvavimi bankovci. Dne 29. novembra je prišel v neko zagrel ško mlekarno neznan človek in je popil pol litra mleka. Nato je izvlekel iz žepa bankovec za 10 Din, ki pa je bil Ves krvav. Prodajalka je zahtevala, naj ji da drug bankovec, nakar je neznanec izvlekel iz žepa cel šop 10 dinarskih bankovcev, ki so tudi bili krvavi. Ko ie odšel, je prodajalka takoj naznanila ta slučaj policiji, ki je neznanca takoj začela iskati, pa ga ni več našla. Drugi dan je pa dobila policija od orožniške postaje v Petrinju poročilo, da je neki jraktlčna božična darila kupite na ceneje ter v veliki izberi ie pri tvrdfci BELIHAR & VELEPIC MESTNITSG 13 in sicer bluze, obleke, perilo, credpas- nike itd. za odrasie in deco. Oglejte si razstavljene oredmete v trgovini. Dane Bunčič umoril logarja Jovana Polinca, logarju Marka Dragica pa težko ranil. Policija je ugotovila, da je Bunčič identičen z neznancem, ki je v mlekarni plačeval s krvavimi bankovci. Policija je ugotovila, da je Bunčič v Zagrebu iskal dela, ker ga pa ni dobil, je odšel najbrže proti Brodu. ir Ropur ustrelil roparju. Iz Podgorice poročajo: Okrajni glavar Pečič je dobil pismo od znanega roparja Andjeliča, nt- čigar glavo je razpisana nagrada 30.000'Din. V svojem pismu sporoča An-d elič okrajnemu glavarju, da je ustrelil svojega tovariša Rastoderja, na čigar glavo je bila razpisana nagrada 50.000 Din. Okrajni glavar se je podal na označeno mesto in je res našel mrtvega Rastoderja, ki je bil v vojaški obleki, ni pa imel nobenega orožja. Rastoder je ubil nekega orožnika in kmeta Uroša Ostojiča, nato pa pobegnil.. Okrajni glavar je po celem okraju razglasil, naj se dotični, ki je pisal pismo, izroči oblastem, ker mu bo to olajševalno pri sodbi. Oblastni urad zu posredovanje delu privatnim nameščencem v Ljubljani. Gledališka ulica št. 8, ima v evidenci sledeče, službe iskajoče moči: 12 trgovskih pomočnikov in prodajalk raznih strok, 5 bligajničark. 3 izložbene aranžer.je, 5 trgovskih potnikov, 8 knjigovodij bilancistov in pomožnih. 11 ko-respendentov v raznih iezikih, 4 trgovske poslovodje raznih strok. 8 pisarniških uradnikov. 3 obratovodje za kemična podjetja. 5 rudarskih tehničnh uradnikov, 3 pomožne carinske posrednike, 4 onktikante za urade. 10 kontoristinj, 7 skladiščnikov. 6 steno-grafinj v raznih iezikih. 3 rudarske geovetre. 2 dro-gerista, 3 tehnične risarje, 2 elektrotebn^na uradnika. 1 brodonrradi elj 3 šnmarske uradnike. 3 laborante za proizvajanje špirita. — Vsa n n po 'jetja se nanrešajo da se v slučaju potrebe izvežbauih delovnih sil iz vrst privatnega nameščenstva obračajo na gornji urad. Urad posreduje za obe strani, za ''eloda.jalce kot delojemalce popolnoma brezplačno. OBLAČILA TVRDKE I MAČEK Ljubljana Mebandrnv« 12 »o najboljša in naioenejša. ir Za božične praznike sc priporoča speci,ial-na trcoviua za živila .'aš i Lesjak. Maribor, X. oktobra ulifa 2 Prvovrstno blago — solidne cene — točna postrežba. Posebno se opozarja na bogato izbiro obeskov za božično drevo. ir Obleke kemično čisti, barva in plisira tovarna Jos R^ich Liubliana ir Pri ii rt Iranu klobukov si oglejte boaato zalogo specijalne trgovine Josip Pok nasl. Mirko Bogataj, T.iuhliana. Stari tr« 14 ir Zn zimo priporočamo nepreinočljive Kar' čpv|ie Maribor Knrnška ''p.^-ta 19 ir Za Božič in Novo leto ima Oblačitniea za Slovenijo, Ljubljana Miklešičeva cesta 7 v svoji veliki zalogi različnega manufakturnega blaga naj-primerneša darila. Državni nameščenci dobijo blago na obroke po najnižjih cenah in brez vsakih stroškov, le proti predložitvi legitimacije. ir Nov sejem v Slovenski Ristriri Vsled razglasa mestnerra urada v Slovenski Bi=t ici 5|oV. jP7— 3 olvavl.jamo, da se vrši dne 15 d^embra 1927 (v četrtek) v Slovenski Bistrici n" novo vpeljani živinski in kramarski sejem. Interesente poživljamo, da istega v čimveč,jem števuu poset>'io. 0713 ir Vse gospodinjo zahtevajo neko dobro sredstvo za izdatno desinfekcijo, katero ne maže in siabo ne diši. Edino tako sredstvo močnega učinka je. Lysoform. Samo nekaj kapljic je treba kaniti v vodo. S tem se umivoio podi oodnožniki. ■-Ivodne cevi, kopalnice, posoda. ir Zdrav« in iep » ad.jp je • m>.'bogatejše plačilo sadjarja, ki je pravočasno masni in škropil svoje drevje z Arborinom tvrdke Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10. ir Sanitol je samo za zunanjo desinfekcijo! Užiti «i ne smeš. ker bi se znstmHI. ir Dermateloški kongres v Belsradu se bo vršil 17. in 18. decembra. Namen kongresa je organizirati enotno strokovno dennatolcško društvo vseh zdravnikov venerologov. Prične s, kongres v soboto 17. docembra ob 9 zjutraj v splošni bolnici. iuaAi MiLO-KREME-SHAHPGO Natančnejše in formacije daje odbor tega kongresa, Vodniška ul. 12, Beograd, ir Ali se lahko nosijo tanke nogavice? To vprašanje je rešeno, odkar se tanke nogavice iz flora in umetne svile brez vsake škode p?re.jo v raztopini milnih lusk ,: LABOD«. — Najbolje je eprati fine nogavice takoj ko se jih sleče, pa bodo kot nove ir Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Josef grenčice doseči izdatna izpraznjenjc črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjuje o, da so z učinkom »Franz-Josef«: vode zelo zadovoljni ludi bolniki, ki jih muči trganje ali sladkorna bolezen. Dobiva sc v lekarnah, drogeiijah iu špecerijskih trgovinah. ir Skrb vsake gospodinje. Otroci morajo v šolo, stanovanje treba da je v redu, jed tečna, a cela družina snažno in skrbno oblečena. — Take in enake skrbi ima vsaka gospodinja. — Ako je torej rešimo vsaj .skrbi za veliko želito, smo ji storili mnogo. — Čarobno sredstvo za pranje perila se imenuje »Radion«. — Kupite še danes en zavitek, pa poizkusite! -k Gostilničarji, pozor! Če hočete točiti dobro vino, obrnite so na Osrednjo štajersko zadrugo v Mariboru, Meljska cesta 10, ki ima v zalogi velike množino starega in novega vina svojih članov vinogradnikov iz Slovenskih goric, Ljutomerskega okoliša in Haloz. Prepričajte se osebno v njeni zadružni kleti. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 8 zvečer Nedelja, 11. decembra ob 15. uri- SNEGULČICA. Mladinska predstava. Izven. — Ob 20. uri: BOLJŠI GOSPOD. Izven. PonedeFek, 12. decembra: Zaprto. Torek, 13. decembra: MEDEA Red'A. Sreda, 14. decembra: BOLJŠI GOSPOD. Red D. Četrtek, 15. decembra: IDEALNI SOPROG. Red C. Petek, 16. decembra: Zaprto. Sobota, 17. decembra ob 15. uri: MEDEA. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. OPERA. Začetek oh pol 8 zvečer Nedelja, 11. decembra ob 15. uri: F AUST, Ljudska predstava pri znižanih cenah. Gostovanje gg. Stottei in Zec. Ponedeliek, 12. decembra: Zaprto. Torek, 13. decembra: CAVALLERIJA RIJSTICA-NA — GLUM^ČI. Gostovanje ge. Fanelte Hermsdorf-Billinove. Red. B. Sreda, 14. decembra: Zaprto. Četrtek, 15. decembra: CARMEN. Gostovanje ge. Fanelte Hermsdorf-Billinove. Red A. Petek, 16. decembia: Zaprto. Sobota, 17. decembra: MILOŠEVA ŽENITEV. C. Nedelja, 18. decembra ob 15. uri: BAJADERA. Na korist Združenja gledaliških igralcev. Pri današnji popoldanski vprizoritvi opere »Fauslt veljajo popusti na podlagi modrih blokov. Mariborsko gledališče Nedelja. 11. decembra ob 20. uri: LOGARJEVA K R ISTA. Prvič. Navadne operne Jene. Ponedeljek, 12 decembra: Zaprto. Torek. 13. decembra ob 20. uri: MADAME BUT-TERFLY. Ab. A. Kuponi. Nedelja v mariborskem gledališč«. To nedeljo dne 11. decembra se vprizori samo ena predstava: Priljubljena opereta »Logarjeva Krista« prvič v tej sezoni. Vlogo cesarja Jožefa II igra g D inež, vlogo dvornega maršala g. VI. Skrbinšek, druge vloge pa so zasedene kol lani. Veljajo nav:dne operne cene. Mariborski plceViški »Vnenti so o. pros jo, da vplačajo svoje zapadle obroke de t r>. ,Uc. Cel/sfco gledati*.* e Nedelja, 11. decembra ob 16. uri: M -Gl) '. Ljudska predstava ob znižanih t en a h Ljubljanski Cjud&li oder Danes popoldne ob 3 vp zon Ljudski oder velezabivno komedijo v štirih d j njih: »Gorski spali«. Naslopi zopet g. Novak z njemu lastnim humorjem kot originalen slug , ki je vesel, dobrodušen. naiven možiček. G Novak je znan že iz drugih iger kot sijajen komik, ki zna dobro zabavati občinstvo. Zelo zabavna osebnost je tudi baron pl. Budal, ki vzbuja s svojo pretirano finostjo mnogo smeha. Dvot n • bo dobro zakurjei.a. — Predproda-ja vstopnic v pisarni Ljudskega odra, Ljudski dom II. nadstr. od 10—12 in od 1 do začetka predstave. Naše dijaštvo II. redtii sestanek J k. a. d. »Zarja« se vrši v ponedeljek ob 8. uri zvečer v lokalu Zarje«. Na programu je referat: »Umetnost in religija«. Predava g dr. Tone Vodnik. Z:: člane udeležba obvezna, gg. starešine in tovariši bratskih društev iskreno vabljeni! Cerkveni vesfnik Duhovne vaje za može v Domu. Gg župniki se vljudno prosijo, da opozore može na ta tečaj. Zadnji lečaj za može je bil prenapolnjen. Prosimo pravočasnega obvestila — Vodstvo Doma prireditve in društvene vesti Ljubi ju na »Ljubljana< ima v ponedeljek 12. t. m. zvečer skupno pevsko vaio. Vsi ločno. — Pevovodia Januarjev večer. Prosvetni odsek Delavske zbornice proslavi obletnico Cankarjeve smrii z reci-tacijskim veter..m v pondeljek 12. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Spored več;ra je sledeč: 1 Kratko predavanje K. Kocjančiča o Ivanu Cankarju Nato recitirajo člani »Svobode- in »K:\ikove mladine iz sledečih Cankarjevih del: Ferdo Delak »Njena podoba«. Savo Magolič »Za križem-, Bratko Krelt Gospod stol-nik«, S. B Jermanov govor iz »Hlapcev in Franc Havs »Velika maša . — Delavci uradniki, dijaki, v pondeljek vsi na Cankarjev večer! Šišenska piosveta sklicuje za vse svoje člane in članice sestanek ki se vrši v ne leljo, 11. t. m ob pol 8 zvečer v društveni dvorani (samostan). Z veza uradnic in trnovskih naslavljenk Krekove prosvete priredi zanimivo skioptično predavanje o Londonu, v ponedeljek dne 12. decembra ob pol 20 v lastnih prostorih v Alojzijevišču na Poljanski cesli. Predava gosp. Vinko Zor. Rokodelski dom. Pevski zbor v Rokodelskem domu ima pevsko vajo danes ob 11 dop. in v torek ob 8 zvečer. — Govorniška in dramatična šola bo jutri v ponedeljek ob 8 zvečer. Ker se bliža čas druš vene prireditve, je neobhodno potrebno, da pridejo k vajam vsi pevci in igralci. Pokrajinska zadruga kleparskih, instalacijskih in kotlarskili mojstrov v Ljubljani javlja, da se vrši vajeniška preizkušnja 30. decembra 1927. Prošnje je doposlati do 22. decembra. Odbor. Maribor. Ljudska univerza r Mariboru (Slomškov trg št. 17). V nedeljo 11. decembra ob 4 pop. je prvi ! otroški večer. Ga. prof. Ribaričeva bo pripovedovala lepe pravljice Sledijo lepe glazbene točke in li koncu še skioptične slike — V pondeljek: g. operni pevec Neralič poie operne arije (ob 8 zvečer). — V Studencih (deška šola). V torek 13. decembra ob pol 8 predava obl. referent g. dr. Jurečko o ijetiki« leni hudem sovražniku delavstva. Ostali kraji. Orlovska srenja v Hrušici priredi danes ob pol štirih popoldne telovadno akademijo v društvenem domu Sv. Jakob ob Savi. I Ljudski oder v St. Vidu pri Ljubljani priredi v nedelj o, dne 11. decembra 1927 ob pol 4 popoldne romantično igro s petjem Zakleti grad v fietih dejanjih. Spisal dr. A. Remec. — Vstopnina običajna Vstopnice se dobijo v predprodaji pri gdč Zakotnik v št. Vidu. Otrokom vstop ni dovoljen. — Predstave sc vrši pri popolnoma novih dekoracijah, ki jih jc izvršil gledališki mojster