ŠTIRI GEZIKOV PA TRINAJST LEJT? str. 3
NAJ LÜSTVO SPOZNA BIBLIJO str. 5
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 29. julija 1993 Leto III, št. 15
SPREJET
MANJŠINSKI
ZAKON
Madžarska skupščina je pred poletnimi počitnicami sprejela še nekaj pomembnih zakonov, med njimi tudi zakon o pravicah narodnih in etničnih manjšin na Madžarskem. Zakon, ki smo ga čakali precej časa, so zdaj sprejeli - vsaj tako se je zdelo opazovalcu - kar po hitrem postopku. Za njega je glasovalo kar 96 %-ov poslancev. V madžarski skupščini menda še ni bilo zakona, ki bi ga le-ta sprejela s takšno večino glasov.
Pobuda o zakonu se je rodila že I. 1988. Leta 1990 je pravosodno ministrstvo pripravilo osnutek po vladnem naročilu. Od takrat smo dobili ničkoliko osnutkov.
Še leta '90 se je ustanovila ti. Narodnostna okrogla miza, ki je bila sestavljena iz zastopnikov vseh manjšin.
S pomočjo manjšinskih strokovnjakov je pripravila svoj osnutek tudi Okrogla miza. Ker pa je bilo med njenim in vladnim osnutkom precej vsebinskih razlik, je prišlo do usklajevanja.
Narodnostna okrogla miza je bila nezadovoljna z vladnim osnutkom predvsem na štirih področjih.
SLOVENSKE MAŠE BODO
Na povabilo dr. Franca Krambergerja, mariborskega škofa, se je 6. 7. 1993 v Mariboru mudila delegacija Košičevega sklada, ki jo je vodil predsednik kuratorija Janez Lombergar. Člani delegacije so seznanili gospoda škofa s stanjem v Porabju, s posebnim ozirom na položaj slovenščine v porabskih cerkvah. Škof Kramberger je potrdil informacijo, da bo kmalu vsako nedeljo tudi slovenska maša na Gornjem Seniku, maševal pa bo slovenski duhovnik iz Prekmurja. Na željo porabskih Slovencev se lahko v slovenščini opravljajo tudi ostali obredi, kot so krst, poroka, pogreb itd. Člani delegacije so poudarili, da je treba omogočiti slovensko mašo tudi v ostalih vaseh Porabja, saj tudi v teh krajih živijo Slovenci, in to v večini. Strinjali smo se, da morajo maša in drugi obredi potekati v porabskem narečju.
O reševanju omenjene problematike je treba razmišljati dolgoročno. Prav zaradi tega bo Mariborska škofija spre-
jela na šolanje porabskega dijaka, ki bo po končani Teološki fakulteti opravljal duhovniško delo v Porabju. Pri verouku pa bi lahko pomagali kateheti iz Porabja, izšolani v Murski Soboti. Mariborska škofija je pripravljena pomagati tudi pri objavljanju slovenskih molitvenikov in katekizmov.
Glede na to, da je celo vprašanje večplastno in je slovenska beseda iz porabskih slovenskih cerkva popolnoma izrinjena, je Košičev sklad izrazil močno zaskrbljenost in predlagal srečanje vseh, ki bi lahko prispevali k reševanju le-tega.
Člani delegacije so gospoda škofa seznanili s pripravami na simpozij Košič in njegov čas, ki bo 23. oktobra v Števanovcih in na katerem bodo sodelovali številni poznavalci Košičevega dela, tako tudi dohovniki iz Prekmurja.
Marija Bajzek-Lukač sekretarka sklada
Prvo tako področje je bilo zastopstvo manjšin v zakonotvornih telesih, predvsem v državni skupščini. Druga sporna točka je bila kulturna avtonomija manjšin, tretja finančne garancije. Največ debat je bilo okrog ti. narodnostnih samoupravnih organov. Osnutek je namreč predvideval ustanovitev le-teh v vseh tistih krajih, kjer je manjšinskega več kot 20 %-ov prebivalstva. Ni pa bilo jasno razčiščeno, kakšne pristojnosti bodo imeli manjšinski samoupravni organi in ali bodo podrejeni krajevnim samoupravam ali ne.
Težko je trenutno povedati, do kakšnih sprememb je prišlo v osnutku, kajti sprejeti zakon še ni bil objavljen. Nekaj očitkov je pa že vseeno bilo. Predstavniki manjšinske Okrogle mize so - ob tem, da so poudarili, kako važno je, da so zakon sprejeli - povedali tudi to, da zakon pri določenih stvareh ne upošteva interesov manjšin.
Zunanji minister R Madžarske je na mednarodni tiskovni konferenci povedal, da je zakon zelo napreden in sestavljen po evropskem merilu. Zakon naj bi začel veljati po volitvah v lokalne samouprave.
-MS-
2
Izjava vlade Republike Madžarske
O ZAKONU O PRAVICAH NACIONALNIH IN ETNIČNIH MANJŠIN,
sprejetem 7. julija 1993
Vlada Republike Madžarske pozdravlja in ocenjuje za pomembni dogodek, da je Parlament 7. julija 1993 skoraj soglasno sprejel Zakon o pravicah nacionalnih in etničnih manjšin.
Vlada Republike Madžarske se je v pripravljalnem obdobju v svojih izjavah zavzemala za takšno zakonsko ureditev pravic nacionalnih in etničnih manjšin, ki temelji na evropskih merilih in je povzemala vseobsežna načela, ki lahko čim širše zagotovijo svoboden razvoj nacionalnih in etničnih manjšin.
Vlada je prepričana, da je k uspešni zakonodaji veliko prispevalo dejstvo,
da so manjšine kot državotvorni dejavniki prek svojih predstavnikov v pripravljalnem procesu sodelovale kot enakovredni pogajalski partnerji. Rezultat težnje političnih sil k sporazumu je zakon, ki temelji na širokem konsenzu in ki omogoča nove možnosti, okvire, pravice pripadnikom manjšin in njihovim skupnostim.
Samouprave, kulturna avtonomija, priznavanje manjšinskih pravic kot kolektivnih pravic in zagotavljanje svobodne izbire identitete so tehtni elementi zakona, ki so tudi v mednarodni praksi brez primera in ki kažejo naprej. Vlada Republike Madžarske z nadaljnjimi koraki
podpira izboljšanje položaja nacionalnih in etničnih manjšin. Tako želi čim prej ukrepati, da jim zagotovi samostojno zastopstvo v parlamentu, ustanovitev ustanove varuha pravic nacionalnih in etničnih manjšin v parlamentu ter razvoj možnosti manjšinskega šolstva in kulture. Uvajanje strukture manjšinske samouprave bo zagotovilo pospešeno zaščito posebnih interesov in učinkovito zastopstvo le- teh, tako na lokalni kot državni ravni. Kulturna in prosvetna samouprava bo manjšinam omogočila, da obdržijo in izoblikujejo lastne ustanove.
Treba je poudariti, da
zakon ne bo mogel nadomestiti aktivnosti manjšin, hkrati pa je primeren za to, da se negativne posledice, ki izhajajo iz manjšinske biti, odpravijo, da pri manjšinah spodbuja ohranitev materinščine, razvoj kulture in okrepi njihovo samobitnost. Zakon bo lahko dobro sredstvo za zagotovitev obstanka manjšin kot skupnosti.
