..Primorski List" izhaja vsaki 1., lO., in BO„ dan v mesecu. Cena za celo leto I sri. 50 u., za pol leta 75 n. [ Posamezne številke se j dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske] ulice po 4 nov. * Sui T (§oučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vse za vero, dom, cesarja 1 Uredništvo in ipraniStre | mu je V G#l iei, Ifmmmha ulice št. lO. — N«fra»-kovana pisma ge s« sprejemajo. Rokopisi ne ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi. T Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič. Lastnik: Konzorcij „Priinorskega Lista“. Tiska: Hil arijanska tiskarna. Resna beseda gospodu okolo „Atnica“. Zdi se nam, da ,.Amico“ govoreč o šoli z italijanskim napisom, v kateri podučuje katehet v slovenskem jeziku, kakor smo poročali v „Pr. Listu41 nedavno, ogreva, ponavlja in slovenski duhotscini predbaciva to, cesar jo je framosonsko časopisje in liberalni tržaški magistrat pred par leti opetovano krivično dolžil v javni mestni seji. Težko je bilo tedaj stališče slovenske duhovščine. Vrstila se je takrat obtožba na obtožbo, preiskava za preiskavo, opravičevanje za opravičevan-jemin zaustavljanje plače! A vse to prestala je slovenska duhovščina z mirnim srcem in v zavesti, da je bila popolnoma nedolžna, v zavesti, da jo preganjajo in smešijo le sovražniki sv. vere. — A zdaj ? Preganjati jo hočejo lastni duhovni so-bratje in jo smešiti javno v svojem »katoliškem” lista! — Pomisli svet in strmi ! — Katehet podučuje v šoli z italijanskim napisom — le slovenski. „Kaka krivica se pač godi italijanskemu jeziku in italijanski deci!-‘ vzklikuje „Aniico". Gospoda ! Ravno isto je govoril brezverni Spadoni v mestni javni seji dne 2-1. novembia leta 1802. fSlikal je namreč slovensko duhovščino kot največjo sovražnico italijanske narodnosti, da ona seje prepir, neti sovraštvo, napoveduje v cerkvi in šoli vojsko proti italijanskim šolam v okolici, da podučuje v šolah „le nosne creature italiane“ ? le v slovenskem jeziku. Zaganjal se je posebno na sedanjega mnogozaslužuega č. g. župnika v Barkovljah, ter na bivšega g. kapelami In pokojnega č. g. župnika v Rojanu. Vlada je začela takoj preiskavo. A kakšen da je bil uspeh iste preiskave, raz-vidimo iz dopisa Ekscelence viteza Ri-naldinija. c. kr. namestnika gospodu dr. Ferdinandu Pitteri, bivšemu županu v Trstu, z dne 31. decembra 1892. štev, 1914/1.: «In der That enthalten weder die Angaben ‘. OJ tod torej tako jadikovanje. Da se pa polnijo italijanski razredi s slovenskimi otroci, je lahko razumljivo, če pomislimo, da stariši dotičnih o-trok so revni, večinoma delavskega stanu, ki imajo oskrbovati še več družili otrok. Znano jim je, da učenci italijanskih razredov dobivajo obleko brezplačno in oni slovenskih ne. To je uzrok, da se polnijo šole z italijanskim učnim jezikom s slovensko deco. Revščina je, revščina, katero brezvestna gospoda - zlorablja v svoje italijanske svrhe. A najde se večkrat otrok, ki ume več vzgojeslovja, kakor pa gospoda na magistratu in ona okolo ..Amica“. Tako se je enkrat zgodilo, da dečka pri 7 letih niso mogli spraviti na noben način v italijanski razred. Ker je umel le slovenski, šel je z druzimi sovrstniki v slovenski oddelek. Pride ga ponj učiteljica italijanskega