Skrušny. Trbovlje. — Samaritanski tečaj Rdečega križa. Zadnje predavanje za ženski oddelek tega tečaja (c bolniški negi) se bo vršilo v torek, dne 13. decembra 1027 ob 7 zvečer v drugem nadstropju nove bolnice. Jclica. Danes popoldne vabijo naša dekleta k igri .Vestalka ki bo ob 3 v Domu. Dejanje je pestro in globoko gane v dušo vse navzoče; zalo ne bo nikomur žal, kdor pride. Zanimivo je, da so se Orlice k igri same pripravile; brez pomoči so jn tudi izučile same. Režiserka je iz njih vrst, preprosto dekle — pa sicer priznana naša igralka. Oddolžimo se tedaj in podprimo in nagradimo vrla in podjetna dekleta z obilnim obiskom. Jctica. Pevski odsek prosv. društva vprizori v nedeljo 17 I m. F. S. Finžgarjevo štiridejanko: Naša kri. — Vabimo! Orlovski odsek na Črnučah vprizori v nedeljo dne 18. decembra ob 3 popoldne v Društvenem domu Finžgarjevo dramo: Razvalina življenja«. Med odmori igra domač tamburaški zbor. Mladini vstop nI dovoljen Prodproduja vstopnic pri g. I. Lampetovl Trbovlje. Ben Hur se igra ob pol 4 popoldne v društvenem domu. — Vstopnice se dobe v obeb konzuniih. Trlič. Prosvetno društvo sv. Jolefa priredi danes zvečer krasno Grillparzerjevo žaloigro Ljubezni in morja valovi , jutri pa kino-predavanjc o Jezusovi mladosti. Začetek obakrat ob osmih. Kranj. Naraščaj > Rdečega križa« drž. gimnazije v Kranju priredi dne 13. dec. t. I. dobrodelno predstavo za Dijaško kuhinjo- Nušičevega »Navad, nega človeka, v dvorani Gled. odra »Narodne čital-nicei v Kranju. C «ajnove|sa moda Poudre Mon Parlum __BourioU - ParU CfuMiana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Danes imata dnevno in nočno službo: Kamor na Miklošičevi cetti in Trnkoczy na Mestnem trgu. — jntri imata nočno službo: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. * * * © Članicam kršč. ženskega društva! Vabimo vso naše članice, da pripel jejo svoje malčke danes v nedeljo ob štirih popoldne v dvorano Akad. doma, Miklošičeva cesta 3 na pravljični popoldne, ki ima pester spored. Pričakujemo velike udeležbe. — Kršč. žensko društvo. O Umrla je 9. t. m. gospa Marija Pišlar-J e v a roj. Škrabec, stara 72 let. Pogreb blage po-kojnice bo danes ob treh popoldne iz hiše žalosti v Spodnji Šiški, Celovška costa 42 na pokopališče k Sv. križu. 0 Javna ljudska knjižnica Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 5, je odprta vsak delavnik dopoldne od 9. do 12., popoldne od 2. do 7. ure. Izposoja pripovedne in poučne knjige v raznih jezikih: slovenskem, srbohrvatskem. nemškem itd. Na razpolago (in naprodaj) je tiskan imenik knjig; aobi se v knjižnici. O Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo priredi na praznik sv. Štefana svojo običajno vsakoletno božičnico v veliki dvorani Mestnega doma. Da pa more prireditev, na kateri je tudi srečolov, čim lepše uspeti, apelira podpisano društvo na dobrosrčnost ljubljanskega prebivalstva, da ne pusti članov-gasilcev, ki obiščejo vsako poediffo hišo v teh dneh, oditi praznih rok. Vsak najmanjši dar bodisi v denarju ali blagu je dobrodošel. V upanju, da ne prosi zaman, se najiskre-nejše zahvaljuje — odbor Ljublj. prost, gasil, in reševalnega društva. O Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo radi snaženja dne 13., 14. in 15. decembra 1927 laprta. © Pisana trojica aretirana. Školastika K. iz Ljubljane, ki že dobro pozna gospodo iz justične palače, je pohajala v družbi dveh mladih kavalir-jev St. K. in Fr. D. od gostilne do gostilno ein v kavarne. Zmenili so se, da se hočejo prav po velemestno zabavati Ker so se pa svojih poklicev sramovali, njena družabnika sta namreč čevljarja, so sklenili, da se novim znancem v družbi predstavijo kot trgovski pomočniki. Školastika pa za mestno živiljo. — K temu so hoteli prikrojiti tudi primerne priimke, zato so se vsi trije za vse slučaje prekrstili. Tako so naleteli v neki gostilni v Kolodvorski ulici na nekega italijanskega trgovca, kateremu zelo prijazna trojica imponirala. Povabil jih je tato seboj v kavarno, kjer sta se s Školastiko kmalu seznanila do tikanja. Drugo jutro je pa trgovec pogrešil par zlatih manšetnih gumbov, vrednih 300 lir, ki so s Školastiko zginili kot kafra. Končno si bili vsi trije zasačeni v gostilni, kjer so pili in jedli za izkupiček zastavljenih manšetnih gumbov. — Vlasta bo imela pa še drugo sitnost, ker je od nekega drugega kavalirja vzela v dar zimski dam-ski plašč, katerega je dotični odnesel iz podstrešja hiše v Gledališki ulici št. 10 z raznim ženskim perilom vred. Tudi tega radodarneža je zadela enaka usoda kot Vlasto, da je moral na ričet. © Zrelo seme. Na Poljanski cesti je našla mlada deklica Milenka Veršel kuverto v kateri je bilo deset bankovcev po 100 Din. Ta čas, ko je bankovce ogledovala, sc ji je približal neki fanta-Lin, ji iztrgal kuverto in pobegnil. Deklica je prijavila slučaj policiji. © Kostanje podirajo Včeraj so delavci mestne občine podrli na Dvornem nasipu na levem bregu Ljubljanice več starih kostanjev ob K oso v i hiiš. Nabrežje sicer izgubi nekoliko na svoji slikovitosti, zato pa pridobe stanovalci bližnjih hiš mnogo na svetlobi in solncu. © Vsakovrstne trpežne čevlje, snežne čevlje, galoše kupite najboljše pri A. Gorše. Stari trg 15. © Oglejte si krasno izbiro bluz in otroških oblatil. — Kristofič-Bučar, Stari trg !). G Veliko izbiro volnenih jopic, najfinejših bi- perila, kravat itd priporoča tvrdka Ig. Ž a r g i, pri nizki ceni, Ljubljana, Sv Petra cesta 0 Najbolj nvaževana božična darila kupite najugodnejše v ostankih ženskega in moškega volnenega blaga za obleke in drugo po polovični ceni, samo pri A. Potokar, Vodnikov trg. Komedifa »GORSKI SPAK" danes popoldne ob treh v »Ljudskem domu" Pevslca szvesza Vsi tbororodje ljubljanskega pevskega okro-fja (Ljubljana, St. Vid n. Ljubljano, Preska, Sora, Smlednik, Šmartno pri Litiji, černuče,ježica, Bt Jakob ob Savi, Dol, Sv. Helena, Devica Marija v Polju, Sostro, Šmarje pri Ljubljani, Ig, Brezovica. Dobrova) se vljudno prosijo, da se udeleže sestanka, ki se vrši v torek, 13. decembra ob 2. popoldne v Akademskem domu. Na sporedu je izvolitev okr. odbora in pogovor o okrožni prireditvi, ki naj bi se vršila v marcu prihodnjega leta. Udeležba naj bo kar moč polnoštevilna! »Pevec« 11. in 12. številka se razpoštjeta začetkom prihodnjega tedna. Vsi oni naročniki, ki še niso poravnali naročnine, na i to čimprej store, da ne bo Uprava imela neprilik. Zborovodje in pevci iščite in pridobivajte novih naročnikov. Cirilova tiskarna v Mariboru je prevzela prodajo pesmaric »Pevca«. Na razpolago so vsi letniki. Vsi štajerski pevovodje in pevci naj se obračajo na vodstvo Cirilove tiskarne. Maribor Mariborčani - en te^en delajmo mi za dobro uoravo svoje občine. Danes teden bomo Mariborčani odločali o vodstvu svoje občinske uprave za nadaljna tri leta. Bo to zelo važen in odločilen dan in ne bi bilo prav, če bi se mi na ta dan nič ne pripravili, če j tudi pravzaprav ni težka odločitev, da zaupamo mestno upravo dosedanjim veščim rokam SLS, vendar je treba vsled demagogije nasprotnikov, da vsak volivec to izve, je treba, da se vsak odloči, započeti delo za napredek Maribora podpreti, da voli pravilno, to je v 1. skrinjico. 8 volivnih skrinjic. Na naših voliščih bo v nedeljo osem volivnih Skrinjic. So take. katerih v tem velikem boju za vodstvo mestne uprave skoro ni treba omenjati. Imajo svoj določen krog, svojih par sto ljudi in na tem ni dosti izpremeniti. Prepričani smo, da bo najmanj glasov dobila ona lista, ki je tudi po mestu zadnja, to je socialistična obrtna lista. Glavni boj se vrši pravzaprav le med dvema skupinama med SI S in pa socialisti, katere hočejo po tajnem dogovoru podpreti tudi demokrati Mariborčani bodo torej v nedeljo odlofuli le med dvema skupinama: ali po«teno delo ali orinnski holišnvi/em. Predstavimo si. da bi prihodnja tri leta dobil občino v roke socialisti z demokrati. Demokrati so si izgovorili Mestno hranilnico, da jo še nadalje eksploatirajo za svoje namene. Socialisti pa groze s svojimi >\Vienersystemk-, s svoiimi boljševiškimi poizkusi v mestnih podjetjih in v novem obdav-I čenju hišnih posestnikov, stanovanjskih najemni-I kov. obrtnikov in delavcev. Za vse imajo priprav-| ljene težke obremenitve Pri vsem tem pa bočeio moč, ki bi jo dobili na magistratu, izrabljati samo v svojo strankarsko korist in zato bi seveda vsak napredek Maribora vsi ta tri leta počival. Maribor bi nazadoval in to občutno! Za pošteno delo! Kako pa bo. če se Izroči za bodoča tri leta mestna uprava zopet v roke SIS. kaže njeno tro-spodarstvo in njeno dosedanje delo v občini R<>zlo-žili smo že to, in so posebej razlaga to list ^Mari-borčanr. ki era preienmio vsi volivci! Vsak brez razlike strank, narodnosti -'i vere mora T)i-i7nati da Se je detnln. delalo veliko tu nunredtk Maribora. delalo pošteno! Za nadalievanie te»!- rat v rajamo,- kako vlogo zavzema ta n;:« najboljši družinski mesečnik v našem kulturno-literarnem življenju, kaj nam ie nudil preteklo leto in kaj n:'in obeta za prihodnje leto. Mohorjeva družba jc br-';: dvoma najsi.'rejša in največja prosvetna centrala našega naroda, ''a naš narod v prosv rt nem oziru zavzema t: ko visoko stopijo, je v prvi vrsti zasluga Molorjeve d u /O, ki mu je v svojih publikacijah, leposlovnih in >-o-ljudno-znanstvenih, leto za letom nudila dobre duševne hrane. P( sobno danes ko ju ves svet preplavljen s šundom-, bodisi z -.leposlovnim ali »znanstvenim , ko se neizkušenemu in nepoučenemu človeku od v:strani vsiljuje mod"rn izobrazba;;, posebno-dr-nes te tr.u.i gVsi:') p ve d ali vsemu narodu, da nam Mohorjeva družba, kakor v svojih letnih knjigah, tako v svojem mesečniku »Mladikac. d a j e dob r e duševne hrane, resnične zabave in resnične izobrazbe. Poslanstvo lepe knjige je kulturno, lepa knjiga mora kultivirati n- t ranjena človeka. njegovo srce in niegovo dušo. Nujna je loiej za! teva, da lepa knjiga ne sme gi ošiti zopiV etiko, ne sme imenovati zlo — dobro, grehoto — čedi.ost ali narobe, ne sme poveličevali ub<-;;, r pa, laž:, oderuštva, razbrzdanosti. krivice, ne sine razpaijati nizkih instinktov, pogubnih strasti itd. To so zal leve, ki jin v lepi knjigi postavlja urednik vseh publikacij Mohorjeve družbi in urednik »Mladike % pisatelj F. S. Finžgar in razumljivo je, da se družba po teh zahtevah tudi ravna. M o h 0 r j e v a d r u ž -b a je n ač e 1 n o k u t o 1 i š k a, njen družinski mesečnik »Mladika-- jc načelno katoliška rev i j a »Mladika« nam ie dam s skoraj nujna.. Brez nje bi bila vrzel, ki je zadnja leta nastala med mladinskimi listi in med revij- aii, ki so namenjene zgolj izobražencem in posebno Se onim pored-kim bravcem, ki so s sodobnim hitrim napredovanje' ' besede in izraza v tesnem stiku, prevelika. SV venske družine imajo v ..Mladiki list, ki podaja vsakemu nekaj — zato vsem vse. Nikakor ni vrii — kako lepo pravi letošnje vabilo na naročbo — pa tudi ni dno; je trdna sredina, kjer je jedro naroda: tam hoče '■stati Ne sega v višave, samo nekaterim dosegljive, ne zaostaja in se ne prilizuje dnu. kjer sodijo so.lbe sla 111 pokvarjeni instinkt. Prirodno duševno zdravje v leposlovju, sliki poljudnem znanstvu in v um bistreči zabavi je njena smer.Zato nam je -Mladika-' p trebna, kakor nam je potreben »Dom in svet , ,.Cas-- in druge naše revije. Pretekli letnik nam ie na uvodnem mestu prinašal izvirno