Zakon, ki zagotavlja popolnejšo uveljavitev pravic nacionalnih in etničnih manjšin, želi služiti predvsem dobrobiti državljanom, pripadnikom manjšin in njihovim skupnostim v Republiki Madžarski ter hkrati zagotavlja izpopolnitev madžarske
demokracije. Manjšinska politika Madžarske v nobenem pogledu ni odvisna od politike drugih državdo madžarske manjšine. Kljub temu se Republika Madžarska zaveda, da ima uveljavitev manjšinskih pravic neizogibno tudi zunanjepolitične in notranjepolitične vplive. Zato je prepričana, da bo nov zakon pomemben za izoblikovanje pravnih garancij na najbolj plemenitih evropskih vrednotah in hkrati imel velik pomen in vpliv tudi zunaj madžarskih meja.
Budimpešta, 12. julija 1993
DOGOVOR O BOLJŠIH POVEZAVAH MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO
AVTOCESTA DO LETA 1999, ŽELEZNICA ČEZ HODOŠ
Prometna ministra Slovenije in Madžarske sta bila te dni v Budimpešti prava optimista: napovedala sta, da bo do leta 1999 zgrajena sodobna avtocesta iz Trsta -Kopra, prek Ljubljane -Maribora in Pinc pri Lendavi na Madžarsko. Ministra Igor Umek in Gyorgy Schamschula sta podpisala tudi Zapisnik o prometnih povezavah med Slovenijo in Madžarsko, v katerem so zapisani načrti, ki naj bi jih državi skupaj in čimprej uresničili. V Budimpešti so se tudi dogovorili, da bodo delo usklajevale štiri komisije, prva splošna in tri za posamezna delovna področja.
Na prvem mestu v tem dogovoru je sodobna avtocestna povezava, ki naj bi postavila Slovenijo v evropski prometni sistem, ker so jo dosedanji prometni koridorji zaobšli. Kar se tiče železniške povezave, so se slovenski predstavniki na željo Madžarske strinjali za varianto "C", ki pomeni novo smer, in sicer Murska Sobota-Hodoš-Oriszentpeter in se odrekli
smeri čez Srebrni breg-Martinje-Gornji Senik-Monošter. Dogovorili so se, da kar najhitreje naročijo študijo o upravičenosti izgradnje te povezave, za katero bodo ravno tako poizkusili skupaj najti kredite v evropskih finančnih ustanovah.
Tako za cesto kot za železnico in druge projekte velja, da s pripravami ne bi smeli omahovati, marveč pohiteti, ker se lahko zgodi, da bodo Slovenijo sodobni prometni tokovi zaobšli. Seveda je tu med drugim mišljena tudi Hrvaška, ki s hitrimi koraki navzlic vojni poskuša uresničiti nekatere svoje načrte.
Za luko Koper je nadvse zainteresirana madžarska stran, ki že ima sklenjenih več pogodb, ima pa tudi nekaj pripomb na previsoke cene storitev. Razumljivo, da tudi Koper želi krepiti sodelovanje z Madžarsko, zato si tudi prizadeva za železniško povezavo med državama.
Če se bodo uresničile napovedi, bosta Ljubljana in Budimpešta jeseni povezani tedensko z dvema letalskima
linijama, čarterske polete med Budimpešto in Portorožem pa naj bi uvedli te dni. Državi želita izboljšati tudi telekomunikacijske zveze, in sicer s položitvijo optičnega kabla, je zapisano v dogovoru o boljših vsestranskih povezavah in zvezah med Slovenijo in Madžarsko.
Pomembno je tudi, so poudarili v krogih slovenske delegacije, da si bosta državi prizadevali uresničiti dogovorjene naloge vsaka na svojem ozemlju, skupaj pa bosta nastopali v vseh evropskih ustanovah in inštitucijah, tako finančnih kako ostalih.
Dogovorjene naloge so velike in pomembne za državi in širše evropske povezave. To pa hkrati pomeni, da bi morale delovne skupine upravičiti svoje ime in res začeti delati takoj. Kajti vsak zamujeni dan bo potrebno nadomestiti z nočjo ali pa bo izgubljen. In če se zdi leto 1999 daleč, je v tem primeru (skoraj) jutri.
N. D. R.
STEKLE SO PRIPRAVE
Hkrati s pripravami na oblikovanje novih občin in spremembe lokalne samouprave so v Sloveniji stekle tudi priprave na volitve novih občinskih organov. Mandat sedanjih občinskih skupščin in njihovih sedanjih izvoljenih vodstev bo namreč potekel maja prihodnje leto. Tako je osnutek zakona o lokalnih volitvah že pripravljen za razpravo in odločanje v državnem parlamentu. Nove volitve bodo opravljene spomladi prihodnje leto tudi v tistih primerih, ko nove občine po zakonu o lokalnih skupnostih še ne bodo oblikovane. Prihodnjo pomlad bomo torej v občinah volili občinske svete in župane. Osnutek zakona določa, da bi imela občina z manj kot tri tisoč prebivalci 7 do 11 članski občinski svet, občina z do pet tisoč prebivalci 11 do 15 članov v svetu, občina s 7 do dvajset tisoč prebivalci 23 do 27 članov, večje od 30 tisoč prebivalcev 35 članski občinski svet in mestne občine z nad sto tisoč prebivalci 50 članske svete. Sistem volitev se prilagaja velikosti občin. Manjše občine do tri tisoč prebivalcev z manj kot 10 člani sveta bodo imele večinski sistem volitev. Kandidate bodo predlagale politične stranke ali določeno število volilcev, izvoljeni pa bodo kandidati, ki bodo dobili največ glasov. Občine, katerih sveti bodo šteli nad dvajset članov, bodo polovico svetnikov volile po večinskem, drugi del pa po proporcionalnem načelu. Proporcionalni sistem pomeni glasovanje o listah kandidatov, z liste posameznih strank pa bo izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov ji bo pripadlo.
Zupani bodo izvoljeni na podlagi splošne in enake volilne pravice na neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem po večinskem načelu. Kandidatov bo lahko več. Izvoljen bo tisti, ki bo dobil večino veljavnih glasov. Če pa nihče od kandidatov ne bi zbral dovolj glasov, je predviden drugi krog volitev. Na nek način bodo župani izvoljeni po podobnem postopku kot predsednik države. Sicer pa bodo župani predstavljali in zastopali občino ter skrbeli za izvajanje odločitev občinskega sveta in odborov. Razumljivo, zakon predvideva tudi zastopstvo italijanske in madžarske narodne skupnosti in Romov na območjih, kjer so naseljeni, v občinskih svetih. Za izvolitev članov svetov iz njihovih vrst bo veljal večinski sistem.
Geza Bačič
Porabje, 29. julija 1993
3
ŠTIRI GEZIKOV PA TRINAJSET LEJT
Gda sam eštje menkši bijo, Večkrat sam čüjo v bauta, ka dva-trdje nad starejšimi nemški gučijo. Doste sam si brodo, kak pa odčec vejo oni nemški. Tau sam vedo, ka oni so tü Slovenci, dapa tau, ka kak so se navčili nemški, cejlak do tajgamau nej sam vedo. Šagau majo prajti, ka vsakši človek telko vrejden, tjelko gezikov vlada. Te so oni trikrat telko vrejdni, kak tisti, steri edan gezik gučijo. Zato, ka oni slovenski, Vogrski pa nemški tü znajo. Dapa dje taši, steruga bi eštje v Rusičkon nej vedli udati. Té človak je Karbin Jenő iz Andovec.
