417
Dopisi.
Iz Zagreba. • - Skupščina zagrebške županije je sklenila v 5. seji oberniti se do kr. dvornega kancelara, naj bi se kmali kmali sklical deželni zbor. — Do prezv. nadškofa kardinala Haulika je namenjena prošnja, da se po vseh rimsko - katoliških .cerkvah trojedine kraljevine vpelje slovanski jezik. Culi smo, da preuzvišeni škof diakovaški Strosmajer, ki je na srčno nam radost nedavno v najboljem zdravji došel iz Rima, je prinesel veselo novico^da sv. Oče bi utegnili dovoliti slovansko liturgijo. — Škofu senjskemu baronu Mirku Ožegovicu, zelo slabotnemu starčku so sv. Oče za volj oslabljenih nog dovolili, da sme sede služiti sv. mašo, stoje pa le pri povzdigovanji in sv. obhajilu. — Slavni Mirko Bogovic je izdal 3. zvezek krasnih svojih pesem pod naslovom „Vinjage/'— Marljivo pevsko društvo ,,Kolou napravilo je besedo 20. dne t. m. Program je kazal 7 zanimivih predmetov, med kterimi smo radostni zagledali zopet slovenski zbor: „Zvezdaa od dr. Gust. Ipavca.
Iz Celovca — naznanja ,,Slov. Prijatel" prežalostno novico, da je naš prečastiti rojak gospod Plači d Javornik, duhovnik benediktinskega reda, večletni profesor bogoslovja in zdaj fajmošter v St. Jurji v la-vantinski dolini, 30. novembra umrl. Rajni je bil že od prvih Časov iskren domoljub, ki je podpiral vse narodne naprave in bil spoštovan pisatelj slovensk — živel bode tedaj   v hvaležnem   spominu   našega naroda.
Iz Kozjega na Stajarskem. (Prepoved živinskih sejmov.) C. kr. okrajna gosposka naša je oklicala 29. dne u. m., da po ukazu c. kr. deželne vlade od 26. novembra t. 1. so za zdaj vsi sejmi v okraji Kozjem (Drachenburg) prepovedani zato, ker se je na Hrvaškem blizo staj ar s ke meje goveja kuga prikazala, ktera se čedalje bolj razširja.
Iz teharske fare na Staj. (Zlata poroka). Ne da mi miru, da ne bi popisal nekoliko, kar še ne pomnimo teharski farani, pa tudi pozabili ne bomo, dokler živimo. 23. u. m. smo imeli v podfari pri sv. Lovrencu pod Projsino zlato poroko, ki sta jo obhajala Miha in Neža Stantetova, po domače Stareja. Pred 53 leti, ravno o tem času, sta bila prvikrat poročena. Bil je lep in kaj prijeten dan; blizo Starejeve hiše začn6 možnarji pokati, da se je zemlja tresla; mnoga povabljena svatovščina se bliža od vseh krajev na zajtrk; proti deveti uri so se podali v cerkev , vsi lepo sva-tovsko oblečeni, deklice, male in veče, lepo ovenčane, starček in stara pa s palčico v rokah , in vsak svoj venček iz rožmarina. Akoravno je bil delavnik, je bila natlačena cerkev ljudi, kakor ob shodih. Sv. mašo so peli gosp. France Krušič, profesor verozakona na celjski gimnazii, kot bratranec mladega Stareja. Ganljivo je bilo viditi, kako je mladi zet prijel starega očeta in staro mater za pod pazduhe, in ju kot ženina in nevesto peljal pred oltar. Sedaj so začeli gospod svoj nagovor tako srčno, da so sploh vsi ljudje po cerkvi si solze iz oči brisali. Po dokončanem opravilu se podamo v Starejevo
hišo v gostje, kjer smo bili prav zidane volje. Kakor v cerkvi prej , tako za mizo zdaj nam je prostora po-manjkovalo. Godbe nismo imeli, pa pesem za pesmico, zdravica za zdravico se je vrstila, da nam je pretekel dan in polnoči, da nismo vedili kedaj. Se le proti jutru smo se svatje podali vsak na svoj dom k počitku. Tudi jaz sem bil povabljen v to svatovščino; zraven pa tudi naprošen, naj pesem zložim v veseli spomin. Rado-voljen sem to storil in skoval tole, kakor jo prost mli-narček skovati more
Pesem od zlate poroke.