razreda, pl osi ga, obljubava vse mogoče, da bi ga venkaj spravila. A dečko se ni dal preprositi. A kaj se zgodi? Zgrabi pa za roko, voditelj za njim s palico in hajdi Jiote, nehotev italijanski razred. T činoma nikakor taki, da bi vzbujali si ud nad zločinom. Kdor čuje pred porotniki zagovarjati zločine, ta se n.: bo mnogo ustrašil pred njimi. Ton*,j tudi v tem treba pozora. Narodno gospodarstvo. OdernStvo v ^oriSki okolici. Da je t-udi Goriška jw>fri!vitna dežela" za oderuhe in pijavke ubogega kmeta in delavca, navedemo par zgledov. 1.) V Podgori, Stračicah, v Zdravšči-nali je nekaj »mojstrov11, kateri se poslužujejo lahkomiselnosti in zapravljivosti mladeničev ter gizdavosti deklet v svojo korist 1ako-le : Mladeniču ali dekletu posodi v soboto ali med tednom en goldinar s pogojem, da mu plača za vsako soboto 10 kr. dokler ne izplača vdolžeuega goldinarja. Tako posojajo celo leto in isti goldinar nese jim v enem letu 2 gl. 20 kr. to je 520 od sto. Pravijo, da je nekaj takih usmiljenih ljudij", kateri imajo med mladeniči, dekleti, pijanci vedno po 100 gl d., kateri jim neso vsako leto 52G gl. 2. — Ubogemu kmetu poginil je vol. Delo na polju bilo je siljeno; šel je k bližnjemu „Samarijanu“, kateri se ga je usmilil in mu posodil 150 gl. s pogojem, da mu plača za vsakih 14 dnij 4 gl., to je : usmilil se je nesrečnega kmeta s pogojem, da mu plača obresti po 64 od sto. 3. Kmet moral je plačati davke, nakupiti sena in stelje. Obrne se do edinega vaškega narodnjaka in rodoljuba, kateremu bije srce za blagor slovenskega naroda, ter prosi posojila 10 ) gl. za tri mesece. Narodnjak se ga usmili, posodi mil 100 gl, a pristavi, da mu mora plačati obresti 10 gl. t. j. 40 od sto. itd. itd. itd. Znano nam je, da ubogi kmet ne more dobiti posojila od 10 — 100 gl. za navadne potrebe pod 12 gl. od sto in to pri nekaterih narodnih županih, podžupanih in vaških veljakih. Radi takih nezdravih razmer v naši deželi svetujemo domoljubom, duhovnikom, učiteljem : usmilite se ubogega kmeta in delavca, snujte povsod, v vsaki vasi domače kmečke posojilnice, priporočajte vsakemu dninarju novo „trgovsko obrtno zadrugo'1, razdrobimo pa vsi oderuško roko po sledečem vzgledu : Dne 8. aprila 1884 je ustanovil I. P. Limbourg kmečko društvo v Trijeru. ki se je zlasti postavilo proti oderuhom, vzlasti po svojem tajniku kapelami Das-bacliu. Pravilom je dostavilo: „Zlasti se zavezuje društvo, da bo vsako pravdo svojih udov, tičočo se živinske kupčije ali oderuških obrestij, vodilo na svoje troške po odvetniku, ki ga določi odbor, če odbor izprevidi, da se udu godi krivica". Od 1. 1884 do 1. okt. 1889 je društvo vodilo 532 pravd, v katerih je večinoma zmagalo. Ljudje so se preje, bali pravdati z oderuhi. Kapelan Dasbacli je hodil od kraja do kraja in jih spodbujal, uaj se v tacih zadevah obrnejo do društva. Tako se je iztaknilo veliko število zlasti židovskih oderuhov ter vni-čilo njih pogubno delovanje*. Kapelan Dasbacli bil je pirvi „misijonar“. Ali bi ne bilo potreba tudi pri nas enakega društva in par takih kapelanov ali kuratov in drugih tacih mož ? ? Zavarovanje goveje živine. Pret. četrtek sklicala sta gg. BI. Grča, pež. poslanec in župnik v Šempasu in Iv. Rojec, kurat v Biljah, živinorejce in prijatelje