"Človak doste vse skaus üšo pa pumalak tisto pa tau se navčo. Slovenski se mi je nej trbelo včiti, zato ka tau je moja materna rejč. Prvin sam vedo slovenski kak vugrski. Gda sam šaulo skončo, te sam na Štajersko mogo titi slüžit. Tam sam bijo osam lejt. "
Zaka ste mogli slüžit titi?
"Zaka? Zato, ka duma nej gvant, nej djesti nej smo meli. Tri nas je bilau duma mlajšov, pa vsi trdje smo slüžili. Zavule doudji cajt sam bijo vanej pa tak sam se te navčo nemški. Na mejsec tristo šilingov sam daubo plačo. Tisti cajt je tau sploj lejpi pejnaz bijo. Najprvin, gda sam ta prišo, sam lapac, potistim, gda sam že vekši grato, te sam že par konji bijo. Dobro mi je šlau cejlak do tistoga, dučas Parün nej vdaro pa so ma za sudaka nej zvali. V Tjarmadin sam rutjivo, gde sam pau leta bijo. Putejn smo na Alföld šli pa tam smo skrb meli mejo proti Erdclya. Gda nas tam že več nej trbelo, te so nas na jug pelali, dola na Vashidegkút. Na, pa te gda sam dumau prišo, te so ma pa Rusi odagnali v Rusičko. Tri pa pau lejta sam bijo tam. "
Ka ste tam delali te cajt?
w "Vsefale, ka ranč trbelo. Šaudar smo vö z maurdja vozili, rauže smo brali pa v kolhoza smo delali. Dja sam že te dosta vse razmo, ka gučijo Rusi, zato ka sam znau slovenstji, nej tak kak drüdji. Prvin, kak bi dumau üšo, sam že gučati tü vedo. Najlaguvejše je v cejlom tau bilau, ka smo nej meli djesti. Tisti trej lejt, ka sam vanej bijo, gnauk sam se nej nadjo. Masau smo samo te vidli, če je konj
pred nami üšo. Drugo djesti smo nej dobili, kak župo pa čista bubritja. Na, gnauk sam se zato nadjo. Vedo sam, ka vsakšo nedelo, gda prpelajo nam kraj, petnajst nad nami vöparštejo pa tiste ta pelajo, gde kröj pačejo. Gda sam vido, ka dejo, brž sam goraskočo pa sam k vratam leto, gde so nas včasin vöparšteli. Tej Pariini, vnoči vudne so nas šteli. Človak že vse nauri bijo od toga. Rusom se je pa vidlo, gvüšno zato, ka etak so se včili šteti. Gda smo v fabritji zgutauvili, te so edan veltji kušar krüja prinesli, pa so dola pard nas djali, aj djejmo. Tisti kröj takši bijo, kak blata,
zvöjn pa samo skaurdja. Stvardja vrag, te sam se gnauk zato nadjo. Dapa cejlo nauč nejsam spau. Mislo sam, ka mi žalaudac gorapauči, zato, ka sam nej vedo, gda mi dojda. "
buma so vedli, ka gde ste?
"Telko sam zato leko piso, ka gde sam. Več nej, zato ka samo dva ali tri rada smo leko pisali
dumau. Če stoj več piso, te so tisto vöputegnili. Štiridesetausmuga so nas dumau pistili. Dvej leta sam duma bijo, putistim so nas pa na Hortobágy pelali, kak kulatja. Tri pa pau lejt smo sé mantrali tam tü. Gda so nas pistili, te smo Sprvuga samo do Sombotela leko Prišli. "Zato ka skrak je meja, " so nam prajli. Gda so nas že cejlak dumau pistili, te pa zato smo nej mogli nutra v ram, ka je Nagy Joška bijo v njim. On je bijo v Anduvca sekretar partije. Srečo smo meli zato, ka v edno ižo smo se zato nutra leko spatjivali. Nej na doudja je pa tak odišo. "
Kak sé je leko v vaš ram nutraspatjivo?
"Ovak bilau te vse, kak je Zdaj. Trdje, štirdja so bili v vesi, steri so skrak bilij k ognja, oni so zapuvejdali. Ka do oni prajli, tisto je tak bilau. Kulatja so tü oni vtjüppisali. Tisti cajt so veltji guspaudje bili oni. Dumau smo Prišli v prazan ram. Ka je bilau, vse so taz-
nosili. Eštje štjirso nej njali, ka bi zamlau leko delali. Brezi pejnaza, brezi vsega smo začnili. Pa tak pumalak smo zato vred Prišli. Dapa zato tisti trinajset lejt mi fali. Gda je človak mladi, te eštje nej, dapa gda že starejši, te tak pozna, kak če bi ma od živlejnja vzeli te trinajset lejt. "
-KH-
PISMO IZ SOBOTE
LOTO
Loto ške nej nikoga ošpoto, pravijo pri nas. Tou mogouče rejsan drži, ka vse tej igre na srečo, štere se gnesden špilajo, špila vsaki san, pa te san sebi odgovarja za pejneze, stere je za nji zapravo. Samo te tou ne smi vöovaditi. Nešterni že lejta pa lejta plačüvlejo loto, srečke, tombole, nogometne napouvedi, trufijo pa nigdar. Vüpanje pa je z vsakšnin tednon večje. Rejtki se včakajo, največ pa je tistih, ka vsaki telko cajta Žalostno zavzdijnejo, ka njin je falila samo edna numara. Fali leko edna ali pa čisto vse, vseeno ostane tošlin ške naprej prazen.
Pri nas sé Skoro vsi tej lotoji pa ka je ške vcuj, žrebajo v nedelo. V soboto je te po tej küklaj, ge se tou notri plača, takša gužva, pa tak vsi eden prejk drugoga segajo, kak na velki petek, gda lüdstvo ribe küpüvle. Zakoj največ njih na slejgen den čaka, san ške nej gor prišo. Mogouče zatou, ka ne bi radi tak na lejko do pejnezov prišli, pa se Zdaj za njih trbej boriti. Edni čista zarejsan po ton plačüvati vövidijo, kak če bi s kakšne bojne prišli, raskapčeni, sprešvicani, zmantrani, marsister pa ma kaj na sebi vtrgnjeno tö.
Pajdaši dostakrat sidimo v ednoj krčmej na vrti pa te gledamo prejk ceste v tisto butiko, ka se tan vse godi. Poven van, boukše kak v kakšon filmi. Gda pa poudne pride, se dveri doj zaprejo. Dale več nej sloboudno plačüvati pa cedule notri gemati. Včasi se zgodi, ka se šteri kakšno minuto prekesno prižene ta pred dveri. Te pa tak namijli kloncka pa razlaga vse mogouče, zakoj se njemi auto pokvaro, kak je ženo pelo k frizerji, ka so deca betežna, ka ma cukreni betek, ka je prišla teta z Avstralije, ka njemi tašča dugo nej autoja domou prpelala, ka je nej klüjča od dveri najšo pa vse takšo, samo ka bi ga notri püsto. Včasi tej zamüdniki takše gučijo, ka ške pri spouvedi ne bi nigdar vöovadili.