slovensko povest pisatelja Matije Malešiča, z naslovom »Živa vod i . Tovariš mi je danes na sprehodu sicer zrtiievnl. da pogreša v povesti arhitektonske zgradbe, da sc mu konec zdi čuden, da so nekateri dogodki premalo motivirani itd., toda o vsem tem bo podrobneje govorila kritika. Dejstvo je, da so naročniki »Mladike« letošnjo »Živo vodo« uživali z enakim apetitom, ko lanskoletni »Kruh-. Izšel je razen tega v tem letniku prevod Liclitenbergerjevega dela »Moj mali hlaček zaključen je" tudi prevod romana baronice Orezy 5 Z a Cezarja France Kračun je priobčeval zanimive slike iz živalskega življenju -Skoz drn in strri". Sodelovali na so z leposlovnimi prispevki tudi drugi, Ivan Pregelj, Ksaver Meško. Magajna Bogomir... Izmed poljudnoznanstvenih prispevkov naj omenim samo razpravo dr. Jani za Plečnika o ustroju človeškega telesa (»Dobri znanci s ceste ) in spis inž. Cirila Jegliča »NaSe prijateljice-', o sobnih rastlinah. Dragocen je tudi Vadnjalov prispevek ob deseti obletnici Krekove smrti, Mlakarjevo »Planinstvo- itd Mnogo zanimanja, pn nns in v inozemstvu, sta vzbudili šedivyjevi razpravi o Belorusth in Ukrajincih. Pesnikov-salriidiiikov je lepa vrsta. Mlade jo v »pomenkih vzgajal Joža Pogačnik. Odlično mesto je v preteklem letniku zavzemala umetnost. Ob opisih pnobrenili umetniških reprodukcij st je vzgajal umetniški nit čita-teliev Gost« dar, mati, moda. kuharica, drobline, vse te rubrike so dajale pestrost, poučevale 111 zabavale Tudi za smeh, za šale iu uganke je bilo preskrbljeno. .Mladika jc nudila vsakemu nekaj, NS°'rl še več naii! obljubljala uredništvo, in založništvo za prihodnje leto.' Poglejmo vabilo na naročbo! Na uvodnem mestu bo izhajala izvirna slovenska povest Ovčar Marko, ki jo je napisal pisatelj Janez J a len. Tako pravi o njej urednik: >Z njo je zajeta lepota gorenjskih planin, opisana s toplini doživljajem avtorjevim in z izrazilo besedo Gorenjca. V tem planinskem kraljestvu živi Ovčar Marko, mladec, ki se bori s prirodo za kruh očetu 111 sestrici, bori tudi s tekmeci in zuvir.lneži. V povesil zažlvita narod io zemlja, vonj domačnosti ulove i/ nje. Posebno pa smo veseli najnovevega romana 'vsa ve rja Meška /M 1 a d o s t . l;i bo ludi izhajal v prihodnjem letniku. Kos svojega lastnega življenjepis . liani bo podal Moško v - Mladosti . Odlomek je svojčas že izšel v Dom in svatu-. Razen teh daljših izvirnih spisov, ima uredništvo pripravljenih še celo vrsto krajših povesti in novel pisateljev Matije Ma-!e5i a, Antona K mnrja, Bogomir ja Magajne, 1 ee Fatur, Milana Fabjaučiča, Ivana Vouka itd. Iz svetovne književnosti ima uredništvo pripravljene sledeče prevode: Kralj Alkohol (Jack London), povest je življenjepis pisatelja samega, ki je od pouličnega postopačkn preko težaka 111 roparja 3krljl iz lastne sile prišel do izobrazbe; ,Žalostna usoda lisjaka Kocinami- (Louis Pargaud), prevod iz francoščine, povest iz živalskega življenja; .Ljubezen in dolžnost (Paul Acker), novela; lz zapiskov starega grdrnjavca (Ig. Herrniann), prevod iz češčine; -Palček! (V niha), pripovedka za deco; -Basni lit pripovedke; (A Krylov), prevod iz ruščine v v za ni besedi. Univ. pr f. dr. Janez Plečnik bo nadalejval svojo zanimivo razpravo o človeškem telesu (organi!), ravnotako inž. Ciril Jeglič spis U naših prijateljicah«. Posebnost prihodnjega letnika pa bosla spisa dr. Stanka V u r 11 i k a o zgodovini bleke in zgodovini slovenske Ii dske noše. Oba spisa bosla opremljena s slikami Ti di Za pestrost zadnjih oddelkov je dob"o preskrbljeno Vse bo zanimivo. Krojna pola bo, kaka r d, - daj, izhajala kot priloga vsak mesec in bo 11; 1 vala vse liepretirane novosti mode in praktičnih ročnih del. Naj omenim v informacijo še lole: celotna Mohorjeva družba, s knjigarno in tiskamo vred, se je preselila v svoj stalni lastni d m v Celje in radi lega tudi naslov za nr.ročitev -..Mladike zanaprej aie: Up r a v a M 1 a d i k e<. Celje, P r e š e r -nova ulica št. 17. — Prva številka prihodnjega letnika izide še za božič, v novi opremi. Naročnina za »Mladiko ostane ista, kakor doslej, namreč; 84 Din v državi SHS. s krojno prilogo 100 Din. D voljeno je polletno, oa tudi četrtletno plačevanje. V decembru v mesecu agitacije za naše časopisje, storimo nekaj tndi m .-Mladiko-. Pokažimo in priporo&nmo jo prijateljem družinam društvom .'Politični tednik, ali tudi dnevnik, s l o v e n »lc i družini še ne sme z a -d os t o val i Šele 7 dobro knjigo, zabavno in poučno — in vsaka številka • Mladike-, je kakor dobra knjiga, zabavna in poučna, Jci prihaja v hišo mesečno, se bo v naših knidskilt družinah naselilo pravo veselje, bo rast la p r a v a 1 z o b r a z -ba. Na delo za naš družinski mesečnik .-Mladiko , na delo za pridobivanje novih članov Mohorjeve družbe! I D.: Katoliška cerkev, kraljestvo božje na zemlji. (Spisal dr. Lambej-t Ehrlich.) O katoliški cerkvi je napisal leta 1833. znani angleški zgodovinar M;;eaulay (protestant) te-le besede; Na tem svetu 111 tvorbe človeške državne modrosti, in je ni bile. ki bi v toliki meri zaslužila, da .10 proučimo, k< I rimsko-katoliška cerkev. Nobeno znamenje ne namiguje, da se bliža konce njene dolge vlade. Videla je začetek vseli vladarjev in vseh cerkva, ki so zdaj na svetu, in ne jamčimo, da bi ne doživela konca vseh. Bila je velika in spoštovana, preden so Saksi stopili na angleška tla, preden so Franki prestopili Ren. iti morda bo stala so neokrnjena, ko bo nekdaj kak potnik iz Nove Zelandije stal v brezkončni pustinji ua razbitem stebru londonskega mostu, da riše razvaline katedrale sv. Pavla. Čuli -<1110 večkrat, da je pro-svekf vedno napredovala in da je ta napredek protestantizmu koristil, < more z - ti ua to pri katerikoli zgodovinski knjigi, ki izidi; pri nas dostaviti se samo ne smo na komodno stališče: Ca-tholica sunt — 11011 leguntur! č'e bo knjigo prebral, bo videl, da je knjiga plod silne:.;.: dela, pisana z obširnim znanjem in s srcem. Va prvih straneh dokazuje pisatelj, da je katoliška cerkev prava Kristusova cerkev, ki ima nalogo; Učite vse narode! Večina knjige se bavi z vprašanjem, kako je cerkev vršila in •■ vrM to nalogo in kako se je včasih bolj včasih manj približala svojemu cilju, se združi v svojem okrilju ves svet Njen božji izvor dokazuje predvsem iz njenih del. Pisatelj se je mnogo bavii z vprašanjem misijonov in je posvetil tozadevnemu delovanju cerkve veliko pozornost, širjenje misijonov po izvenevropskih pokrajinah je poučno ne samo z verskega stališča, ampak zanimivo tudi kol pouk v zemljepisu. Beri n. pr. odstavek o Indijancih. o razmerah v Indiji, o inohainedanizmu v Severni Afriki itd. Kakšen heroizem je življenje p. Damijana Gevensterja, očeta gobavcev na Havajskih otokih! Naša doba komaj pojmuje, da je kaj takega mogoče. In vendar spada mož (umrl lela 1880.) v sedanjost kakor številni drugi njemu sličui misijonarji iz 20 stoletja, ki jih našteva knjiga. Kot rdeča nit se vleče skozi vse opisovanje delu" misijonarjev kot resnica, da so ljudje ne pridobivajo za krščanstvo s tem, da ga učimo z besedami, ampak treba ga je učiti z dejanjem. Misijonarji so to metodo spreobračanja bridko-resno aplicirali nase. Kardinal Lavigerie, ki se je prvi lotil težavnega dela spreobračanja mohamc-dancev, zahteva, da naj misijonarji sedaj sploii ne skušajo spreobrniti posameznih moliamedancev, ampak naj najprej omeče stoletno trdo skorjo sovraštva in predsodkov ter naj z ljubeznijo, gosto-Pubuoslo in nesebično požrtvovalnostjo za otroke, reveže in bolnike prepričajo mobamedance o božji plemenitosti krščanstva, čeprav morebili še sto let ali pa stoletja ne bo vidnih uspehov. (Prim. stran 102 ) Ne iskati posameznih spreobrnjencev, ampak spremeniti javno mnenje in tako pripravljali prestop celih pokrajin, lsia pot se predlaga tudi za delo za zbližanje s pravoslavnim sprehodom, kar spada pač med najaktualnejša vprašanja cerkve in s katerim se tudi naša knjiga obširno bavi. Benediktinci nai bi na Vzhodu, posebno v Rusiji, ustanovili samostane, v katerih' naj bi s svetim življenjem in veličastnim bogoslužjem, brez prepirov in zunanje propagande, vzbudili med Rusi versko življenje'in željo po edinosti e iutri popoldan pelje\ 1 na sprehod proti Kranju? On (lastnik zelo majhnega avla); Da, če 110 bo nasprotnega vetra.< »P^irsokol« dr FriecEn&ha sc jemlje s popolnim uspehom pri bronhitisu, prehladu, mučnem kašlju in dušljivem kašlju, hfipi in njenih nevarnih pos ledi cah, posebno pri tuberkuloznih procesih; je priletnega okusa, dviga tek, okrepljuje in daje telesu izgubljeno moč ^Pneu-mokol« priporočajo svetovne kapacitete in sc do-hiva v vseli lekarnah steklenica no (lin 37.50. ali ja naročite naravnost iz Labo-atoriia -Preumc kol« dr. Friedrich, Brčiio. — Po poiti n. ;;nanj 3 steklenice (ranco Din 112.50 po povzetju, 8717 SSepa dekle padla pod avtomobil in spregledala. 0. I. m. jo povozil \ Bratislavi voznik mostno pivovarne mlado žensko. Čim se je dvignila, je pohitela k vozniku z izrazi vroče hvaležnosti. — Dovolite, da vas poljubim! mu je rekla. Priče so mislile, da je ta umobolna. Toda ponesrečenka jim je razložila, da je bila 11 let slepa, zdaj po sunku .n padcu p;1, je zopet dobila viti. Medicinska klinika \ Bratislavi jc preiskala srečno po-nesreeenko in je ugotovila redek slučaj Iromva-ličnega ozdravljenju slepe ženske. Orjaški dnevnik. Božična številka Chicago Tribune bo imela 82 str. List se natisne v 920 tisočih izvodih, izmed katerih ostane le lo tisoč neprodanih. List požre diievuo ton I. j. 14 vagonov lesa. To po-ineui, da posekajo zalo dnevno 83 akrov (do 350 kvadratnih metrov) smrekovega gozda. Uredniško in upravniško osobje šteje 050 ljudi. Čudna želja. Znani danski pisatol j Barford je naprosil Ze-dinjene države, naj ga — usmrtijo na električnem stolu. Pisatelj hoče ugotoviti, ali res umori električna struja zločince. Več strokovnjakov, je mnenja, da se žrtve te onesvestijo iu izdahnejo šele pozneje |>o obvezni obdukciji. Zato hoče Barford, da ga usmrtijo v navzočnosti uglednih mednarodnih zdravnikov, pisateljev iu učenjakov. Pozneje morajo uporabiti oblasti vsa znana sredstva za oživi,jenje, preden bo raztelesil kirurgov nož Barfordovo lelo. Potem bodo Zedinjene države na jasnem, ali smejo izvajati naprej električno usmrtitev. Ta važna ugotovitev bo olajšala svetovno vest. Barford hoče sauio. naj mu plačajo vožnjo v Ameriko iu naj dobi njegova žena letno pokojnino v znesku njegovih sedanjih literarnih dohodkov. — Nekateri pravijo, da je vsak umetnik malo prismojen. Ta pa ni — malo. Strašna noč. Angleški listi prinašajo podrobnosti grozne drame, katere žrtev je poslal dne 22. novembra parnik Irena na poli v llonkong. Po svoji navadi so se vkrcali kitajski huzarji kot delavci v III. razred. Ponoči so pridrveli oboroženi roparji — kakih 20 ljudi — v jedilnico in zvezali častnike s kapitanom Norvežanom Sensenoni, ki so bili ravno pri večerji. Med tem so slekli do nagega drugi roparji mornarje in 150 potnikov ter odnesli vsa živila iz ladijske restavracije. Ob 1 ponoči so se pripravili roparji na odhod in uatovorili plen v čolne. Hoteli so na kopno nekje v globini Biaskega zaliva. Nepričakovano se jc prikazala v tem trenutku angleška podmornica. Njen kapitan je videl, da gre :>Irena brez luči iu je dal povelje, naj sc ustavi. Huzarji sc niso zmenili za signale in svarilne strele. Nato je oddala podmornica dve granati, ki sta pognali v zrak parnikov kotel. Na ladji je izbruhnil požar. Huzarji so se vrgli v čolne. Pričel se je ogorčen boj z moštvom, ki je pridrvelo na krov. Obenem so se vrgle obupane ženske v morje in v čolne, kjer so jih sprejeli roparji z noži in revolverji. Podmornica je poklicala z radio-aparalom pomoč. Trije angleški parniki so prihiteli in rešili 258 izmed 2S4 potnikov. .drena se je potonila. Vsi huzarji so v ječi. Nekateri potniki so popolnoma osiveli tekom grozne noči, ko so morali goli in brezpomočni čakati smrti. Težak posel. Sovjeti .so sklenili ob lOletnici ruske revolucije oteti pozabljenosti vse spomine na velikega Lenina. V to svrho so natančno restavrirali njegovo bivališče v pralnici Smolnega dekliškega instituta. Lenin je tam iskal zavetišče pred bombami iu požarom po atentatih na njegovo življenje. Leninova vdova Krupskaja je določila s centimetrom v rokah pravilno lego svoje iu njegove postelje. Največ posla pa je dal Lenin magistratu. Na vsaki hiši. kjer je stanoval, bo namreč nameščena mramorna spominska plošča. Teh hiš je par deselork, ker se je skrival Lenin 1. 