narodnega gospodarstva v goriško čitalnico na posvetovanje o ustanovi zavarovalnic za govejo živino. Posvetovanja se je udeležilo nad 50 oseb, duhovnikov, učiteljev, županov in posestnikov. Ob 11. uri otvori g. p. Grča zborovanje, pozdravi navzoče gospode ter predlaga, da se izvolita predsednik in za-zapisnikar shodu; zborovalci izvolijo v to g. Grčo in g. Rustijo nadučitelja v Šempasu. Ko prevzame g. Grča predsedniško mesto — govori sam o potrebi zavarovalnic za govejo živino ter poda kratko statistiko o enakih društvih i:a Ruskem, Nemškem in v Avstriji. G. govornik omenja, da so osnovana enaka društva na Niže Avstrijskem, Solnogra-škem a da ne morejo uspevati ker so osamljena ; treba je torej osnovati ,.Zve zo“. Po poljudnem govoru g. Grče čita posamezne točke potrjenih pravil č g. Rojec, ter podaja zborovalcem razna pojasnila. Pri posameznih točkah izražajo razi.i gg. svoje opazke in želje, kar se je vzelo na znanje ; mnenja oziroma predlogi post- bi: o gospodov ih'. Tc.me, učitelja Ru.lije i. t. d. b! i «0 jako važni. Ker je bilo že čez poldne omenil je g. Rojec le v kratkih besedah „Zveze“ vseh zavarovalnic goveje živine, katere naj se osnujejo v najkrajšem času po celi deželi. — Predlog je utemeljeval tudi g. dr. Tuma ter dal lepe nasvete. — Oziraje se na to, da je stvar jako važna v socijalnein oziru, in da se je stavilo dosti želja, volil se je na predlog gospodov Grče in dr. Tume odsek 13 članov, kateremu bode naloga sestaviti na podlagi sedaj potrjenih pravil in izražen h želj nova pravda, katera naj služijo kot vzor vsem novim društvom, katera naj se ustanove po cele j deželi — a vse naj bodo v medsebojni „Zvezi.a Izvoljenemu odseku je predsednik Grča v Šempasu. Vsi živinorejci in prijatelji, kateri se zanimajo za društvi) prosijo se, da sporoče č. g. Ji Grči svoje nasvete in želje v 14 dneh. Do 1. januvarji mora odsek svoj > nalogo rešiti, a koj potem se skliče osnovalni sli d za ,,/ve• zo“. — Nadejamo se da najde novo podjetje veliko podpornikov ne samo med duhovščino in učiteljstvom, ampak tudi mej župani in posestniki. Politični pregled. Notranje ile/.ele. Bade.ijevo ministerstvo je odstopilo. Cesar je vstavko sprejel in s sestavo nove vlade poveril dosedanjega nančnega ministra barona Gautscha. S tem je ustreženo nemškim kričačem. I11 res se je nemir po Dunaju kmalu polegel, ko je dr. Lueger naznanil, da je Badeni odstopil To je pač plačilo za požrtvovalnost desni 0. Zakaj b.irou Gautsch ni mož, kater imi bi desnica mogla z upati. Položaj je zelo lieugo len. Odvisno je vse od desnice, ako bode skupaj držala. O naših poslancih upamo, da ostanejo neupogljivi. Saj je dr. Šušteršič govoril na vseslovenskem shodu: „Hodimo na vse pripravljeni, pripravljeni tudi na večletno in najstrožjo opozicijo. Pretepi v državnem zboru. Dogodilo se je, kar se je po dosedanjih pojavih piičakovalo. Dne 24. novembra provzročili so poslanci Schonerer, Wolf in tovariši pravi pravcati pretep. Ker Schonerer ni, precej dobil besede, • je ugu.bil predsedniški zvonec. Predsednik ukaže pr nesti drug zvonec, a tega mu umakne AVoif. Ker so poslanci -- razgrajači le tiščali proti predsedniku, je poslednji prekinil sejo. Med tem so Nemci zasedli predsednika in ministrov mesta, poslanci