Pri nas doma niške nema sreče pri lotoji. Zaprav, ge san na ednon srečolovi na veselici doubo marelo pa kefo za punčoke. Dapa tan je tak vsaka srečka dobila. Kak san pravo, tü pa tan steri kaj notri plača, dvakrat, trikrat na leto, pa ške nigdar nika nej bilou. Je pa eto, nej dugo nazaj, naša souseda dobila nekšen krajcar. Prvo pout se odloučila pa že neka dobila. Tri dni je ojdla k nan domou, pa te kazala cedulo, ka vse je prav mejla. Rejsan lipou je bilou gledati, kak je ženska srečna. Moji tašči Regini, trno čedni ženski, pa je ta sreča pomali začala prejk oditi. Tou je nej tak direktno pokazala, dapa ge jo že dobra poznan. Tomi se po domače pravi nevoščenost. Nevoščenost pa se lejko zvrači samo tak, če kaj takšoga grata tebi tö. Tak, vidite, je moja tašča Regina, trno čedna ženska, začala špilati loto. Enčas je tou niške nej znao, vse je delala naskrivoma. Gor smo pa Prišli tak. V nedelo je dež šou. Vsi smo gledali televizijo. Glij so žrebali loto. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, se tak delala, kak če bi njou tou najmenje na svejti brigalo. Gda so pa slejdnjo kruglo vöpotejgnoli, te je bole čemerno kak Žalostno pravla, ka njoj je samo edna številka falila. Od togamau vsakšo nedelo sedimo pred televizijo pa gledamo, če kaj trufi ali nej. Če kakšo številko li trufi, te se deremo, kak na nogometni tekmi, gda naši vodijo edna prouti nula.
MIKI
Porabje, 29. julija 1993
4
"NAM SLOVENCOM JE MI ATYANK NIGDAR NEJ TAK PRI SRCI, KAK OČE NAŠ... "
PETERLE V MINSKU, PARIZU...
Po vrnitvi s srečanja predstavnikov držav Srednjeevropske pobude v Budimpešti se je slovenski zunanji minister Peterle odpravil na dvodnevni uradni obisk v belorusko prestolnico, kjer se je sestal s svojim kolegom Kravčenkom. V ospredju uradnih pogovorov so bila vprašanja bilateralnega, predvsem gospodarskega sodelovanja. Tesnejše sodelovanje med Slovenijo in Belorusijo traja že od leta 1978.
Lojze Peterle se je po vrnitvi iz Minska odpravil še na dvodnevni uradni obisk v Francijo, kjer se je sešel s predstavniki francoskega parlamenta, pogovarjal pa se je tudi s francoskim zunanjim ministrom Juppejem.
SLOVENIJA Z AVTOCESTAMI DO LETA 2000
Slovenija ima še vedno premalo avtocest. Odgovorni so se zdaj odločili, da se lotijo pospešene gradnje slovenskih avtocest od Kopra do Lendave, tako da bi bila vsa dela končana do leta 2000. Se vedno obstaja nekaj nejasnosti okrog trase, predvsem v severovzhodnem koncu države. Zdaj je v ospredju različica od Slovenske Bistrice prek Ruja, Ormoža do Lendave in naprej do Pinc. Strokovnjaki na soboškem Zavodu za ekonomiko in urbanizem pa pravijo, da je ta trasa nekakšen ostanek načrtov za tako imenovano Panoniko, ki so nastajali še v časih Jugoslavije. Tako predlagajo povezavo od Maribora do Dolge vasi oziroma preko Redicsa na Madžarsko.
NEURJE-UNIČEN PRIDELEK, POŠKODOVANE HIŠE, CESTE...
Neurje, ki je 18. julija zajelo predvsem severovzhodni konec Slovenije, je povzročilo veliko nevšečnosti. Ponekod je klestila toča, drugod je veter podiral drevesa, uničeval ceste, odkrival strehe. Toča, kakršne ne pomnijo, je klestila v gornjeradgonski občini. Tako je prišlo v vinogradih od Negove do Hrastja Mote in Radencev pa tudi v okolici Strehovcev do polovičnega izpada pridelka v vinogradih. Skoda je velika tudi na sadovnjakih, koruzi, bučah in sladkorni pesi.
Na vesi rejdko najde človek takše lidi, steri dosta štejo. Ali zatok, ka je tau nej šega, ali časa nejmajo. Na Gorenjom Seniki žive Elza Wachter, stera si ne more predstavljati (elképzelni) žitak brezi novin, brezi knjig. Z njauv smo prpovejdali o knjigaj, o vöri pa cerkvi, o maternoj rejči...
Kak je tau, ka vi tak radi štete?
"Ge vcelau rada štem, vsikšefele novine. Najraj mam Ognjišče. Tau dobim iz Slovenije. No, pa Porabje tö. Vsako besedo vöprštem. Tau sam se ge tak navčila, ka sam vsigdar rada štejla. Pokojni Kühar so vsigdar kakšne knjige davali pa novine Družino. Vsigdar sam radovedna bila pa sam rada štejla. "
Gda ste v šaulo ojdli, ste se včili slovenski pisati pa šteti? Ali ste se samo Vogrski včili?
"Mi smo šli kak Slovenge v šaulo. Tam smo se včili madžarsko rejč. Vse smo se madžarski včili, liki verouk smo se slovenski. Slovenski šteti pa pisati nas je gospaud župnik navčiu. "
Kak pa te, gda ste v šaulo Prišli? Če ste Vogrski nej vedli pa ste vogrsko leranco ali školnika meli?
"Ona se je z nami vse madžarski pogučavala. Ka smo razmeli, smo razmeli, ka nej... Eden cejli den smo se samo tau včili Allj fel! Ülj le! (Vstani, Usedi se). Drugi den pa nika drügo. "
Kak ste prali, slovensko abecedo ste se navčili od gospoda Küharja. Stera je bila tista prva knjiga, stero ste pršteli?
"Najprvi je biu Katekizem. Potem pa Zgodba "Pajkova mreža". Ena deklina je šla iz Martinja v slüžbo, kak pravijo, šla je s trebühom za krühom. Šla je prejk Boreče k
Svetoj Ani. Tam je dojpokleknila pred Marijinim kejpom pa je molila, aj srečno nazaj pride. Tista knjiga mi je do srca segnila. Največ knjig mam od gospoda Kozarja iz Odranec. Oni so našomi pokojnomi župniki vsigdar prnesli. Oni so mi dali, aj štem. Gda so mrli, ge sam te še tadala rauže gorklalav cerkvi. Pa te sam tiste knjige, ka so za šteti bile, domau prinesla. Mislila sam, če baude kakšni slovenski župnik, te dam
Zdaj je pa vsigdar zaklenjena. Ge ne vejn, ka se tak bogijo, ka Sto vkradne kaj. Prej zatok, ka rauparge odijo. "
Od tistogamau, ka je gospaud Kiihar mrau, mate vogrsko mešo. Vejn, ka bi eni fejst radi bili, če bi meli slovensko mešo.