1904.-5. pred carsko policijo in pogosto zamenjal bivališče. Povrh vsega je stanoval pod tujimi imeni in se je vedno pisal drugače. Zdaj morajo magistratue gospodične obrniti ves aihlv, da ugotovijo natančno, kje, koliko dni in pod kako krinko se je skrival Lenin. Pravijo baje. dn nikoli niso imele tako mučnega dela, kakor jim ga da ultraburžujsko češčenje Lenina. Kuhinja na telefon. Strojne tovarne \Vcstinghouse d. d. v Nevv-yorku so razstavile izum inženjerja. Wunsleja. Aparat je patentiran pod imenom električno uho ter kombinira telefon z radio-lelefouom. Različna, v slušalo oddana povelja se izvršijo brez človeškega sodelovanja. Avtomatično se odpirajo in zapirajo različna vrata, se prižiga in ugaša elektrika ter slično. Med drugim delujejo Wanslejevi aparati pri VVashingtonskem vodovodu. Na vprašanje iz glavne pisarne odgovarjajo aparati o stanju vode v različnih vodnjakih. Telefonsko povelje zadostuje, da zapre ali odpre avtomat dotok vode. Izumitelj zdaj piše o revoluciji v hišnem gospodarstvu. Pravi, da bo gospodinja lahko telefonirala v kuhinjo pri kvartanju ali celo iz koncertu, gledališča itd. Avtomati bodo na povelje prižgali iu ugasnili plin, kuhali, cvrli itd. Bogata Angleška. Plymouthski magistrat je opazil, da vržejo prebivalci stran preveč kruha. Veliko pristanišče zaposli dosti mornarjev, uradnikov, strojepisk, ki hitijo s kosilom oz. zajtrkom in ne morejo pojesti svojega kruha do kraju. Lani so pobrali mestni smetarji 420 ton kruhu. Ta količina bi zadostovala, da bi dobil tekom enega meseca dnevno 25 dkg vsak izmed 250.000 mestnih prebivalcev, še več: mesto Plimouth šteje 6000 .Vezposelnih in bi lahko vsi dobivali po 1 kg kruha dnevno tekom treh mesecev. Pripomniti je, da leti v smeti samo svež in mehak dnevni kruh. Mesto je objavilo le podatke s prošnjo, naj se rajše odda kruh nenaeet in zavit za mestne reveže. Ikig ve, ali bo ta prošnja uslišana. Petletni pridigar. Velika dežela Birma (angleški protcklorat, ki meji na Indijo) pričakuje čudeže, ker jo ic razburil petletni deček Maung Tun Deček jc sin navadnega poljskega delavca, se še nikjer ni učil in nenadoma je postal pridigar. Pove napamet dolge buddhistovske tekste, čila v starem san-skrilu pisano sveto pismo in obvlada več narečij. Buddhistovski menihi so mnenja, da jc v Maungu vlelošen duh pred kratkim umrlega svetnika Junk-Sajdoja. Množice imajo dečka za svetnika. Zdaj potuje Maung v spremstvu starišev iz kraia v kraj in zbira povsod nepregledne množice, ki pričakujejo velikih dogodkov. Paoiga stara 100 let. Ako bi divje živalc ne imele sovražnikov ter b. živele do naravne smrti, bi dočgkale mnogo višjo starost, nego jo dosežejo sedaj. Tudi vremenske nezgode, pomanjkanje hrane, razne bolezni jih mnogo končajo Veščaki trdijo, da bi slon živel 150—200 let, sokol 160 le!, jastreb 110 let, orel 100 let, labud 100 let, krokar, želva in papiga pa bi v normalnih okoliščinah doživeli tudi 300 let. Povod-nji konj bi živel 40 let, nosorog 50, krokodil in krastača po 40 let, konj, o.scl in dromedar, kakor tudi medved 40—50 let, pes iu volk 10—15. divji mrjasec 20—30, veverica 12, polh 20, domača pe-rulninn 15 in sova 60 lel. Kratko pa jedrnato. Ko je bil angleški princ Connaught generalni guverner v Južni Afriki, je potoval nekoč ob Zain-besiju navzgor, da obišče posamezne poglavarje divjakov. Eden izmed teh je bil guvernerja očividno vesel ler ga je pozdravil z nagovorom, ki je Majal nekaj minut manj kot celo uro. Ko je glavar končal, je stopil pred guvernerja interpret domačin, da bo prevedel, kar je oni povedal Toda na veliko veselje vsega spremstva in guvernerja je prevajalec celi dolgi govor spravil v en sam angleški stavek rekoč: »On reče, on salamensko vesel tebe videti.*- Govedine ie na svetu vedno mani. Po verodostojni statistiki je dokazano, da bo v doglednem času na svetovnem trgu primanjkovalo govejega mesa. Tudi avstralski premier, Mr. Bruce, temu pritrjuje. Marsikoga bo to sicer presenetilo, kajti ravno v zadnjem času jo meso po najnižji ceni v povojnem času in brez dvoma mnogi mislijo, da govedine preostaja. Dn jo meso trenutno poceni, je posledica bojev med amerikanski-m; in angleškimi dobivatelji. katerih vsakdo poskuša konkurirali drugemu. Res pa je, da se dozdeva. da je številčno goveja živina dosegla svoj maksimum, gotovo "p;i se ne množi v isti meri, kot pa človeštvo. Meso, katero je dobiti na največjem trgu na svetu, lo je na Smilhfieldu v Londonu, prihaja po večini iz Južne Amerike, Avstralije in pa ludi iz evropskega kontinenta. Najvažnejši dobavitelj je seveda Južna Amerika in sicer od 220.000 Ion. kolikor pa Anglija na lelo uvaža, ga ta dobavil'. 200.000 Ion. Nekoč je Severna Amerika zalagala Angleže z mesom, a prebivalstvo Združenih držav tako rapldno narašča, da vse meso porabijo doma in ga celo že uvažajo iz Kanade. Druci vzrok, da bo v doglednem času govedine primaiiikovalo je la. ker se v vseli državah mesojedci množijo. Tako n pr. italijanski kmet pred vojno mesa ni mnogo použil. tako da je Italija sama priredila, kolikor jo potrebovala za domači kensum. Danes pa tudi tu že vsakdo hoče meso in Italija uvozi na lelo nič manj kot 125 0P0 Ion mesa. Nemčija ga uvozi 10(1000 Ion. Francija ravno toliko in celo mala Belgija 05.000 Ion. Ker se jc v Fran- ciji pri zadnjem štelju naštelo 14 milijonov glav goveje živino, imamo tu lahko primero, kako se je želja po govejem mesu po vojni povečala. Dve južnoameriški državi dobavljata Evro« P' goveje meso. Argentina ima nič manj kot 37 milijonov glav goveje živine ien 30,000.000 ovac, Uru-guay pa devet milijonov govedo in 17,000X00 ovac. Toda, kakor trdijo strokovnjaki, je tudi Iu dosežen višek. Argentina mora sama deset milijonov ljudstva preživljati in velike množine pašnikov so spremenili v pšenična polja, kar je imelo za posledico, da se je argentinsko meso v zadnjih štirih letih skoraj podvojilo v ceni in poznavalci trdijo, da bodo šle cene še navzgor. Živinorejci vsepovsod iščejo novih pašnikov, toda zaman. V Avstraliji je seveda še neizmerno neizrabljenih krajev, toda večinoma brez vode. Istotako so v Kanadi še milijoni akrov neizrabljene zemlje, tu pa ,ie za govejo živino premrzlo. Edino, kjer bi bilo mogoče živinorejo dvigniti, bi bila Južna Amerika, loda ludi Iu je prevelik liziko radi pogosto suše. Tudi ni afriška trava dosti prida lei se živina po nji le slabo redi in meso nima udje-mulcev. Največ tega mesa uvozijo Italijani in druge pokrajine ob Sredozemskem morju, London sam zase potrebuje dnevno 1200 ton mesa m kar Angleži sami doma priredijo na živini, zadostuje samo za devet tednov v letu. a za 43 tednov pa morajo uvoziti Angleži so kot znano veliki mesojedci in zato jih -l;rbi, kje bodo v pri-hodnjosti kupovali ceneno meso. Kateri posel je najgrši na svetu? Ob priliki neke sodne obravnave v Lecdsit na Angleškem je zagovornik rekel, da njegov klijent zato nima prijateljev in »e ga vse izogiba, ker .je zaposlen v tovarni za margarino in vsled tega razširja neprijeten duh. Nihče ne mara biti v njegovi bližini. Marsikdo bo mislil, da je smetarja ali onega, ki ima opraviti v kanalih tudi prištevati med tiste, ki niso priljubljeni med ljudmi. Pa ni res. kajti treba se mu je le preobleči in umiti, pa nihče ne bo poznal, kakšen je njegov poklic Toda skoraj neverjetno se glasi, ako povemo, da je delavec v parfumeriji enako osamljen, kot ■jiii pri margarini. Rožni eter razširja najmilejši duh, loda delavec, ki ima opraviti s to dišavo je tako prepojen z njo, da se je ne more otresti z nobenim umivanjem in preoblačenjem. Vsakdo se ga izogiblje. Angleži so strastni lovci rib, vztrajni so, nič n .. *p'udi celi dan drži trnek v vodi. Zato pa jo Ireba črvov, kajti znano je, da imajo ribe kljub ui. min modernim iznajdbam, črve še vendar najraje. Ker je za črvi stalno povpraševanje, so na Angleškem nekaki črvorejci. katerih posel je sicer zdrav, loda l.iudjc, Ui imajo s tem opravke, razširjajo silno neprijeten duh in seveda, takega sc vsakdo izogiblje. Malo je ljudi, kateri marajo za kače ali pa da bi jo prijeli v roko. Ljudstvo ne mara za onega, a katerega ve, da ima opravka s lo golaznijo Nočni čuvaj ima malo ali nobenega prijatelja, kajti on počiva, kadar drugi čujejo. je pa v službi, kadar drugi spe. Vendar pa tudi ta še ni tako osamljen kot pa je n. pr. pastir v Taxasu ali pa varuh vodnjakov v Avstraliji Pastir celo leto ne vidi drugega človeka kot vsake tri mesece onega, ki mu prinese raznih potrebščin. In prigodilo se ie že. da je tak pastir od samega dolgočasja in o.samelosti znorel. Tudi čuvaj državnih 'ezervarjev v Avstraliji ne vidi drugega kol kakega pastirja, ki slučajno mimo pripase. Težka operacija. Pred kratkim .je bila v Pretoriji na Transval-skem izvršena nenavadna operacija. Neki možki je pri kopanju dobil v uho pesek, ki je prodrl ušesno mreno ter se mu zajede! v možgane. Da se ustavi krvavljenje v možganih, je bila operacija nujno potrebna. Zdravnik je načel črepinjo ter je 4 colo odstranil Mož jc ozdravel, toda možgani so ostali nepokriti, kar je bolniku povzročilo bolečine. Pogumni zdravnik sc je loti! šo ene operacije, da je namreč možu odvzel eno izmed desnih reber in s tem zakril odprtino na glavi, a iz stegna mu je izcezal potrebno koliično mesa in kože. Operiraneo je sedaj popolnoma zdrav ter ne čuti nikakih posledic vsled nenavadnih operacij. Boj med milijarderji. Eden izmed največjih industrijskih bojev je sedaj stopil v odločilno fazo. To je boj med »General Motors ein Henry Fordom«, kateri izmed obeli bo postavil na trg cenejša motorna vozila. Boj je nastal pred par leti. ko je družba Motors postavila na ulico avto. takozvani Chevrolet Ford so je- temu smejal ler nadaljeval s svojimi znanimi modeli Toda, Chevrolet je bil vsako leto popolnejši in lansko leto je bilo v Ameriki več Chev-rolctov prodanih, kot pa Fordovih. Sedaj sc Ford ni več smejal, najbogatejši človek na svetu je uvi-del, da gre za boj na biti ali nc biti. Z njemu lastno temeljitostjo je sklenil izdelati popolnoma drugačen lip avta. Toda njegovo tovarne so bile zgrajene za izdelavo tipičnih Ford avtomobilov in nove vrste avto bi pomenil zavreči milijonske vrednosti, pomesti s stroji in orodjem. In Ford je lo tudi storil Novi avto bo kmalu na trgu in s tem hoče Ford zopet pridobiti svoj izgubljeni prestiž. Toda boju tu še ne bo konec. Kljub njegovemu ogromnemu bogastvu je Ford sam s svojim sinom Edselom. Za njegovim oponentoni pa stoji mogočna družba Morgan z mnogimi milijardami. Toda to ni edina borba v Ameriki, ki je Ire-noliio na dnevnem redu. Na življenje in smrt tek. mujeta Morgan iu Standard Oil Company Pri tem <-re za tisoče milj ameriških železnic; katerakoli stran zmaga, postane gospodar železnic. Skoraj nobeno podjetje ni nastalo brez boja. Tako ^ bilo tudi s cigaretno industrijo v Ameriki. Pred leti so bili Angleži edini, ki so Ameriko zalagali s cigaretnimi izdelki. Toda pojavil se je Mr. Duke ter si polagoma lastil bivši antrleški trg in skušal Angleže sploh iz Amerike izpodriniti. Boj je bil silovit, a nabena stran ni bolela odnehati. Končno je tudi Duke izprevklel. da je boj zaman in danes je združen z angleško Imperial Tobacco Company, ki je največji tobačni koncem sploh. ^^ m- esirte v naivečji izb ti statnovzaiog pri FRANC BAR, Ljubljana, Cankar- pvo nabr. 5 fe ei. 407 Radio PROGRAMI: Zagreb 310. tfreslau 315 8. Barcelona 344.8. Praga 348.9. Leipzie 365.8, Schenectady 379 5. Stuttgart 379-7, Toulouse 392. Hamburg 394 7. Frankfurt 4280. Brno 441.2. Rim 450. Parts 158. Oslo 4015. Lansenbersz 4688. Berlin 483 9. Dunaj 517.2. Miinchen 535 7. Budapest 555 6. Varšava 1111 Nedrlja. 