z desnice pa so jih hoteli pregnati. Schonerer zgrabi težki ministerski stol ter ga hoče zagnati med slovanske poslance. Posl. Hagenhofer ga je popadel za vi-,it, in vrgel na tla. Schonerer je vstavši popadel drugi stol ter razbijal okolo sebe. žid Posl. Pfersdie, ki je vseu-čiliščni profesor, je nato potegnil dolg nož, začel mahati ž njim okrog ii kričati, da jim bode trebuhe preparal. Vzeli so mu nož. Poslanci so se pa ruvali, tepli s pestmi po glavah in trgali si obleko celi četrt ure. Wolf, ves raztrgan in razbit, je kričal: Prihodnjič pridemo z revolverji. Več poslancev je bilo krvavih. Slednjič se je seja zaključila. Vsled teh škandalov je večina sklenila poojstriti poslovni red. Sedaj so tajna in po imenih glasovanja o formalnih predlogih nedopustna. Predsednik ima pravico zborovanje motečega poslanca izključiti za tri seje, zbornica pa za trideset dni. Ta predlog je večina v zbornici sprejela. Vsled tega so nastali novi škandali — stari pretepi. Ko se dne 26. nov. predsednik Abrahamovicz pokaže v zbornici, pozdravijo ga levičarji s strašnim krikom in žvižganjem. Ko predsednik otvori sejo skočijo socijalni demokratje nanj ter ga prevržejo raz stol. Mladočehi so priskočili na pomoč predsedniku, in pričel se je boj s pestmi. Dr. Kronawetter jo skupi v trebuh, da omedli. Poslanci se zmerjajo, AVolfa in Glocknerja, tiščita dva za vrat. Nenadoma stopijo v zbornico dva policijska uradnika in — 60 policajev. Socijai-ile-mokratski poslanci so raztrgali vse zapisnike na predsednikovi mizi. Ko jih policija opominja, se ji drzno ustavijo. Policaji jih odneso iz zbornice. Krik po zbornici, je uprav divjaški. Vsled divjanja predsednik izključi za tri seje posl. Wolfa, Schonererja in 10 socijal demokratov, SchOnerer je prinesel sabo j v črno platno zavit železen drog, ter ž njim razbijal. Dne 27. novembra se krik in vrišč z nova ponavlja. Zborovanje je bilo nemogoče. Izključeni poslanec Wolf pride skrivaj v zbornico. Ker ni hotel oditi, odnesla ga je policija šiloma iz zbornice. Hrup se ne poleže, zato predsednik zaključi sejo. Zbornica se je premenila v beznico pretepačev. Nemška „kultura“ se nam je pojavila v pravi luči. Badeni ima sedaj plačilo za proslavljanje nemške kulture. Poslance najbrže pošljejo takoj domov. Drugim podpredsednikom državnega zbora je bil izvoljen dr. Fuchs, član katoliške ljudske stranke. Na Hrvatskem se te dni vrše dopolnilne volitve v onih okrajih, katerih zastopnike je ovrgel sabor. Upamo, da prodro opozicijonalci. Vnanje države. Mej Rusijo in Srbijo so zavladale napete razmere. Rusija je odzvala svojega zastopnika na srbskem dvoru, dokler razkralj Milan ne zapusti Srbije. Nemški cesar Viljem je ob priliki slovesnega priseganja vojaških novincev imel daljši govor. Naglašal je posebno potrebo krščanstva za vojaštvo. „Kdor ni dober kristjan, ni dober mož in tudi ne more biti dober vojak". Tudi visoki krogi spoznavajo potrebo krščanstva. Da bi le besedam sledila tudi dejanja. Rusija tirja Turčijo, da ji izplača zaostanke na vojni odškodnini iz l. 1876. Sultan pa se zvija, ker ima prazne blagajne. Morebiti sedaj pospeši pogodbo s Grško. Tudi Španijo kmalu hoče žid Rot-schild dobiti v svoje kremplje. Španija rabi denar, a ga nima, jud pa ga