"Zdaj se nika čüje, ka prej po nedelaj do edno mešo meli slovenski dühovnik iz Slovenije. Radi bi bili, če bi bila slovenska
more biti, ka gospaud začnejo - gda oni vöidejo, te spejvajo slovenski. "
Molitve tö mate Vogrski. Nejmate slovenski nej "Oče naš", nej...?
"Nej. Nikanej. Pa gda so škof tü birmo meli, so bili na predganci pa so tak prajli, aj samo molimo po slovensko pa aj spejvamo kak znamo, nej mujs madžarsko. Dapa kak, če župnik ne pistijo. "
Tau sam tö čüla, ka gda prej slovenski začnete spejvati, te pop vö iz cerkvi dejo.
"Ja, te vö dejo pa eške vcüjzaprejo sakaštjice dveri, ka ne poslüšajo radi. "
Zakoj je vam slovenska rejč tak pri srci?
"Nam Slovencom je nigdar nej "Mi atyánk" tak pri srci kak "Oče naš". Tisto dosti bole v srci čütimo, če molimo Oče naš ka če Mi atyánk. "
Kak na tau gledate, ka mladina materno rejč tanjavla?
"Ge bi na tau edno zgodbo (törtčnetet) prajla. 22-oga je bila tü na Seniki rojena ena ženska. Gda je šesti klas vöstanila, je prejk na Štajersko odišla, ka je njej strašno lagvo šlau. Baba so ji mrli, mati je v Merki bila, drugi so jo pa nej poštüvali. Te je pa odišla v Avstrijo. Pa letos je domau prišla. Eške itak tak lepau zna slovenski, kak gda je odišla. Pa že 30 pa 40 lejt tam žive.
Tü pa eni deco ne včijo, ka nika ne znajo slovenski. Vej sé prej deca v šauli navči slovenski. Kak pa, če tam med seov tö madžarski gučijo. Ge jim Večkrat pravim - gda dejo v Slovenijo - tam madžarski ne gučte! Te nej trbej tam ojti! Če v Slovenijo dete, gučte slovenski. "
-MS-
nazaj. Nej ka bi vkradnila. Od Kozarja sam najraj brala "Neuničljivo upanje" (A megsemmisíthetetlen remény). "
Cerkev je na Seniki -gda je eške gospaud Kühar živo - vsigdar oprejta bila. Kak pa kaj Zdaj?
"Ja, vsigdar oprejta bila, ka smo leko šli v kedni. Če što kaj na pokopališče leto, pa se malo stavo v cerkvi. Ali pa če v trgovino üšo pa nej oprejto bilau, je malo leko v cerkev šeu.
meša. Eške ge malo razmim, ali stare ženske gledam, ka so že više 70 ali 80 lejt. Vsaka, gda je predga, vsaka raužni venec moli. Tisto, ka gospaud	Vogrski
predgajo, nika ne razmejo. Če bi pa bilau slovenski, te pa vsikši razmej. Če bi nam pa te župnik samo telko pistili, vi prej samo spej-vajte slovenski, pa bi tö nika bilau. Dapa nikanej. Zdaj so že zato pevkinje se tak vzele, ka gda je meši konec - pa tisto vogrsko
Porabje, 29. julija 1993
“Najraj mam Ognjišče. "
5
NAJ LÜSTVO SPOZNA BIBLIJO
"Lani smo meli uprvin té tabor tü v Števanovca. Nas pumaga sklad "Oltalom" (Varstvo), šteri v cejlo rusaga več takša tabora ma, kak te naš. Naš Cilj je, da spozna biblijski način življenja kak največ lüdi, " pravi voditelj tabora. "Zato organiziramo tabore, pu-magamo šaule, pa davamo vö knjige. Iz šestsedemdeset krajov smo prišli vküper. Po cejlo rusaga mamo predavanja (előadások). Na te predavanje se je leko glaso vsakši v tisti tabor, kama Sto. Vseküper dvanajset taborov mamo po cejlo rusaga. Tej tabori se v juniuša začnajo pa cejlak do konca augustuša držijo. "
Tej tabori so vsakšo leto tam, gde so prvo leto bili?
"V Zemplena mamo edan tabor, tisti je naš. Tam gvüšno, ka vsakšo leto baude tabor. Tü v Števanovca je nej gvüšno, zato ka ranč tak kak drugi, steri se pridejo, te dva tedna vöplačamo pa demo dumau. Tü vsakšo leto prositi moramo od samouprave, če sé priti ščemo. V drugi mejstaj naprej vöplačamo pet lejt pa tisto
je té že gvüšno. Naš tabor tri cilje ma: Prvin naj lüstvo spozna Biblijo, drudjin naj spozna tisto krajino, gde je tabor. Tretjin pa pomagamo izoblikovati prijatelske, človeške odnose. Vsakši den zazranka pa večer mamo predavanje iz Biblije. Predavatelji (elöadók) iz Budimpešte pa z drüdji varašov pridejo
k nam. Tabor furt v takšo krajino nesemo, gde je štja krajina nej tak spoznana. Zato smo prišli sé v Porabje, gde je krajina sploj lejpa. Skur vsakši den demo na izlet (kirándulás). Zdaj, če mo cajt meli, te mo v Avstrijo šli. Kleta če pa pridemo, te pa v
Dr. Janoš Reisinger
Slovenijo. V tau tabora se vsakši dobro pozna (počuti). Tü lüstvo leko parpuvejda edan z drüdji, tü se ne šte vöra, nej tisto, ka sto odčeč prišo. Tak smo se zmenili, ka tü v tabora nej slubaudno piti pa kaditi. Ne djejmo nej masau pa nej cutjar. Samo takšo jesti djejmo, stero se z rastlin (növény) redi. Ka cukrati trbej, ta med klademo. Djestau takši, steri z dauma šonko pa
masau prinesejo, dapa tej največkrat vse nazaj dumau odnesejo. Mamo edna knidje s tristo recepti za vegetarijance. Do tejgamau se je štja niške nej žaurgo zavolo jesti. "
Ka mislite, če domau pridejo iz tabora, tak živijo tadala, kak tü?
"Kak mi vejmo pa kak so nam oni taprajli, sploj
dosta držin doma tö tak küje. Živeti pa etak živejo. Zato, ka če bi nej etak živeli, te bi ranč nej prišli v te tabor. "
Vaš tabor samo sklad pumaga, ali stoj drüdji tü?
"Najvekšo pumauč od sklada dobimo. Dapa zvöjn tauga dosta lüdi pumaga tak, ka pejnaze vtjüpdavajo za naš tabor. Do tejgamau smo baukše stali s pejnazi. Vsakšo leto smo prizvali petdeset lüdi v naš tabor iz Jugoslavije. Tejn je nikanej trbelo plačati. Letos smo že tau nej mogli naprajti, zato ka malo pejnaz mamo. Tej, steri so tü v tabora, na den štiristau forintov plačajo. "
Tjelko je tistih, steri tü v Števanovca te tabor
pelajo?
"Štiri, pet nas je. Dja sem János Reisinger, univerzitetni profesor. Dapadjesta nad nami štja barbejrtü. Vsevküper stopetdeset nas je. Krajina je sploj lejpa, dapa te tabor je že
sploj na nikuj prišo. Tak mislim, ka samouprava bi sé bola mogla brigati. Zato, ka če zdaj njajo, te že tak na nikuj pride, ka nika nedo mogli z njim delati. Dapa vejm, ka tau nej tak leko, zato ka k tauma sploj dosta pejnaz trbej. "
Kak vidite,  kakšno lüstvo žive tü v Števanovca?