Hiša Starejeva lepa stoji,                 Res je veliko zakonskih ljudi,
Kaj nek veselega tam se godi?       Vendar se malo to kedaj zgodi, Stari oče in mat'                             Da bi zakonska dva
Bila sta drugikrat                            Drugič k poroki Sla,
Dans pri porok';                              Kakor ta dva:
Naj žegna vaj' Bog!                        Star mož in žena.
Zlata res svatovsna,  ljubi krist-     Kakor mladenč   in   deklica  na
jan,                                                svet'
Tukaj obhaja se danes ta dan;        Sta se ženila pred petdeset let';
Srečni mož in žena,                          Zdaj pa že v starosti,
Ko sta doživela                                  Na pragu večnosti,
Zakon na svet'                                   V zlati porok'
Čez petdeset let!                                Je žegnal vaj' Bog!
Vem, da Bogu sta služila zvest6,      Pridne atir hčere in zetje trije,
Svoje otroke učila lepo!                   Vsi so pošteni in dobri ljudje, Zvesta do starosti,                            So se pomenili,
V lepi zastopnosti;                            Gostje naredili,
Tak sta izgled                                    To je lep6
Zakonskim na svet'!                          Za žlahto cel6!
Tak pa storite otroci tud' vi,           Zlata poroka je malo kedaj,
Da vas Bog dolgo živeti pusti!        Jaz je še nisem ne vidil do zdaj, Ljubite stariše,                                  Danes to prvikrat,
Ki jih imate še,                                 Znabit tud' zadnjikrat —
Bog vam pa bo                                 Dosti ljudi
Dal srečo za to !                                Tako govori!
Tak veselite prav srčno se vi, Žlahta, otroci in unuciči vsi!
Saj boste pomnili,
Nikdar pozabili;
V lepi spomin
Ta dan bodi vsim!    Anton Grabič, mlinar.
Iz Proseka 13. dec. — Nedavno smo si tukajšni pevci omislili iz Ljubljane slovensko mašo, in pod vrlim gosp. šolskim učiteljem smo se je tako kmali izurili, da smo jo že na dan vseh svetnikov čveteroglasno prav dobro peli pri službi Božji, potem pa še dvakrat. Al kaj se zgodi? Nekega popade neka sveta ali ne-sveta jeza, tako, da gre nad učitelja ter ga vpraša: odkod je dobil privoljenje za petje slovenske maše? Učitelj nekako prestrašen odgovori, da v Ljubljani je prišla na svetlo, in da ne dvomi, da se sme peti, ker se tudi drugod poje pri službi Božji. Srditi mož pravi, da kratko nemalo ne trpi tega!! —Da bi se slovenska maša na slovenski zemlji v Božjem hramu ne smela peti, smo slišali zdaj prvikrat. Saj odkar se je začelo cerkveno petje pri nas, se ni drugače pelo kakor po slovenski ali pa, kakor se je nekdaj zvalo, po krajnski; kako, da bi zdaj ne smeli? Kdo nam more prepovedovati, da ne bi Boga častili v jeziku, ki nas ga je mati učila in s pesmami, ki so tako lepe, da ne zavidamo nobenega druzega človeka za svoje ? Učitelj pa spolnuje le svojo dolžnost, ako spolnuje voljo vseh faranov, ne pa, da bi godil, kakor bi mu trobil eden ali pa mala kopica njegovih! Pojte Vi svoje pesmi, kakor Vam je drago, in pustite nas pri miru; mi pojemo svoje in jih bomo peli, če Bog d&, na veke!
Pusti peti moj'ga slavca, Kakor sem mu grlo stvaril —
tako piše nam Prešern. Berite „Orglarja", če znate: t prav dober poduk Vam bo, gospodine!   Z Bogom!
En pevec v imenu vseh druži h.
Iz Planine 18. dec. Citavnica naša jako dobro napreduje, udje se vedno množijo; odboru pa gre tudi hvala, da jim dobro streže. Za zimski čas je dalje odločil sledeče veselice: 31. dne t. m. večerno zabavo, 8. januarja 1865 besedo s tombolo , 22. januarja tombolo s plesom , 2. februarja gledišče s plesom , 19. februarja ples, 26. februarja ples. Vsaka veselica se začne ob 7. uri zvečer. — Vsak torek in četrtek so pevske vaje, vsako nedeljo pa domače zabave s petjem.