11. decembra. Zagreb: 14.30 prenos iz Ljubljane: Fanst, opera v petih dejanjih (Gounud). — Barcelona: 18.30 prenos iz opere. — Praga: 10 cerkvena glasba, 19.30 siml. koncert češke filharmonije (Dvorak: Slovanski plesi). — Loipzie: 20.15 operetni večer (Strani!, Knlman, Leliar itd.). 22.30 lahka glasba. — Stutteart: 11.30 katol. služba božja, 20 pester večer. — Toulouse: 20 himna v čast sv. Ceciliji (Goitnod), 20.45 koncert. — Hamburg: 20 Čardaška princezinja.' opereta \ treh dejanjih (Kalnimi). — Frank-furt: 20.30 Frasquita. opereta v treh dejanjih (Le-har). — Brnu: 20 večerni koncert (na programu: Offenbach, Massenet, Gouuod itd.), 22.30 vojaški koncert. — Rim: 20.45 Don Pasquale, opera v treh dejanjih (Donizetti). — Pariš: 14.30 koncert (Massenet, Bizet. VVagner). — Uničen borg: 20.15 ljudski koncert. — Berlin: 10.30 lahka glasba. 20.30 koncert adventnih pesmi. — Dunaj: II koncert du-naj. simf. orkestra. 16 lahka glasba, 19 komorni večer (Verdi: Godalni kvartet — Staroitalijanske arijo — Chopin: Pnloneza. op. 20 — Rozvcki: Legenda. op. 15 — Burkath: Preludij, op. 12, št. 3). 20.05 Pagaiini, opereta v treh dejanjih (Lehar). — Varšava: 20 koncert (Cajkovskij: Poloneza :z opere fivgeuij Oujegiu; Andante canlabile; dve ariji iz »Pikove dame- — Ippolitov-lvanov-. Kavkaški motivi — Cajkovskij: Ti si pozabila; Kako rad bi vedel za besedo), 22.30 lahka glasba. Ponedeljek, 12. decembra. Zagreb: 20 prenos iz Osijeka: Simfonični koncert. — Praga: 19 prenos iz gledališča: Mignon (Thomas). — Leipzig: 20.15 zimski motivi v glasbi. — Stuttgart: 16.15 koncert, 20 Netopir, opereta v 3 dej. (Strauss). — Toulouse: 20 Pikova dama, prvi del, 20.45 Villarski dragonci. kom. opera v 3 dej. (Maillard). — Rim: 20.40 instrumentalni in vokalni koncert. — Pariš: 22 zborovski koncert. — Miinchen: 19.30 orgelski koncert, 20.50 komorna glasba, Schubertova dela. — Budapest: 19.30 koncert orgelskih filharmonikov (Vfeber: Oberon, uvertura, Schubert: Mala simfoniin g-dur, Strauss: Don (Juiotte). — Varšava: 02.30 prenos iz Poznanja: Orgelski koncert. Torek, lil. derembra Leipzig: 20.15 koncert Straussovih del (koncert za rog iti klavir, op U, es dur — kvartet za klavir, vijolino. brač in čelo, op. 13. c-mol). — Stuttjriirt: 16.15 lahka glasba, 20 koncert budimpe-štanskega godal, kvarteta (Haydn: Godal, kvartet v d-duru, op 14 — Schubert: Godal, kvartet v d-molu Smrt in deklica — Cajkovskij: Godal, kvartet v f-duru, op 22). — Toiilonsc: 20 Pikova dama, drugi del. 20.45 koncert. — Franklurt: 19.30 prenos iz opere: Don Juan (Mozart). — Brno: 20 koncert popularnih skladb (Smetana. Fibich, Suk itd.). — Rim: 21 prenos iz gledališča. — Berlin: 20.30 simf. koncert. - Dunaj: 19.30 prenos iz drž. opere: Čudež Heliane (Korngold), opera v 3 dej. — Miinchen: 19.30 koncert lahke glasbe. — Buriapest: 19 prenos iz opere: Othello, opera (Verdi). — Varšava: 20.30 koncert, 22.30 lahka glasba. Sreda, 14. decembra. Zasjreb: 20.40 prenos iz Dunaja. — Pra?;a: 20 Avstrijski večer (na programu Mozart, Bet o-ven, Haydn, Schubert. Strauss itd.). — Stuttsrart ! 16.15 pop. koncert, 20 Avstrijski večer (na pro-: gramu: uvodno predavanje, skladbe, pesmi igrica itd.). — Toulouse: 20.45 koncert. — Rim: 20.40 koncert italijanske glasbe. — Dunaj: 16 lahka glasba, 20.40 avstrijski večer (I. komorna glasba. Schubert: godalni kvintet c-dur — llaydn: God dni kvartet. II. Koncert dun. filharmonikov. Beethoven: uvertura a Egmontu — Bruckner: 4. simfonija — Mozart: Mala večerna glasba — Strauss: Seid umsehlungen, Millionen, valček — Strauss: An der schdnen blnuen Donau, valček). — Budapest: 19.30 koncert ogrskih filharmonikov. Na programu Bachova dela. — Varšava: 20.30 koncert (odlomki iz popularnih operet, valčki itd.). Ta večer ho velika množica srednjeevropskih postaj odajala tako zvani Avstrijski večer Na programu so dela avstrijskih skladateljev, pesnikov, pisateljev itd. Taki večeri se bodo še večkrat vršili in imajo namen seznaniti najširši krog publike z umetnostjo sosednjih narodov. Razen gornjih, ki smo jih omenili med programi, bodo oddajale Avstrijski večer še te-le večje postaje: Breslau (20), Konigsberg (20.15), London (20.4o). Leipzig (20.15), Hamburg (20). Frankfurt (20.15). Brno (20), Lan-genberg (20.15), Berlin (20), Miinchen (20), K«-nigsvvusterhausen (20). Četrtek, 15. decembra. Zagreb: 19.30 prenos iz Prage — Barcelona: 22.10 prenos iz opere. — Praga: 19.30 simfoničen koncert (Couperin-Straufi: Plesna suita. — Schul-iioif :Doubie eoncerio za flauto in klavir s spremstvom orkestra. — Dvofak: 4. simfonija, g-dur). — Leipzig: 20.15 koncert Dvofakovih del. — Stutt- gart: 1615 pop. koncert, 20 koncert Mozartovih skladb (koncert za klavir z orkestrom, es-dur — Sonata za klavir, b-dur — Varijacije na Gluckove-ga - Romar iz Mekke« — koncert zu tri klavirje z orkestrom f-dur). — Toulouse: 20.45 koncert. — Hamburg: 18 55 Rosenkavalier, muzik k medija v 3 dej. (Straufi). — Franklurt: 19.35 orgelski in zborovski koncert. — Rim, 20.40 odlomki iz opere: TannhSuser (NVagner). — Pariz: 17 koncert (Mozart. Beethoven, Lulli, Haydn). — Dunaj: 1615 lahka glasba. — Miinchen: 19 Aida, opera v 4 dej. (Verdi). — Budapest: 20 k ncert solistov. — Varšava: 20.30 koncert francoskih skladb. Petek, JG. dccomb-a. Zagreb: 20.30 komorna glasba. — Leipzig: 20.15 O to in Teofan, opera v ■> dej. (Ililndel). — Stuttgart: 16.15 lahka glasba, 20 prenos koncerta iz Frankfur.ta, nato šlagerji iz operete Kraljicat (Strnufi) — Toulouse: 20.45 koncert. — Brno: tO Dvorak: Uvertura, št. 62, drama li. U. It. (čapek). — Rim: 20 40 lahka glasba — Oslo: 20 norveška glasba (koncert filharm. orkestra). — Berlin: 20.10 Brata Staubinger, opereta v 3 delih (livsler), 22.30 mandolinski koncert. — Dunaj: 16 lahka glasba, 19 koncert (Beethoven: Kantata na smrt Jožefa II.' za soli, zbor in orkester — IX simfonija). — Budapest: 19 Fidelio (Beethoven), 22.30 ciganska glasba. — Varšava: 20.15 koncert varšavske filharmonije. /*% Butlilk? tn srlnfivno kupite najceneje pri urarju t- Vlinar. Lfublfttna. v., Sv. I'rlrn c. 36 Iprl Zmajskem mostu). J Gospodarstvo Tržna poročila. 10. decembra 1927. Les: Položaj na našem lesnem trgu ne izkazuje nobenih znatnih izprememb. V zadnjem času se zanima za naše blngo Sušak: 'tako ISče vezano (vsako količino) jelovino (smreka-jelku) 12, 18, 24, 28, 38 in 48 cm 4 m I., II, 111. pa »udi IV, n dalje merkantilna tr me uso 'trlisle. katerih dosedaj navadno ni jemal, potem bukovo plohe od 27 do 100 mm za Španijo. Povprafevanje je splošno za lesto-ne, katerih cena kaže teudenco k dviganju. Italija išče mecesnove brzojavne drogove 9, 10, 11 in 12 m ter bukove hlode 1. Kupčija s taninskim lesom se ne more razviti, ker so cene, po katerih kupuje kartel taninskih Ivortiic, prenizke in ne pride do zaključkov. Vendar se lahko računa, da se cene bodo morale dvigniti, ker so zaloge Ivornic zelo izčrpane. Kakor nadalje čujemo se išče v Sloveniji večja količina (50.000) hr.slovih pragov dimenzij 10/20 10 cm Tob Sušak ali fko prihod Sušak Kupčija z drvi pojema. Povpr Sevanje ni veliko. Kakor smo že poročati, je zoptft odprta postaja Split pristanišče. Sedaj t>e v prvi vrsti izvršujejo zaostala naročila. Opaža pa se že sed j v Splitu zanimanje za spomladansko st -vbno sezijo. Isto moremo poročati tudi iz Vojvodine Na italijanskem trgu gre dobro samo prima blago, pa le momenta-no. Cene so v M i 1 a n u (Molzmarkt): v lira : jelka hlodi za ma 180—1A0, trami usu Trieste 103—185, deske I. 450—480, 11. 805—3S5, III. 215-240, morali 270—280, buk. deske 340 380. parjena I. 640 —650, hlodi stot 22—24, hrast, de.-ke 800 -900, orehove d t site 970—1300, Trst: Smreka deske 4 m 8—14 cm, 6—10 mm 310—320, 15 cm 340—380, 4 m 8—14 cm 12—15 nun 220 —250, 15 cm 200 -300. rez. blago 4 na 10—15 cm 18—25 nun 220. 10 cm 260— 280. trami 4—12 m. 11—13 cm 21—-:9 mm 150— 160, bukev parj. obrobij. I.. II. 540 —5K0, neobroblj. 500—510, nar. obrobij. I, 11. 320 340, neobroblj. 280-300, deske 2.25 m 10-29 cm 5 mm -150- 500, testoni 2.25 m 10—29 cm 20 mm 200—270. Žito: Cene so na svetovnih tržiščih bile v prvi j:>olovici tedna Čvrste, potem pa je nastopila padajoča tendenca. Za svetovni Irg prideta v poštev dva momenti: izpad žetve v Argentiuiji in evropski nakupi. Iz Atrgentinije nc prihajijo sedaj, ko je žetev v teku nob ne slabe vesti. Tudi borza v B'i<»-nos Alrrs je tendirala mlačno in se ni dala voditi po hos h v Chlc 'gl in Winnipegu. Da se cene tako razvijajo, je pripisovati zadrževanju kanadskega poola. Prodajna taktika tega poola je zelo zanimiva: zaenkrat se, kakor vse krže, vzdržuje prodije ter prepušča po I je Argenlineem. Iz tega se d > sklepati, da Kanada računa na višje cene, kar je pa zelo rizikantno. Naravnost senz cionelno pa je narasla v Chicagi rž, v dveh dneh za 6 centov, v prvi vrsti za deeemberski termin, manj za marčni in majski termin. To pa je pripisovati v prvi vrsti špekulaciji. Vendar bodo imeli odločilno besedo srednjeevropski trgi rži. Na našem trgu se je pšenica ustalih in cene so sedaj za baško f.05. za boljše vrste 307.5. Ponudba je slaba, poraba je piilična, pa se je zmanjšala, ker je konzum svoie potrebe za praznike že kril. Tendenca za koruzo je slaba. Posebno rsu prhnerno suha s kvalitetno giranciio se nudi po padajočih cenah. Danes jo j«1 bilo Je mogo-eč dobili po 203 paritet Indjija relacija Zagreb, kar bi prišlo v Ljubljano po 240. Umeliio sušena koruza je izginila iz tržišča, ne nudi se več in tudi ni več povpraševanja za njo. Stara koruza slatin danes v Bački 230, kar bi prišlo v Ljubljano po 260. Razlika med staro in novo času primerno suho s kvalitetno garancijo se je tori j povečala in zna.