"Dobro bi bilau, če bi se bola spoznali z njimi. Zato smo si tak mislili, če leko, te par ižej bi spali za pejnaze. Če v vesi djestajo taše iže, gde družina ma prazno sobo, te bi go mi vözeli. Tak mislim, ka etak bi se štja najbola spoznali. Bijo sam že v par mejstaj, dapa žau, du tejgamau sam nej najšo sobo, ka bi vödali. Dobro bi bilau nikšo
mesto najti, zato ka se nam tü sploj vidi, pa kleta bi dobro bilau znauva priti. Tau zato pravim, ka se čöjo takše reči, ka kleta že ne dobimo Števanovski tabor.
”150 nas je"
Mala razstava
LETO BAROKA
Letošnje leto je znano kot leto baroka. V poletnih mesecih se vrstijo prireditve v vseh večjih madžarskih krajih, ki imajo baročne kulturne spomenike. Tudi Monošter se oponaša z baročno cerkvijo. Pred nekaj leti so v cerkvi - tudi a pomočjo vernikov - obnovili orgle.
7. avgusta 1993 ob 18. uri bo imela v monoštrski cerkvi orgelski koncert Judit Hajdók. Na programu bodo skladbe J. S. Bacha, F. Mendelssohna in F. Liszta.
ANSAMBEL KORPIČ NA BÜJRAŠKIH DNEVIH
To leto vaščani KS Ižakovci že drugič prirejajo Büjraške dneve. S prireditvijo želijo ohraniti izvirne običaje svojih prednikov. Program, ki bo zelo bogat, bo trajal od 9. do 15. avgusta.
V	tem času bo deloval ekološki tabor, priredili bodo tudi okroglo mizo z naslovom Reka Mura-čista reka. Na sobotnem kulturnem večeru bodo med drugim nastopili Vlado Žabot, Feri Lainšček, Murske Device z režijo Düše Škof, Beltinski tamburaši.
Osrednja prireditev, katere slavnostni govornik bo predsednik R Slovenije Milan Kučan, bo v nedeljo 15. avgusta. V popoldanskem programu bo nastopil tudi ansambel Lacija Korpiča s pevkami.
OBNAVLJAJO
OSMICO
V	sredini julija so začeli obnavljavi glavno cesto št. 8, ki vodi od Monoštra (Rábafüzesa) preko Körmenda proti Budimpešti. Cesto bodo razširili za 1, 5 m. Obnavljajo tudi nadhod pri Ratótu. Dela, ki bodo stala približno 200 milijonov forintov, bodo trajala do novembra.
KARAVLE NA PRODAJ
Po spremembi sistema sé je spremenila tudi služba na meji. Madžarsko graničarstvo sé postopoma spreminja v smeri, da bi mejo stražili le profesionalci. Tako so ostale karavle prazne. V Železni županiji je čakalo na kupce 18 objektov. Do Zdaj so jih prodali le 6, novega gospodarja čakata tudi karavli na Dolnjem in Gornjem Seniku.
Spremljajte televizijsko oddajo
SLOVENSKI UTRINKI
vsako drugo soboto ob 11. 10 na 2. programu madžarske televizije
Naslednja oddaja bo 31. julija
Porabje, 29. julija 1993
6
RAJ NA ZEMLJI
Španija, dežela sangrie, paelje, Don Kihota, konkvistadorjev, flamenka, bikoborb, olimpijskih iger in dežela, ki vsako leto sprejme tisoče turistov iz širnega sveta. Ti prihajajo v Španijo zaradi zabave, počitka, naravnih in kulturnih znamenitosti in predvsem zaradi na prvi pogled zmernih cen.
Večina turistov je maturantov, vmes pa se najdejo tudi kakšni upokojenci. Na španski obali vsako leto letuje tudi angleški dvor.
Preden pa začnemo pisati o Špancih, njihovem temperamentu in za nas morda obupni hrani ter preden se preselimo na Costo Bravo, turistično meko, ki prinaša zaslužek Kataloncem, ne da bi se ravno dosti "pretegnili", poglejmo nekaj geografskih značilnosti države, ki meri okoli 505. 000 km2.
Če deželo Don Kihota, ki leži na Pirenejskem polotoku, k njej pa spadajo tudi Balearski in Kanarski otoki, gledate z letala ali po zemljevidu, se vam bo zdelo, kot da bi roka Evrope segala po Afriki. Med Gibraltarjem, ki je še vedno v lasti Angležev, in črnim kontinentom je namreč le trinajst kilometrov morja. Morja, ki hkrati ločuje dva kontinenta in povezuje Sredozemlje z Atlantikom. Tako na jugu. Na severu se med Španijo in Evropo kakor velik zid dvigajo Pireneji -so naravna meja s Francijo in gorovje, v katerem se skriva tudi državica An-
dora. Najvišji vrh s svojimi 3404 metri nadmorske višine je Pico de Aneto.
Na severozahodu Kan-tabri zapirajo pot proti Biskajskemu zalivu in Altlantiku. Na jugu pa se Andaluzijsko nižavje vzpenja v Sierro Nevado. Osrednje višavje, ki se razprostira kar čez nekaj pokrajin v notranjosti
Španije, pa domačini imenujejo Mezeta.
Druga naravna značil nost Španije so njene reke in star španski pregovor pravi o njih: imajo dolga imena, umazano strugo in še manj vode. Čez Andaluzijo se pretaka Guadalquivir, čez Extremaduro Guadiana, medtem ko je Ebro ali kakor mu tudi pravijo ev-
ropski Nil, največja pridobitev Aragonije.
Španija je imela pred nekaj stoletji drugačno podobo kakor danes. Neskončni gozdovi so pokrivali zeleno deželo. Vse dokler niso prišli Rimljani
in so začeli gozdove sekati, les pa izvažati. Danes pokrivajo gozdovi le 5 odstotkov površine. Pa še to na severu. In če Španijo prodajajo turistom s sloganom "Raj na zemlji", ta to že dolgo ni več. Rimljani, Goti, barbari in drugi roparji ter zavojevalci so jo že davno dokončno opustošili. Danes barbarov ni več, na okolje vpliva in ga uničuje, kakor povsod na svetu, industrija. Španija ima največ živilskopredelovalnih tovarn in tovarn, ki se ukvarjajo z industrijo v povezavi s kmetijstvom. Na naravi se že kažejo tudi učinki takoimenovanega "industrijskega" turizma.
Namesto, da bi španska vlada vlagala denar, ki so ga prinašali turisti, v naravo, ga je raje namenjala izgradnji hotelov. V Lloret de Maru, mestu na Costa Bravi, ki je približno tako veliko kakor Murska Sobota, jih je že okoli 500Na več kot 8000 kilo-metrovdolgi obali pa hoteli še vedno rastejo kot gobe po dežju. Prej majhne ribiške vasice so se spremenile v betonske džungle. Tudi ljudje z notranjosti Španije so se preselili v bližino morja, že zaradi boljših podnebnih
razmer, in če je včasih ob morju živelo 12 odstotkov celotnega prebivalstva, ga je danes tam kar 35 odstotkov.