Iz Ljubljane. Iz poslednje seje deželnega odbora posnamemo sledeče. Na neki sklep deželnega zbora saicburškega je c. kr. državno ministerstvo vprašalo tudi kranjski deželni odbor, kakor vse druge: ali naj se vpelje prisiljeno cepljenje koz? Odbor je odgovoril, da ne, pa to je za potrebno spoznal, da se odpraviod leta 1860 vpeljani stanovi t ni red, po kterem se pri cepljenji koz mora ravnati vsak zdravnik brez izjeme. — Prošnjo uradnikov ljubljanske bolnišnice , naj se jim plača oskrbovanje opravil, ktere zadevajo tržaške najdence (findlinge), je deželni odbor pritrdil, za prihodnje pa bo deželnemu zboru potrebo razodel, ,da se za uboge sirote , kterih je iz ljubljanske in tržaške porodnišnice blizo 2000 po naši deželi na reji, ustanovi zopet, kakor je do julija 1860. leta bilo, poseben oskrbnik. — Ministerski ukaz zastran ponavljavnih nedeljskih šol za rokodelske fante bode odbor na znanje dal deželnemu zboru s tem, da, dokler deželno zastopništvo do ljudskih šol nima po ustavi zagotovljenega vpljiva, se deželi tudi ne morejo nakladati nobene plačila. — Pismo c. kr. državnega ministerstva, v kterem se odboru naznanja, da je Njih Veličanstvo blagovolilo potrditi v poslednjem zboru sklenjene lastnosti, ki jih mora zdravnik imeti za sposobnost vodstva ljubljanske bolnišnice , je bilo v vednost vzeto. — Ker c. k. državno ministerstvo ni potrdilo sklepa deželnega zbora zastran podeljevanja službe oskrbnikove vposilni delavnici ljubljanski, bo odbor nasvetoval deželnemu zboru, naj se raji odpove vsemu vpljivu do te službe in c. k. vladi prepusti, da sama izvoli kogar hoče. — Na 23. dan t. m. dopoldne do 10. ure se je razpisal dan, do kterega naj se oglasi, kdor hoče prevzeti z i-danje mostii čez Savo pri Krškem. Pogoji se natanko zvedo pri deželnem odboru v Ljubljani; ponudbi se mora dodati 4000 gold. kavcije. Iz deželnega zaklada prejme, kadar se most odpre, 10.000 gld., mostnine sme poberati 17 kr. od vprežene živine, sicer pa 7 kr. od velike, 4 kr. od male živine, Človek plača 1 kr. itd. itd. -- Da se plačilo za stanovanje žan-darjev, za ktere bo plačala dežela za prihodnje leto 8000 gold., stanovitno v red dene, bo pisal odbor c. k. žandarskemu poveljstvu v Trst, naj pošlje zastopnika v Ljubljano v končno razpravo te stvari. — Mestnemu magistratu se bo odgovorilo, naj poskrbi, da se podoba sv. Janeza pri črnuškem mostu popolnoma ne razruši, da se kmali prepelje v Ljubljano. — Ker soseska krtinska v podbrškem kantonu zavoljo zidanja cer-kovnikove hiše želi priklade od 66 odstotkov na hišni in zemljišni davek , bo odbor zagovarjal to željo v deželnem zboru.
— Zopet na3 je ta teden zapustilo okoli 1000 me-hikanskih vojakov. Kakor drugekrat, se je tudi od tega oddelka poslovil župan s tremi odborniki v imenu mesta od njih na kolodvoru; vodja njih je z gorko besedo zagotovljal, kako radi so bili v Ljubljani, od ktere se prav težko ločijo; to pa bo povedal tudi svojemu cesarju. Ostalo jih je zdaj le še okoli 400 v Ljubljani, ki odrinejo svečana meseca, ker 16. januarja je nabira pri kraji. Dostavljamo temu naznanilu še to, da 44 kadetov,  prav omikanih ljudi,  je   počastilo  „Južnega
418
Sokola" s tem, da so njegovo dvorano za telovadnico si izprosili in se ž njim vadili. ,,Južni Sokol" bo tedaj tudi v Mehiki v blagem spominu.
—   Hvala Bogii, daje deželo našo goveja kuga zopet zapustila. Naj bi zdaj povsod dobro pazili, da se nam ne pritepe zopet odkod iz Hrvaškega. Da se tihotapstvo (kontrobantovanje) s tujo živino zdatno odvrne, bode, kakor slišimo, deželna naša vlada oklicala darila (premije) v denarjih tistemu, kdor pove takega, ki je kako živino skrive čez mejo k nam prignal; darilo bo plačal tihotapec (kontrabantar). To je dobra naprava; da bi se le kmali vpeljala.
—  Kakor se sliši, so zasačili nekoliko tistih tolovajev, kteri ropajo že več časa v kantonu ljubljanskem , kamniškem in podbrškem in posebno na cerkve merijo.