-a sedaj ea. 20 par. Tendenca za oves je zelo čvista, za ost'le vrste žita pa neizpremenjena. Končno se je vendar nekoliko popravila cena moki, ki stane danes baška postaja 430 Din Fižol. Kakor smo že javili, so dovoli ponehali. Izvozna kupčija stagnira, ker ni nobenega povpraševanja. Z oži vije njem kupčije je mogoče računati šele po novem ietu. Mast. Cene masti so neiz.premenjene: Din 24.50— 25 fko Ljubljana v sodih. Riž. V tem tednu so cene rižu ponovno padle: od' 133 na 130—181 lir fko meja in se j" s tem položaj italijanskega kmetijstva še bolj poslabšal, o čemur smo žp poročali Kava. Da ne bi cene kave po veliki haussi šenadalje nazadovale, je brnzilijanski valorizacijah! komite odtegnil tržišču vdlike množine in s tem povzročil v nasprottu s prejšnjim tednom dvig cen. Na našem domačem trgu ni izprememb. Sladkor. Na našem tržišču napram preteklem tednu ni izprememb. Na svetovnem trgu pa je položaj nejasen. B o ni b a ž. Zadnje tedne so cene bombaža zelo variirale. V začetku novembra je notiral v Newyorku 21.25, sed-'i pa se giblje okoli 20 centov za angleški funt (0.453 kg). Nekateri smatrajo ceno 20 centov pri ameriški produkciji 13 milijonov bal za nizko, vendar je to upravičeno radi Iržnega položaja v drugih centrih bombažne tkanine. Primerno ceni bombaži variirajo tudi cene predivu in tkaninam. Volna. Tendenca na svetovnem trgu 7. volno je že več mesecev čvrsta. Na zadnji avkciji v Lon-douu so cene napram septembru narasle za 5%. Tudi produkcijske države javljajo čvrsto tendenco. Nar: šč n.ie cen je privedlo do večjega povpraševanja za slabše kvalitete. -.v * * Zopet 21 urni nakladalni rok. Kakor nam poroča Zveza industrijcev, je z d»ni§njim dnem po nalogu generalne direkcije iz Belgrada vzpostav-Ijen normalni 24 urni rok za nakladanje in razkladanje železniških vagonov. Devizni promet na Češkem prost? Kakor poročajo iz Prage, nameravajo v Češkoslovaški devizni promet popolnoma osvoboditi. Racionalizacija pri nemških državnih železnicah. Generalni ravnatelj nemških državnih železnic dr. Dorpmtiller je pred-val o tem naslovu. Kar se tiče osobja, .e je število zmanjšalo za 310.000 na predvojno stanje 700.< 00 kljub zmanjšanju delovnega časa. Ustanovitev Verkehrskreditbanke je prinesla takojšnje ohrestovanje. Statistika je bila intenzivirana. Material se naroča po konjunkturi: n. pr. premo?! poleti. 62% vseh potnikov potuje v 4. razredu. Principielno bi iz''ahli l'hko 7. enim lesenim ter enim mehkim razredom. Na inozemskih progah naj bi ostala 2 mehka razreda. Prihranek s Knorr-Kunze zavoro, ki je stal 300 milijonov mark. bo amortiziran že leta 1928. Število Inkomo-tivnih tip (250) je preveliko, zadosti bi jih bilo Stavbiča naprodai! StavbiSča na Mirju ob regulirani Gradaščici, od 670 do 1750 m*, jc šc 24 lepih parcel od 16—18 Din za m", naprodaj. Parcclacijski načrt je gotov, zato izbira prav nujna. Kljub bližine kopališča Kolezije ni bil tn prostor ob lanski poplavi pod vodo. Spotrladi sc bo mnogo zidalo in hodo cene gotovo poskočile. Porabite sedaj pri!;ko| — Naslov prodajalca sc poizve v upravi lista pod štev. 9858. 30—40. Kapaciteta tovornega parka je narasla od 8 na 11 milijonov ton Elektrifikacija 1 km bi stala 200.000 mark, je torej vprašanje čisto finančnega značaja. Mednarodni kartel tvornie za dvokolesa. V Bruslju so se ugodno zaključila pogajanja tvornie dvokoles iz Francije, Nemčije, Belgije, Holandije, Švice in Anglije. Kakor nadalje čitamo, gre le za tovarne, ki izdelujejo dele dvokoles. Horsza Dne 10. decembra 1927. ^Devizni promet jebil ta teden zelo živahen in je dosegel 18.96 (12.27, 17.7, ozir. 10) milijonov Dinr Vpoštevati je poleg tega še, da so se Iu teArabip< bo pripelinla 1000 Norvežanov v Amsterdam. Celo Novozelandri bodo prišli. — Peltzer je prispel v Ameriko, je bil zelo lepo sprejet in jo tukoj brz-ojavil domov, naj mu dovolijo Startanje. Če mu hodo dovolili, bo šel v Kalifornijo startat, tun ni snega iu zaprtih ter pokritih tekališč, ki jim Peltzer nič prav ne zaupa. Rilola pa prihaja iz Amerike domov v Evropo. Tam v Ameriki bodo priredili tek iz Los Angeles v Newyork; priglnlenih je že 4."0 tekačev, med njimi znana Finca Kohlemajnen in Sten-roos. Ned ivno je tekel Amerikanec dr. Seiler iz Atl ntic City v San Frtmelsco, od enega oce na do drugega, 4883.2 km, 56 dni. Na dan pride 87 kilometrov. — Lanuners je tekel 100 m v 10.7, Schvvab je prehodil 15 km v 1:22:20. — Sedem je Fincev, ki so vrgli letos kreglo nad 14 m daleč. JSrvinen 1517 m; 19 je pa Fincev, ki so zalučali d ialtcip nad 40 m daleč, štir je nad 44, K i vi 45.26. Heitinanu je plaval v B rciloni 100 m v 1:01.1; Ederlin brat George v Newyorku 100 y v 59 sekund h. pa je še,le 15 let star, Arne Borg 300 m v 3:28 1, Japonec Tak-nši pri pacifiških prvenstvenih tekmah 100 m v 59.4, Ktippers 100 m jirbtno v 1:11.2. — Vierkotter bo šel sppt v Ameriko, dolare lovit: 29. febr. se bo v Miami (Florida) vršilo plavanje na 21 milj iu bo dobil zmagovalec 12.000 dobrjev. — Gleitzejeva in HikUo-nova sta prišli v Gibraltar, da plavala lani čez ožino. Pri odhodu iz Londona je na kolodvoru Hud-sonova Gleilzejevo poljubila na lice, pa je bila G. huda; in ko jo je H. zagledali pri oknu in je z odprtimi rokami hitela proti nji, se je G. ne-voljna obrnila proč, >ne m ram reki. me, grem plaval za dobrodelne namene«. Rnkoh >rlia na Dunaju se ie takole končala: I. J.-ago. 2. hornalz, 3. Petrovič. Esl Ja; go je rojen 1. 1890., je 108 kg težek in 183 cm visok; Prus Kornac 1. 1883, 130 kg, 171 cm; Sibirec Petrovič 1. 1890, 120 ki, l&S cm. Dempsey je dobil prpvdo pr>>ti Ke-Tusu; rlo je za 300 000 dolarjev. — Nemec Schmeling je pre-mrgal Angleža Danielsa po točkah, Haymanti RSsemanna po točkah, \Vagener Sievverla v 2. rundi k. o. Roger Frnn^ois, lahka srednja teža, in Vibert, težlc i sr. I, sta s 101 kg in s 102.5 kg napravila dva nova francoska rekorda v tezneni dvig nju. — Dlinajčan ITaa« (lahltn srednja teža, od 67.5 do 75 kg) je z desniro sunil 110 ksr. svetovni rokord, in je obnjeroeno potegnil 194.8 kg. avstr. rekord; hkrati je z neprostim dvigom do prsi sunil ohoje-ročno 155 kg. Še enkrat: Bernardijev hitrostni hidroplanski rekord je določen g 179.290 ktn. višinski hidroplanski rekord Amerlkanca C. C. Champlnna z 11.581 m in višinski aeroplanski rekord Championa z II.727 m. Vaše telo zahteva nego, da ostane zdravo. Za pravo nego telesa se uspešno rabi že od dedovs^ib časov pravi Fellerjev milodišcči Elsaflmd. Oslabljenemu telesu doprinaša moči in svežosti, oživ-ljuje živce, jači mišice in tetive ter deluje dobro na vse ostale dele telesa. Masiranje in drgnenje z Elsalluidom pospešuje obtok krvi ter vzdržuie tako telo vedno odporno in čvrsto za drlo. Umivanje z Elsa-luidom iači trudne oči, demje umirjeno na živce ter ublažuje boli. V zunanji in notranii uporabi je najbolja zaščita proti nahodu, influ-enci, gripi in drugim nalezljivim bolc/nim in prehladu Raztopljen e izvrsten za izpiranje ust grla in goltanca Elsafluid je že 30 let tako pril ubl en le zato, ker je vsestransko uporabljiv, zunanie in notran.e. kot nai/aiieslji-vejie domače sredstvo in kozmetikutn. Močnejši je kot irancosko žganje. ZahtovnJto v lekarnah lil tozadevnih trgovinah tudi v najmanjših krajih izrecno ,,Fellerjev" pravi Klsaflulilv pnukiiMiih steklenicah po t"-, dvojne p» ali &pec!Jnten po Jir- Utn. llrutruf« liiirnfllii diroklnn po poŠti, polom Je cenejc, i-lni večjo količino naročite naenkrat, ker slane r omotom in poMnino vred fl poizkus, ali I! dvojnih lili 2 Apeeijnlni stekl. 62 Din I 12 3B 4 12 V Naslov oznnAltc osno t Lekarnar EUG N * .FSILE ST jtillA DONJA ELSATAG 134, H VATSKA llij Pin 250 Din I J in oiapini prvih .svetovnih tvrdk. po znatno znižanih cenah vedno v zalogi. Oddajam tudi na obroke. M. ROPA.S, CELJE. Vsa popravila in ugla^evanje strokovnjaško. Imppf - EHsnort svežem mm r na malo in veliko. Točna postrežba, nai-nižje dnevne cene. T. Cutšč LjuLIjana, 2*v« ? * * ' st. 18, pnilic. Svetovno /.nane Prave Original Luiz-ove paci iz Bluileiiz-ii m eiR3il>!i>b t« / napisom 1 umi v zalo« »amo ing. Katf auzeij, (.jua^ana^ŠiSIca, lerneiev« nesta 5 — blizu 9311. „SpecIrum" d. d. Inž. Kopista, Dubsky in Kntic tvornica ugledal in brušenega stekla Liubtiana Vil Medvedova ulica Jh. telelon i4'J Zacreb. Heograd. Osnek. Sredlšnjica ZAGREB Zrcaluo steklo portaluo steklo, mašinskc steklo i—t mm. ogledala, brušena v vneh velikostih tn oblikah kakoi tudi tnušeue urozorue šipe izbočene plošče, vsteklevnn.ie » med Fiiih. lavndna oaledala. Kupujte samo pravi domač izdelek „Svetoi" neprekosljivo Čistilo za vse kovine, okna in zrcala. En sam poskus stalna uporaba! \ ažno za krojače! izšli. nov« velik« Knjiga krojašlva za samouke v prikroievaniu. Tretja prenovliena izdaja v slovenskem eziku - Dobi se pri A. KLINC, Ljuliljana, Gosposka ulica 7. Zahlevaite opis knnge Pristne angleške štofe za moike površnike in plaiče priporoča In po zelo ugodnih cenah nudi manul.aklurna trgovina Ivan MasM - Celie Kralja Petra cesta It. 15. Športne SANKE izdeluje FAJFAR, kolar, Trnovo — Ljubljana. POZORl POZOR! Vsakovrstne ure, zlatnino dobite ceno popravljeno z jamstvom ter v najkrajšem času. - D. MARINKO, urar, L|ubl'ana, Florijanska ulica 31. ZASLUŽEK Din 10.000.- mesečno zajamčeni Sprejmemo zastopnike (ce) za prodajo drž vrednostnih papirjev na obroke. Fiksna plača in provizija. •— »SLAVIJA«, komanditno društvo, Mojstrana, Gor. 6C0 D na mesec zaslužito lahko doma z lahkim delom. Primerno za moške in ženske, zlasti za mladino Za pojasnila, pouk in vzorec priložile 10 Din. Ako delo sprejmete, se Vam denar vrne. Zaslužek zaiamčen! Cenj. vprašanja nasloviti pod »Postranski zaslužek« na poštni predal St. 6 — Ptuj (Slovenja). - Zadnjič jc bilo pri tem oglasu pomotoma naved.: p. p. 9, Med Un5v. Dr7 Ratlivoj čavic sreski zdravnik se je nastani! v Šmarju - pri Jelšah štev. 5. - Bolnike sprejema dnevno od 10. do 12. ure dop. 15 letno jamstvo Svetovno znam najboljši šivalni stroj je edino le Stoewer za rodbinsko in obrtnt rabo. ZALOOA Selenburgova ulica c/. r»i»ton «ti>v «hro. ljudska posojilnica ? celin registrovana zadruga z neomejeno zavezo CanKarteva ulica Si. 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je denar pri njel najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv in lastnih hiš vsi člani i vsem svojim premoženjem. Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Rentni in invalidni davek platuie posolilnica. Hranilne vloge nad Din 52.000.000 - Prsoorofamo prvovrstne izdelke lastne izdelovalnice: kratke, dolge zimske plašče elegantne usnjene suknje vse po globoko znižanih cenah! tfanufakturna in konfekcijtka trscvlna IVAN MASTNAK V CEL3U - Kralja Petra cesta št. 15. Ročni fcsspčegi poiauanie damske in šolske torbice, listnice, denarnice, tobačnice, nahrbtniki, garnaše i. t. d. i. t. d. Opreme in prit>kline za konje, dežne ponjave za konje in vozove, ovratniki in nagobčniki za pse, gonilni jermeni iz najboljšega usnja, kakor tudi šivalni in vezalni jermeni. IVAN KHAVOS, MARIBOR Aleksandrova cesta 13 1'eieion 207 , ^ v , __ __ stalno vsako množino llplUl taninskega lesa stalno vsako množino kostanjevega - smrekove skorje, cele in zdrobljene, smrekove hmelove droge, rabljene sede od strojnega in jedilnega olja, v dobrem stanju, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo. FRANC OSET Sv. Peter v Savinjski dol. Pozor! Od danes naprej nabavite za Božična darila" Pozor! vsakovrstnega modnega, in manufaktvrtega blaga po zelo znižanih cenah v trgovini lhI <£ Kuhar, prei Kari Soss Maribor, Aleksandrova cesta 9. Cniidiie cene pri »IHIDIINA« 10 tt»zic. Mamice nc zamudite ugodne prilike dn n ukIo dat'' veliko '7,biro vsakovrstnih olroSkih vozičkov igralnih VOllAkov stotir. holrnder lev. matih iivn-koies in trleikljev. Šivalnih strojev in dvokoleB. Posebni oddelek z« popravo dvokoles, mmorjev. JivamiU »trojev, olrcSkiU vozičkov iid. RinuJII ran.te z offiijem. Kolesa se slirnn ujein tudi preko lirae Ceniki franko. JOIBIINA" r n.L. tovarna dvokoles otroških vozičkov. Irubllana. karinv^kn 4. Denar naložite najbo/fše tn na/varne/še pr/ Spodn/eštaierski ljudski posojilnici v Mariboru r. z. z o. Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°l0 na trimesečno odpoved 8°j0 Kupujemo staro lito železo v vsaki množini Ponudoe z navedbo najnižje cene na STROJNt TOVARNE IN LIVARNE. D. D. - LJUBLJANA. Potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni soprog in oče, ozir. brat, gospod dr. Pave! Maiite Va??avec notarski namestnik in bivii odvetnik dne 9. t. m. v 54, letu, po dolgoletni mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb blago-pokojneg* sc bo vršil v Mariboru dne 11. decembra 1927 ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališč na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo dsrovana 12. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene v Mariboru. Maribor, 9. decembra 1927. ADF.LA VALJAVEC, soproga. — LE A, hčerka. - DR. VALERIJA VALJAVEC, sestra. — DR. LUDEVIT VALJAVEC, brat. Posebni partl se ne bodo izdali. Mestni pogrebni zavod, Maribor. Zahvala. Za vse Izraze toplega sočutja ob pterani izgubi naše nepo-zabljene mamice, ozir. soproge, sestre, tete in svakinje, gospe Zofke Meglic za poklonjeno krasno cvctjc ter za mnogoštevilno častno spremstvo na njeni zadnji poti izrekamo vsem našo prisrčno zahvalo. Posebna zahvala zadrugi ključavničarskih mojstrov, gospein Kolašicam, gg. zastopnikom ostalih društev ter železničarski godbi »Sloga« za ginljivc žalostinke. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala! Ljubljana, dne 8. decembra 1927. Globoko žalujoči ostali. Sol sv. Roha za noge (nV Otrdela koža Zmrzllna. ^L^ ^ Polente rok Oteklina. ^frg^^bpT ,D uo8- Utrujenost Izpahneuje. Poškodbe in pekoče noge. ozdravijo noge. Ako raztopimo malo množino soli sv Hokn za noge v topli vodi. dobimo vodo, ki je nasičena i oksige-uoin. ki čudovito dobro učinkuje na bolečo uogo in ustavi bolečine, ki so se pojavile vsled tiščanja čevliev Ozdravi uajboh zastarele ozebline, neznosno rbečlco. ki |o povzroča ozeblina, in vsnko rano na nogi Pri daljšem namaknniu postanejo kurj« očesa in trda koža tako mehka da se morejo odstraniti tire? noža h Ii britve Prav gotovo ie. ria sol sv Roka /.a no«e popolnoma uredi naiboli '.nnemarieno noga Ozki celo novi čevlji postanejo udobni, knkor bi lili nosili že več let. Lahko poljubno hodile in vet ur stojite na enem mestu, ne da bi občutili najmanjše bolečine ali utrujenost. Velik zavoj sv. Kokn soli za noge slane Din I6'— Dobiva se v vsaki lekarni In drogerlji.' 99 99 99 SIDOL" najbolje sredstvo za čiščenje vseli kovin, čisti tudi okna in zrcala. Da ne boste oško-dovnni. pazite pri nakupu v lastnem interesu na ime SIDOL" ter najodločnejše odklanjajte raznovrstne manj vredne ponarejene znamke. SIDOL" se dobi v vsaki trgovini. Razpi iS. Mestna občina ljubljanska razpisuje mlrar. dela dobavo notr. opreme za mestno klavnico Pravilno sestavljene in ko'kovanc ponudbe ic oddati v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/11, do 13. decembra 1927 do 11 dopoldne. Vse tozadevne podatke in pripomočke daje mestni gradbeni urad med ura Inimi urami. Mestni magistrat ljubljanski, dne 6. decembra 1927. Najst&ie,ša tovarna pohištva I. I. Naglas v Ljubljani, Turjaški trg štev. 6 priporoča svojo veliko znlogo vsakovrstnega pohištva, žimnic zol. toteljev i. l d. po zelo nizkih cenah. 99 N&fiiooal" registrirna blagajna le dobro ohranjena se kupi Ponudbe z navedbo cene iu op sn pod „National* št. ^Hfti na upravo lega lisla. 99 U pisalni siroi ima sueiouni a&aues, nad 2.000.000 stro eu o a B gft Eg f* m m Ltab! ana, S-rsenlturgnoa prometa, »edosggižlu » »rpeinestJ in osied tega n&icene Si. ul caS/j. ?2;efo,-a at. 29S0 Sir H. Rider Haggard: 9 KSeopaira, egiptovska kraljica. »Tega pa ne!« je nadaljevala z drugim glasom, hreščečim glasom stare ženske, >liočem — ne bodi tako trapast, fant — praska leva je strupena reč, strašna reč; res, tako huda kakor ako te gad piči — za rano treba skrbeti, če ne se vzgnoji, in potem boš vse svoje žive dni sanjal o levih in kačah. Ampak jaz vse to vem — dobro vem. Nisem zmešana. Zakaj, zapomni sil Vse ima svoje ravnotežje — v blaznosti je mnogo modrosti, v modrosti pa mnogo norosti. La! La! La! Sam faraon ne more reči, kje se ena prične in druga konča. Ampak ne stoj vendar tam in ne strmi pred se, da si videti tako aboten kakor mačka v modrikasti obleki, kakor pravijo v Aleksandriji. Samo pusti me, da pritisnem te zelene reči na rajneno mesto, in v šestih dneh sebo vse zacelilo, da boš kakor trileten otrok. Ne zmeni se, ako te bo peklo, fant. Pri njem, ki spi v Filali ali Abutisu ali v Abidu — kakor trdijo sedaj naši božanski učitelji — ali kjerkoli, in to je nekaj, kar bomo vsi doznali prej, preden bomo hoteli — pri Ozirisu, pravim, doživel boš, da boš tako brez brazgotin kakor žival, ki jo darujemo ob mlaju Izidi, samo ako me pustiš, da ti tole denem na rano.c »Ali ni res tako, dobri ljudje?« in obrnila se je in nagovorila nekaj ljudi, ki so se bili nabrali, ne da bi jih bil videl, ko je ona prerokovala, »zagovorila sem ga, samo da bi bil moj lek uspešen — la! la! Ni je stvari kakor zagovor. Ako ne verjamete, samo pridite k meni, kedar vam žene nc bodo rodile; to jc boljše kakor da obdrgnete vse stebre v templju Ozirisa, vam povem. Naredila bom, da bodo rodile kakor štiriindvajset let stara palma. Ampak, veste, morate tudi vedeti kaj se pove, to je glavno — pri vsaki reči gre navadno vedno za glavno. La! La! Ko sem vse to slišal, sem se jaz, Harmakis, prijel za glavo, ker nisem vedel ali čujem ali sanjam. Ko pa sem naenkrat pogleda! kvišku, sem med ljudmi, ki so se bili nabrali okrog naju, zapazil sivolasega človeka, ki nas je pozorno opazoval; pozneje sem izvedel, da je bil ta človek Ptolemejev vohun, prav oni človek, ki bi bil kaj kmalu dosegel, da bi me bili faraonovi vojaki ubili, ko sem bil v zibelki. Tedaj sem razumel, zakaj je Atua tako abotno govorila- »Čudni so tvoji čari in zagovori, starka,« je rekel vohun. »Govorila si o faraonu in dvojni kron: in postavi, ki ji je Pta dal obliko, da bi jo nosila; ali ni to res?« »Seveda — del zagovora, bsdak. Ali more človek dandanes pri kom boljšemu priseči kakor pri božanskem faraonu — bogovi naj ohranijo njega in njegovo godbo, da bo očaral to srečno deželo? Pri čem boljšem kakor pri dvojni kroni, ki jo nosi — hvala Aleksandru iz Macedonije? Ampak dovoli, ti pa res vse veš. Ali mi potem lahko poveš, ali so že dobili nazaj tisti plašč, ki ga je Mltridates odnesel na otok Kos? Pompej ga je nosil nazadnje, ali ne? V svojem zmagoslavnem sprevodu — samo pomisli: Pompej v Aleksandrovem plašču! To je ravno tako kakor mlado ščene v levovi koži! Ker govorimo baš o levih — poglej, kaj je ta deček storil — s svojim kopjem je ubil ieva. Vi vaščani pa bi bili morali biti prav veseli, ker lev je bil silen samo poglejte njegove zobe in kremplje. Te kremplje! Vse je tako, da mene ubogo neumno starko lahko pripravi do tega, da kričim, ko jih gledam In pa truplo, mrtvo truplo tamle — lev ga je ubil. Na žalost je sedaj Oziris* ampak če pomisliš, da je bil komaj pred dobro uro vsakdanji umrjoč človek kakor ti in jaz! Ej, odnesite ga k balzamoval-com. Na solncu se bo hitro napihnil in razpočil in to jih prihrani trud, da ga jim ne bo treba razparati. Ampak enega talenta srebra gotovo ne bodo potrošili zanj. Sedemdeset dni v natronu'— to je vse, kar bo najbrže dobil. La! La! Kako mi teče jezik in temno že postaja. Hej, ali ne boste odnesli trupla tistega i mladega nesrečneža, in leva? Ti, fante, obdrži tele i rastline na rani in nikdar več ne boš čutil teh prask, i Jaz vem nekaj, dasi sem čisto neumna, in poznam tebe, vnuk moj. O, jemnasta, veseli me, da le je njegova svetost veliki duhoven vzel za svojega, ko je j faraon — Oziris nuj blagoslovi njegovo sveto telo — naredil konec njegovemu sinu. Tako zal si videti, Stavim, da pravi llarmakis ne bi bil mogel na tak način ubiti leva. »Ti veš preveč in govoriš prehitro,« je godrnjal vohun, popolnoma ukanjen. »No. vrl mladenič je. Hej, fantje, nesite to truplo nazaj v Abutis, eni izmed vas pa naj ostanejo tukaj in mi pomagajo odreti levu kožo. Poslali jo bomo tebi, mladi možak,« je nadaljeval; »s tem pa ne rečem, da jo zaslužiš. Na tak način leva napasti — to je bil čin bedaka, bedak pa zasluži, kar dobi — pogubo. Nikdar ne napadi močnega, dokler nisi močnejši.« a E > p c s «.. = = x a '.»iS & B a « < f— N g S « p s * 3 i« S 5 -s m O" J« s I r * z T Š- i i 5T " 2 — o O 3- lis- T H » T S £ o N » 9 rc aq 2. _ a ~ a. < e -, ce - e n e H B — e 3 £ i t — 0Q i i a S o-P s ~ X- E' S £ S •=■ ? — 3 Cd £P | < o •S Ot t: N — M a š i S- I - - N/ C^ f - £ , S S 5 i * ra » N 9 * Duša, poleni ko jo bila združen« i božunsivom. w ra B .t ? > S _ > =» ra C * T. g £ i ? MAEI OGLASI Vsaka drobna vrstica 150 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjumo. Vrtnarja Iščem mesta hlapca nairaje v župnišče. Starost srednjih let. Naslov v upravi lista pod: 9601. Izurjen vrtnar oženjen, brez otrok, išče mesta ali vzame v najem vrt v Ljubljani ali v bližini Naslov pove uprava lista pod številko 9733. ~ KOT UČENEC v trgovino z mešan, blagom na deželi želi vstopiti zdrav in krepak fant 16 let, ki ima veselje do trgovine. Nastopi lahko takoj, ter prosi za odgovor: Franc Boik, Do'ga-njiva, p. Velikaloka, Dol. "Službo išče 18 letno dekle iz poštene hiše, ki se ie na deželi izučila šivania, da se v šivanju izpopolni. Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 9664. ~~ RESNA DAMA vešča vseh trgov poslov, zmožna kalkulacije in bilance, vodila ie več let samostojno večje industrijsko podjetje, želi sodelovati pri večjem podjetju, pristopi tudi kot kompanionka. Ceni. ponudbe na upravo lista pod: »Položim kavcijo« štev. 9784. Čevliarski pomočni'r, še mlad, išče službe. Zmožen zbitega in neko- J liko šivanega dela. Ivan Mulej, Radovljica. VPOKO.TENEC. samec, srednje starosti, želi službe sluge, vratarja ali kaj sličnega. Naslov na pravo »Slovenca« v MARIBORU. STROJNI KUPJAČ želi službe. — Naslov v upravi pod štev. 9883. Kmetsko dekle pridna in poštena, stara 20 let, išče mesta. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 9817. KMETSKA ŽENSKA stara 42 let, poštena in pridna ter dobra gospodinja. v bedi radi domačih razmer, je primorana iskati službo O vzroku se lahko vsakdo prepriča. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 9835. Korespondentinja vešča slov., hrv., nem. in franc jezika, hrvaške ter nem. stenografije in vseh pis. del z večletno prakso, išče službe v večjem podjetju v Ljubljani. Nastop 1. jan - Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod: Samostojna. Učenec merno šolsko izobr., želi vstopiti kot začetnik v trgovino z meš. blagom. . Več se izve pri Fr. Vi-denšek, Št. Janž -Velenje. popolnoma izvežbanega v vseh panogah vrtnarstva, pridnega, treznega in zanesljivega. sprejme s takojšnjim nastopom TRBOVELJSKA " PREMOGOKOPNA DR., ravnateljstvo ZAGORJE ob Savi. VEČ DIJAKOV se sprejme na stanovanje z zajtrkom. Naslov pove uprava pod štev. 9788. Oskrbnik-viničar, absolvent vinorejske in sadjarske šole, s prakso, i priden, pošten, se sprej-! me v stalno službo. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače upravi j »Slovenca« pod značko: »Novo mesto« štev. 9722. SLUŽKINJA se sprejme s 1. ian. 1928 k mali trgovski družini na Gorenjskem: biti mora pridna, poštena, vajena kuhe in otrok. Plača po dogovoru. Služba stalna Naslov v upravi lista pod številko 9797. Trg pomočnik dober manufakturist vojaščine prost, se sprejme v trgovino mešan, blaga. Ponudbe na upravo lista pod številko 9799. Začetnico za vsa pisarn dela sprejmem. - Ponudbe upravi pod: »Praktikantinja«. ČEVLJARSKE VAJENCE sprejmemo. Opoldansko hrano preskrbimo mi. — »VOIKA«, Krekov trg. NEMŠČINO, francoščino in matematiko bi poučeval šestošolec dijaka niž. srednje šole. Ponudbe na upravo lista poH šifro: »Poduk« št. 9876. KLAVIR ODDAM za dnevno vajo. Naslov v upravi lista pod št. 9879. Udovec s pokojnino, želi znanja v svrho poroke s pošteno vdovo ali Gospodično nad , 45 let. - Ponudbe upravi lista pod: »Udovec- Prodam POSESTVO v bližini industr. trga, z obsežn. delavnicami, pripravno za trgovino ali obrt. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9775. Majhno hišo (staro) z 2—3 sobami in pritiklinami — kupim. Rvent. užitek se upošteva. Posredovalci izključeni • Pism. ponudbe na upravo lista pod: Hišica. Prodam HIŠO visokopritl., s 6 kuhinjami in fi sobami, in eno parcelo, 527 m2, za ceno 105.000 Din. Zelera iama St. 221, pri Ljubljani. Parcelo na Prulah, preko 1000 m', poceni proda FOSREDO-VALFC« - Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. Prodam GOSTILNO z mesarijo, kegljišče, šest do 8 oral zemlje, sadovnjak v lepem prometnem kraiu pri farni cerkvi — SLfVAR, Ljutomer, Or-možka cesta St. 80. Lficn enonadstropno, v ! JllOU Mariboiu, z ve-1 likim vrtom, za 150.000 D, POSESTVO z go«it!lno -proda Zagorski Maribor, Tatenbahova ulica 19. VAJENCA 14 do 16 let starega, se sprejme za delikatesno stroko v MARIBORU. — Naslov pri upravi »Slovenca« v Maribora. Krojaškega vajenca sprejmem. - Fr. Premeljč, Aleksandrova cesta 1. Rezbarja 1 za preprosto mizar, rez- 1 barjenje vzamemo v stalno službo. - Ponudbe na upravo lista pod St. 9806. ftloiH1 spretnega, s Šoferskim izpitom, išče večje podjetje. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Šofer« številko 9807. STANOVANJE (2 sobi in kuhinia), išče mirna stranka (2 osebi) za mesec mai. Ponudbe upravi pod: »Maj« 9284. Stanovanje 2—3 sob s pritiklinnmi. morebitnim vrtom, električno lučjo. v sulii*m I. nadstropju — išče mola, mirna družina. Najraje kje v Trnovem ali Krakovcm. — Cenj. ponudbe nn upravo »Slovenca« pod: >S(JHO STANOVANJE«. Cnpio se odda dvema WUM<1 rfospodoma s 15. decembrom. - Naslov se izve v upravništvu »Slovenca« pod St. 9812. Katera stareša gospa s premoženjem bi hotela iti na vso oskrbo k solid. družini drž. nameščenca na deželi? - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: i »Dobra oskrba« št. 9822. Opremljena spalnica se takoj odda. - Mojstrova ulica 14. 9840 Smreke (Fichten, Picea excelsa, fBallenpflanzen) s zemljo za presad, kultivira-ne, v lepi formi od 1 do 3 metra višine, kuDU-jemo celi vagon. Janko-mir, velevrtliariia - Ste-njevec kraj Zagreba. mmm K^eoč kupi F. Čuden l ,> Več se izve pri M. Pod-reberšaku, tajniku, Laško. HIŠA Z VRTOM in gospod, poslopjem naprodaj, nova, udobna, s posestvom in vinograd., ali brez. Na Dolenjskem, blizu mesta, pol ure od postaje. Primerna tudi za letovišče ali boljšega obrtnika Podrobni podatki v upravi »Slov.« pod številko 9681. Dvodružinska HIŠA nova, z vsemi pritiklinami, ugodno naprodaj. Mogoča takojšnja vselitev. Stožice pri Ljubljani, Fr. Jerko, Črnuče - Ježica. 7nnn na električni po-LCiyd gon, s polnoiar-menikom, moderno urejena, s približno 2000 m3 okroglega lesa, v večjem mestu Slovenije, se ugod. proda - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9429. Nova hiša je naprodaj v bliž. post. D. M. Polje Nas'ov pove uprava lista pod St. 9837. pn n8'višiih cenah erne, iuvelir, Liubl'an VVo' ov 11 i Sfpt Brusni les žagan, 1 in 2 metra, kupujem na vago. Plačilo akreditiv. - MANGART, poštni predal 43, Ljublj. Naprodaj imamo 2 labljena tovorna ! avtomobila ! v popolnoma dobrem stanju, in sicer: 1 Ročk 5-tonski (motor Fross-biis-sing), 40 HP. s Driklop-nim vozom, in 1 S P. A. 3-tonski, 35 HP. Motorji so zelo močni, izborno funkcionirajo. - SPA vozovi so vsled lahke karoserije in lastne teže zelo sposobni za mestno porabo, Ročk pa je sposoben za največje tovore. Poraba bencina majhna. Kolesa so v brezhibnem stanju. — Vprašanja naj se pošljejo na: »Cereale« d. d. valjčni mlin, Djako-vo, Slavonija. 9596 Božič smrečico tudi večjo množino. Vam dostavim na dom, ako jo naročite v upravi lista pod: »Zmerna c<:na«. KONTRABAS dobTr, naprodai. J. Medved, Cesta na Bellevue 4, Šiška. Naprodai ie zelo dobro ohranjen moški mestni kožuh (Stadtpelz), podložen z »Genotten« mačkom in perzij. ovratnikom. - Na ogled pri tvrdki I. Wanek na Sv. Petra cesti št. 9. Ajdovo moko pristno domačo, razpošiljam od 50 kg naprej. -Paromlin Peter OSTERC, Beltinci — Prekmurl«. KLAVIR kratek, dobro ohranjen, prodam ugodno, tudi na obroke. Naslov se izve v upravi lista pod: 9790. Novo kolo iIzt: ško, poceni naprodaj. — Žirovnik, Sv, Petra c. 18. HLCDE dam. Pripravno takoj za razžagati (2 vagona plo-| hov). - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9880. ŠIVAL. STROJ in toplo- dar ceno prodam Naslov v upravi pod štev. 9891. UGODNA PRILIKA! Prodam dobro ohranjen osebni AUTO »Laurin Klement« in skoraj nov »Renault«, oba 4 sedožna. Ponudbe na upravo pod: »Laurin« štev. 9892. OBLEKE, zastori in druge stvari, se ceno prodajo. Domobr. c. 5/1. 800 kg KORENJA naprodaj. - Koseze št. 24. Ljubljana 7. 9838 Cmiip! in nov zimski dllllSlii suknjič prodam, Naslov v upr 9816. KROJAČI in šivilje I Kroje (šnite) po poljubnih slikah, izdeluje in razpošilja za dame in gospode Knafelj Alojzij, učitelj krojaštva, Ljubljana, Križevniška ul, 2. o&Maii iireuaviiu. lati .o osvežuje kri. izboljša, slabo prebavo sli hotno 'lelo vanje čroves in vzpod liuja apetit - I pakel [lin - Priporoča l ekarna Rahovee Liuhljana Kongresni trg I. VARDIAN Sisavt 53. Hrv. Priporoča svoje najboljše Ta m buri ce l)i (i. Piccoli, lekarnar • Ljubljani priporoča pri /.aprtju in drugih ležkočah želodca svojo preizkušeno Želodčno tinkturo. Pozor, občinski uradi! PASJE ZNAMKE se dobe najceneje pri: FRANC GREBENC, klepar, Trbovlje I. Posredovalnica za službe se priporoča vsem ceni interesentom z zagotovilom najboljše postrežbe Elizabeta Lorber. Maribor, Vetrinjska ulica 5. K. Granitz krznarija v Mariboru, Gosposka ulica Stev. 7. Največia zaloga finih in najcenejših KOŽ za kožuhe Vsa v krznarsko stroko spadajoča dela se izvršujejo promptno in po najnižjih cenah. - Kupuje vsakovrstne kože divjih živali, kakor- dihurjev, lisic, kun itd po najvišjih dnevnih cenah. Kašo. ešprenj, ajdovo moko vedno svežo odda a nn debelo veletrgovina A. VOLK. LJUBLJANA Ues:'eva cesta ■ tev :M. Butare ln kolobarje popolnoma Hiitae. izredno poceni Cebln, VVotfova 1/2 an« m Zimnice modroce. posteljne mrež«, želez postehe (zložljive) otomane divant in drug-tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku Krekov trg St 7 Ipuk-g Mestnega doma) ; r, g t e L Jiim iv«5? orlnoroca najooljse lamnunce, par-tlture, st* ure olt in vse otrebiime i a vsa glasbila Odlikovan na pariikl Cenik franko. razstavi Vino čez ulco, črno 1 10 Din, belo 1 11 Din — jamčeno pristno, priporoča VINSKA KLET na Sv. Petra cesti St. 43. Volna - bombaž ib struino pleteni« In ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU LJUBLJANA Stari tre 12 - Židovske 4 Trbov. premog, drva — POGAČNIK, Bohoričeva ulica St. 5. — Telefon 2059. DRUŽABNIK s kapitalom, sodelujoč ali ne, se sprejme k prvovrst. trg. podjetju v Ljubljani. - Dopise upravi lista pod »Življenska eksistenca«. žarnice Tungsram in Philips, kupite najugodneje le pri tvrdki SLAVO KOLAR, elektrotehnično podjetje, Ljubljana, Dunajska c, 22. Mesarji! Stenska dvigala za klavnice, mesoreznice, kloba-sarice, sekire - mesarice, nože, bruse, ostrila za nože, stiskalnice za o-cvirke nudi najceneje FR. STUPICA, železni-a — Ljubljana. 9808 Opekarski akordant prevzema izdelavo zidne in strešne opeke (Strang-falz) z vsemi gonilnimi in izdelov. stroji ter vsa popravila istih. Istotam se izve tudi za nakup opekarne s stroj, obratom, po zelo ugodni ceni. - Cenj. ponudbe je nasloviti pod »Strokovnjak« na anonč. družbo Aloma Companv, Ljubljana. 9859 1nseriraite v ..Slovencu!" Pozor? Pozor! Cenjenim damam se priporočam za obisk trgovine domskega perila izdelanega po najnovejših kro ih. Sprejemajo se tudi naročila pot»fel|Il€«'a perilu in vseh drugih damskih izdelkov. AMALIJA Z0RCIC, Kongresni trg št. 3 Cene/Se kot on RAZPRODAJAH jc dob' osahnorsmo manulohlurno blaga samo on IRPtN, MARIBOR, a,auw try it«o, V. KNJIGOVEZNICA K.T.D. črtalnica in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/II priporoča svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journa-lov i. t d. lastnega izdelka. Vstopnice za razne prireditve, b/agam/ške bloke i. t. d. Izjava. fzjavljamo s tem, da ni več veljavno pooblastilo, podpisano 15. febr. 1927 od našega visokega lastnika in podeljeno našemu bivšemu upravitelju ALFREDU PUNGERSCHEGU, kateri tega, kljub že pred petimi meseci podani odpovedi, še do danes ni vrnil in nima imenovani pravice izvršiti pravna opravila pod katerimkoli imenom za tukajšnja veleposestva. Uprava veleposestev grofa Josipa Herbersteina — Ptuj. DOL obvezo in glejte uove cene čevijev: Iz teletine moški 152'- Din Iz kravine moški podkovani 154'- Oln Iz boks. moški 175'- Din Gorski (goizerd) 180°- Din lz teletine čensh 152'- Oln 175'- Din 169'- Din 189 - Din 30'- Oln 41'- Oln 54'- Din Iz boksa ženski Iz sevreta renski polčevlji Iz aka ženski polčevlji Iz oučine otroški Iz ie» S* . . t* v, i1 ao* s* K* < ✓V- 11» Dunajska cesta It. 7 Dunajska cesta St. 7 Dunajska cesta It. 7 Dunajska cesta St. 7 Najboljši Šivalni stroj je edino le mm m m ui dom, obrt in industrijo ter Švicarski plenlni stroj „OUBIED" Istotam » zalogi pisulni stroji ..URANIA" Josip Peteline L ubljana bliin Prešernovega spomenika (a rodo Najlepše opreme. Nizke cene. Tudi ua mesečna odplačila. Klobuke, kape, perilo, kravate, obleke, čevlje, zimske suknje itd. Velika izbira po najsolidnejših cenah pri Jakob Lati Maribor samo Glavni rg št. 2. Gles §0 otidflfnffi postal Special Beinartz R4 Mode! 1927/23 za vse valovne dolžine in vse razdalje, posebno za .laljne govore sposoben. Tm nov aparat, ( at«-reffn ruzprudulamo pnd amstvom njeg .ve popolnosti, te dunes važen tržni preilmet. Vse (IruKP tipe raznih aparutov vedno v zalogi. Za lastno izdelavo se dohi o pr nas vedrin nrigi' alni po samezui deli. Za izdelavo lete-isker pooblaščeni ftsciio - Starkel, Maribor Trs Svobode 6. — Zastopstvo za Ptuj in okolico S. Spruschina, mehanik, Ptuj. JPoisti za divje prašiče, lisice, kune itd so dospele. Puškar J. Sžernacl /vlar