In kako se pride v Španijo? O tem drugič.
D. Fujs
Španska vas
Sagrada Familia - največja cerkev v Barceloni, ki jo gradijo že več kot 100 let
NAŠE PESMI (54)
DA PSI ZALAJAJO
Da psi zalajajo, po cejli ves’ na glas, moj lübi je prišel, jemati že slobod.
Holarija, holaro, holarija, holaro, holarija, holaro, moj lübi je prišel, jemati že slobod.
Ne joči lübica, ne žali mi srcé, čez kratki sedem lejt, se bomo vidli spet. Holarija...
Čes kratki sedem lejt, se bomo vidli spet.
Sedem lejt je že minaulo, moj’ga lubija od nikec nej, pod moje okence, že trav’ca zeleni.
Holarija...
Pod moje okence, že trav’ca zeleni. (Slovenska ves)
- mkm -
MAŽORETKE IZ MONOŠTRA
Foto: Filip Matko
Porabje, 29. julija 1993
7
OTROŠKI SVET
KA JE TAU?
KAK SE ZOVÉ na Gorenjon Siniki: na Dolenjon Siniki:
v Ritkarovci: ....
na Verici: ........
v Števanovci: ....
v Andovci: ........
v Slovenskoj vesi:..
v Sakalauvci: .....
Kak so nücali: ...
REŠITEV IZ 13.
ŠTEVILKE
locen(j) - mreža med dvema	locnama za
prenašanje sena, slame in listja
hajdiván, mindegy - két fčlkörös ívben meghajlított, včkony	husángra
kifeszített háló, mely széna, szalma	es falevelek
elszállítására alkalmas.
Tak sé zove na Gorenjon Siniki: locné, vseeno.
Tak so nücali: travo, krmo, slamo, nastalco so v locnaj nosili na plečaj domau.
LETOVALI SMO V PERTOČI
V ponedeljek, 5. julija ob 8. uri Otroški živ-žav pred vhodom osnovne šole János Arany. Kmalu pripeljejo kombiji pred šolsko poslopje, naložimo prtljago. 27 učencev in 4 učitelji se odpravljamo na taborjenje v Pertočo.
V zadnjem trenutku dobimo še nekaj dobrih nasvetov od staršev, hitro preberemo sez-
nam udeležencev, poslavljamo se, mahamo... naša skupina krene proti Sloveniji.
Na meji je vse v redu, prva postaja so Rogaševci,, kjer se nahaja centralna šola. Čaka nas kolega Stefan Nemec. Z njim se napotimo na podružnico v Pertoči. Ko se vzpenjamo na hrib, kjer se nahaja mala vasica z 250 prebivalci, se nam odpira pogled na čudovito pokrajino.
Prispeli smo. Vasica se nam zdi tako lepa, kot če bi bila zložena iz LEKO-kock. V centru je cerkev, trgovina, gostilna, gasilski dom in seveda šola. Začne se "zasedba". Čakajo nas učilnice, spremenjene v spalnice, jedilnica in kuhinja. In seveda kuharica Anica s fino kavo. Hišnik Milan nam pridno pomaga pri pakiranju. Takrat še slutili nismo, da nam bodo oni trije (Anica, Stefan in Milan) olepšali dneve, da bodo vložili veliko časa in trüda, da bi postali naši dnevi nepozabni.
Načrtovani program je zelo raznolik: shod ob bivši mejni črti monarhije do avstrijske meje, kopanje v Murski Soboti v Hotelu Diana, v Moravskih Toplicah in Radencih, spoznavanje vasi in prečudovite cerkve.
Ob večerih sé mladi iz vasi pripravljajo na tekmo, kateri sledijo pogovori pod šolskimi okni. v kakšnem jeziku? V nemščini, slovenščini, poljščini, ali le z rokami in nogami. Jezik ni
nobena ovira. Lahko tudi pokažeš: 	"Pridi tudi jutri!
Čakal (a) te bom! "
Ura je 11 ponoči. Zavlada tišina, šola se skriva v temi. Naslednji dan ob 7-ih - kot zmeraj -bo budnica.
V sredo popoldne se odrasli dogovorimo, da bomo ponoči izvedli akcijo "preizkus hrabrosti". Domači fantje zvejo za skrivnost
in nam obljubijo pomoč. Našim sé še nič ne "sanja" o tem. Brezskrbno se pripravljajo na spanje, ko dobijo ukaz, naj se oblečejo v trenirko in obujejo športno ubutev ter poskrbijo za žepno svetilko. Brez te se bodo težko znašli v temi. "Steza" je
določena med sadovnjaki, gozdovi, njivami s koruzo in krompirjem. Tü pa tam se oglasi "sova", ''divja svinja", ali neko "vesoljsko bitje". Vzihovanje in kriki od vsepovsod! "Mami, pridi! " -zakriči najmlajši.
Polnoč je že mimo, ko prispe do cilja tudi zadnji "hraberši Precej časa traja, dokler v spalnicah zavlada tišina.
Naslednje jutro nam Anica skuha "močnejšo" kavo, namaže več kruhov, kajti "zaslüžili" smo si. V trgovini so zaskrbljeni, češ kdo nas je motil ponoči? Domači fantje so že naredili vrstni red, katera izmed deklet sé je najbolj ustrašila.
V četrtek, 8. julija
Na šoli je velika "gužva". Domačinke prihajajo s pladnji peciva. Pekle so nam, da na poslovilnem večeru ne bi ostali brez sladkarij. Predsednik krajevne skupnosti poskrbi za pijačo, Nada (Stefanova žena) za kasete. Pripravljamo se na disko. Prihajajo gostje oziroma gostitelji. Zbrala se je skoraj vsa vas. Naši otroci se zahvalijo gostiteljem, deklice z domačimi fanti zaplešejo valček. Čudovito! Iz športnega igrišča je nastala plesna dvorana, ki jo je napolnila glasba.
Zadnji dan. Poslovljanje. Še zadnjic si sežemo v roke z domačini, poljubi in solze... Moramo kreniti. Nada, Anica. Milan in Tone mahajo. Nasvidenje, naslednje leto!
Adijo Pertoča! Nasvidenje Slovenija!
Od takrat sta minila dva tedna. Monošter živi svoje vsakodnevno življenje, toda mi smo bogatejši za lepe spomine. Hvala obema ravnateljema. Tonetu Čukoviču, Lajosu Keserü. vodji podružnice Štefanu Nemcu, predsedniku krajevne
skupnosti Pertoča in prebivalcem vasi. Posebej sé zahvaljujemo Zvezi Slovencev na Madžarskem za materialno podporo.
Pertoča je za nas otok prijateljstva.
Monošter, 21. julija 1993
Toth Andorné vodja tabora
MEDNARODNI TABOR V TATI
V Tati, v taboru Most, ki gaje letos že tretjič priredil Mednarodni otroški in mladinski sklad je v dveh turnusih letovalo 1200 otrok.
V prvem turnusu se je zbralo nad 500 otrok iz Madžarske in sosednjih držav. Kljub temu, da so bili otroci različne narodnosti, so našli skupni jezik. Nekaterim je bilo prvi dan v taboru tesno pri srcu, kajti niso vedeli, kaj jih čaka v štirinajstih dnevih, toda napetost je popustila, ko so zagledali znance ter hišice v lepo urejenem okolju.