—  Najbogatejši mož krog in krog, dobro znani naš rojak g. Janez Kalister je 17. t. m. po kratki bolezni umrl v Trstu , še le 59 let stan Z bistro svojo glavo, kteri ni kmali para, si je v 20 letih pridobil za več milijonov (nekteri pravijo celo 6 do 7) premoženja po mnogovrstnih srečnih špekulacijah, čeravno je samo slovenski pisati znal. Zapustil je nek ženi svoji 190.000 gold., 3 hiše v Trstu (kterih ena sama donaša na leto 17.000 gold.) in ves denar, ki je v kaši njegovi, — 6 otrokom vsakemu po 50.000 gold., ki pa do 50. leta -svoje starosti vživajo le obresti, potem prejmejo kapital, — dvema unukoma ostalo premoženje, — šoli postojnski 40.000 gold., — ubogim v Trstu, Ljubljani in Postojni po 3000 gold., ravno toliko ud o vam teh mest, — sicer pa Še veliko sporočil po 1000 do 3000 gold.    Tako smo mi slišali.
—  Strašna nesreča se je neki primerila danes (v torek) zjutraj na železnici unkraj Maribora; vozovi z ljudmi so treščili ob vozove z blagom tako, da je nekoliko oseb smrt storilo, veliko pa jih je poškodovanih.
—   (Iz čitacuice.) Kakor je že naznanjeno bilo, je na sv. Štefana dan dopoldne ob 11. uri v dvorani čitavni-čini letni zbor, na večer pa veselica, pri kteri se bote igrale dve igri ,,Strup" in pa „Kljukec je od smrti vstal", v kteri burki se ,,Kljukec" (pravi ,,Eu-lenspiegei4') kot gledišni ravnatelj prikaže kot natakar, barokar, godec, mašinar, oblačiteljca, šepetavec in pesnik. Pred vsako igro igra čitavničini orhester; med prvo in drugo igro se bo naš izvrstni g. Uršič produciral na angiežkem rogu. Ker tudi ,,Južni Sokol" vabi ude či-tavničine k svoji veselici 31. dec., čakate jih prihodnji teden dve posebno mični veselici.
—    (Oklic telovadskega društva,)    ,,Južni  Sokol" v Ljubljani   ima  29. dec.   t. 1. ob  8. zvečer  v svoji dvorani   v   g. Frelihovi   hiši   svoj   občni zbor  in vabi s tem vse častite ude, da se ga udeležijo v mnogem  številu.    Dnevni red občnega zbora je sledeči:   1. Uvodni govor načelnikov.   2. Sporočilo tajnikovo. 3. Račun preteklega   in   prevdarek   prihodnjega   leta po   blagajniku. 4. O ustopnicah.    5. O obleki.   6.   Predlogi posamesnih udov.    7.  Volitev.   —   31. decembra t. 1. pa napravi ,}Sokol" v čitavničini dvorani  večerno zabavo, v ktero se   vabijo   vsi   Častiti   udje čitavnice in   ,,Južnega Sokola." Program te zabave je sledeči:  1. Dr. G. Ipavčev zbor ,,Sokoiska."   2. Subertova spevoigra ,,Od-vjetniki."    3. Nolijev  ,,En Ulajnar od koploru. I. del." 4. Valentov ,,Zmes",   zbor.    5.  Romberg-ova   „Otročja simfonia".     6.   Dr.   Ipavčev   osmospev   „Vojaška."    8. „QuodlibetaP igra orhester.    8. Nolijev  „En Ulajnar od koploru. II. del."   9. Srečkanje.   10. M. Vilharjeva „de-klamacija." li. P u n š.   Začetek je v starem letu ob pol 8. uri zvečer, konec v novem letu.
—   Kakor navadno,   bo  tudi  letos  tukajšna katoliška   rokodelska  družba   obhajala  svoj   božični
kres, in sicer na dan sv. Štefana o pol šestih zvečer r dvorani redutini. V živih podobah bodo družinski rokodelci skazovali Noetovo hvalno daritev, darovanje Izaka, Mozesa pri gorečem grmu, oznanovanje prečistev device Marije, pastirje pri jaslicah in kamnjanje sv. Štefana. Vmes se bo tudi pelo, nekoliko deklamovalo, in med tremi: med županom, učenikom in sosedom se bo slovenski pogovor vrtil o ,,spremenu Časov", ali o tem, kako da je bilo nekdaj in kako da je zdaj. — Pričakovati smemo , da se bo dalo marsikaj prijetnega gledati in poslušati za — samih 20 nov. kr.
419