Večina teh otrok je bilo madžarske narodnosti, med njimi pa so bili tudi pripadniki narodnosti na Madžarskem. Prišli so iz Gornje Ogrske iz Podkarpatja, Transilvanije, Vojvodine, Slovenije in s Hrvaške.
Iz Porabja je letovalo 15 otrok v prvem turnusu. Razdeljeni so bili po skupinah, tako so se porabski osnovnošolci lahko spoprijateljili s svojimi vrstniki iz Slovenije in 14 dni so skupaj ustvarjali ter se igrali.
Organizatorji tabora so poskrbeli za bogat program. Osrednji
del programa je vseboval medsebojno spoznavanje, seznanjanje z bližnjo okolico ter izlet v Budimpešto.
Vsak popoldan so otroci lahko barvali na povoščeno platno, izdelovali nakit ter se ukvarjali z raznovrstnimi ročnimi deli. Razen tega so zelo pričakovali ti. narodnostni dan, kjer so se predstavile narodnostne skupine, tako Slovaki, Srbi, Hrvati, Slovenci, Romuni in Nemci.
Amalija Gergely, vodja tabora, nam je na vprašanja, kakšen cilj ima tabor, odgovorila: "Kot v prejšnjih letih, tudi letos smo povabili toliko otrok zato, da se medsebojno spoznajo, spoprijateljijo in se s prijetnimi spomini vrnejo domov. Prvi tabor smo priredili v upanju, da bodo sosednje države sledile našemu zgledu in če ne prihodnje leto, ampak v naslednjih letih, priredile podobne tabore, kamor bi povabili tudi naše otroke in takrat se bo v srednje-evropskem prostoru res srečevalo prav veliko otrok. "
I. Dončec
Porabje, 29. julija 1993
Foto: Karel Holec
zavarovalnica triglav d.d
območna enota M. Sobota
69001 Murska Sobota, Lendavska 5
Predstavništva:
Gornja Radgona, sejmišče, tel: 61-697 Radenci, Panonska 1
Lendava, Trg Ljudske pravice 12, tel: 069 / 75-257 Ljutomer, Ormoška 12, tel: 069/ 81-136
Zavarovalnica TRIGLAV, Območna enota Murska Sobota že več kot 40 let spremlja življenje in delo ljudi v deželi ob Muri.
Nudimo Vam najsodobnejše načine in oblike zavarovanj Vašega premoženja:
-	požarno zavarovanje nepremičnin,
-	stanovanjsko zavarovanje,
-	zavarovanje stekla,
-	strojelomno zavarovanje,
-	zavarovanje odgovornosti,
-	transportna zavarovanja,
-	zavarovanje kreditov,
-	avtomobilska zavarovanja v obliki paketa,
-	kmetijska zavarovanja vseh dejavnosti, premoženja in oseb na kmetiji.
in oseb z:
-	življenjskim, tolarskim ali deviznim zavarovanje, ki mu inflacija ne more do živega,
-	nezgodnim zavarovanjem.
Naša zastopšniška mreža pokriva vsa naselja, področja in dejavnosti, tako da smo lahko vsak dan v stiku z vsemi, ki nas potrebujejo. Ponosni smo, da je naše sodelovanje z zavarovanci dolgoročno.
ZVESTOBO NAGRAJUJEMO!
NIČ NI TAKO VARNO, DA NE BI POTREBOVALO ZAVAROVANJA
NIKA ZA SMEJ
SREČANJE
Naš Vince je eden den domau prišo, pa kak notstaupi v künjo, žena na njega pogledna pa se od začüdenje kam ne deje, gda vidi, ka njeni dragi Vince vse redeči obraz ma, vküp je namazani s šminko. Pita ga: "Gde si pa odo, ka si se etak vküp namazo? "
Vince vidi, ka lažati je vse zanam, pa etak pravi svojoj dragoj ženi: "Vejš, Mariška tau je tak bilau, ka sam se srečo v Varaša z edno svojo padaškinjo, Veroniko. Vküp sva gnauksvejta v srednjo šaulo ojdla. Tak sva radiva bila eden drugoma, ka me je ona vse vküp poküšüvala, zatok pa etak vögledam. "
Naša Mariška, Vincina draga žena, pa Zdaj tadala spitava pa etak pravi: "Ka pa te tau znamanüja, ka si kaulag lejve oči vse črni? " Naš Vince pa Zdaj etak pravi: "Ja, tau je tak bilau, ka gda sva se müva z Veroniko küšüvala, je domau prišo njeni mauž. "
PENAZGE
Naš Kadli je strašno velki pijanec. Vsakši den je napit kak dež. Njegva žena dosta trpi pri njem. Že se ma dugo lejt moli, aj ne pigé tak strašno, pa vse zaman. Eške
njeni slüž tü pokradne pa zapigé.
Žena si je pa mislila eden den, ka ona tü nika vkriž mora delati. V drugoj ulici dela eden fejs možak v bauta. Furt go zapelava. Etognauk je eške Kadli tü na nje prišo, gda sta se tam malo "mejla".
Kadli je eden den pa strašno pijan, pa ranč po nauvi glaž vina de, gda svojo ženo pa bautoša pá zaodi, ka se tam etak pa tak mata. Kadli Zdaj etak pravi ženi: "Ne moreš se malo nazaj držati, nej te je sram? "
Zdaj Kadlina žena etak pravi: "Ti se tü ne držiš nazaj. Razlika je med nama samo telko, ka ge s tejm pejnaze prnesem domau, ti pa samo od rama krajnosiš pejnaze.
KOLAPOŠ
Geste edna ves, gde samo skopci živejo. Ves cerkev tü ma, skopci fejs odijo k meši. Edno nedelo so župnik (gospaud) s cejmeštrom od rauk do rauk dali svoj kolap, aj lüdje na ofer kaj not zlüčajo. Kolap kaulak de po cirkvi, gnauk samo ga nazaj dajo gospauda. Gospaud not poglednajo v kolap, vidijo da je prazan, z rokami vküp vdarijo pa etak pravijo: "Kakšo velko srečo mam, ka so mi kolap zatok nazaj poslali. "
ZDAVANSKI KEJP
Naš Gabor je že stari legen bijo, gda se je oženo. Te so se lüdje tü čüdivati, kak je tau mogo naprajti. Zatok, ka so vedli od njega, da je strašen skopac. Po zdavanji kaže tisti eden kejp, ka so naprajli od zakonskoga para. Njegvi padaš Karči ga pita: "Ti, Gabor, kak je pa tau, ka tak daleč stogiš od žene, gda sta se dala dojzeti? "
Naš Gabor pa Zdaj etak pravi: "Vejš, moj padaš, furt moraš naprej misliti. Zatok sva tak daleč eden od drugoga, ka če bi se, povejmo Zgodilo, ka se po nistarnom cajti razpitava, te kejp leko na dvauje vrejžava pa vsakši leko nasé svojga domau.
I. Barber
PORABJE
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deak Ferenc ut 17., p. p. 77, tel.: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST Arhitekta Novaka 4, 69000 Murska Sobota Slovenija