ima, ter ji hoče posoditi 100 milijonov, seveda proti dobremu zagotovilu. Da, kmalu bode jud Rotschild gospodar v Evropi. V Belgiji se vse stranke pripravljajo za nadomestne volitve v obe zbornici. Katoličani imajo tudi v najslabšem slučaju zagotovljeno večino. Dopisi. Jz Trsta. Zopet nič dobrega, samo žalostne novice morem beležiti cenjenemu „ Pr. L “ iz Trsta. Kakor sem zadnjič le namignil, da bi utegnili „Auiicovci“ v nameravani spomenici na premilostnega škofa našega povdarjati čisto (!) italijanski značaj Trsta itd., tako smem danes skoraj trditi, da se je — ali pa — se bo to resnično zgodilo. Na naše gorenje slutnje odgovoril je namreč „Amico“ dejanski z brco slovenskim okoličankam ! Pa kaj so mu storile zlega te dobre in pobožne naše okoličanke ? Nil, v cerkev sv. Antona prihajajo in jo nedeljo za nedeljo in praznik na praznik polnijo. „Affollata“ je ista cerkev v središču mesta — besede „Amica“ slovenskih — okoličank 1 Seveda to ni noben razlog, in ne more biti niti italijansko-katoliški politiki zadosten povod napovedati jim boj. Ali je še nekaj druzega, kar prinašajo okoličanke seboj v cerkev, in na to se opira „ Amico*, češ, okoličanke polnijo dotično cerkev z raznimi jerbasi in košeki itd. in to ne gre in ne gre, ker tako nimajo prostora „le gentili lettrici“ flAmlca” ! Kaj liočt in kaj namerja s tem »Amico11 je jasno ! Ven s Slovenkami okoličankami iz cerkve sv. Antona, ven ž njimi iz mesta, ven tja v okolico ’ Če ni drugače, naj se pa v Skednju, Barkovljah, Rojanu, pri sv. Ivanu itd. uvedo opoldanske „suhe“ maše h katerim naj bi zahajale okoličanke. Kaj ne, da je tako „Amico“ ! H111 ! To bi že bilo, ali kaj ko bi v tem slučaju tiste preklicane „gentili lettrici“ najbrže kake „sartorelle“ utegnile prihajati, seveda za plačilo od sl. municipija, tudi v okolico, kakor že hodijo nadlego delat v Rojan, magari h opoldanskim suhim mašam, samo da bi tudi tam iskale slovenskih košev in jerbasev, njih lastnice in lastnike pa nekatoliško pošiljale samo h — večernicam v Dolino, Prosek, Nabrežino, če 110 morda celo v „Postumijo“ in ,.Senosecchio“ ! Kajpada tiče potemtakem „Amicu“ odlična čast in prva premija v borbi za italijansko kulturo v katoliških cerkvah v Trstu ’ Gospoda, le tako naprej! Prepričani smo, da blamaže ne izostanejo. Zakaj tako le izza kulis marsikaj vemo, kako stoje razmere mej „Amicom.“ in katoliško oblastjo v Trstu. To nas navdaja z nadami. Dal Bog, da se ne bi varali I Sicer pa tudi na slovenski strani ni vse tako, kakor bi moralo biti. Samo socijalna demokracija napreduje, vse drugo nazaduje: narodnost in vera! Bog se nas usmili! Ali bi ne bilo mogoče, da bi morda z novim letom izdajali kak cenen list za delavce, da bi jih vzgajal katoliško ter ohranil veri in narodnosti ? Zdi se mi, da bi to lahko storili Vi v Gorici, v katerih opažamo še dokaj socijalnih isker! Tudi v Trstu bo menda izhajal v bodočem letu katoliški delavski list! Ce nas boste tedaj s kako tako vestjo : o novem katoliškem slovenskem listu za naše delavce iznenadili, nas boste močno razveselili. Bodite pa prepričani, da v tem slučaju Vam pojdemo na. roko številni Vaši somišljeniki v Trstu, so-sebno z razširjanjem zaželjenega lista in z novicami, ki bodo zanimale delavstvo. Res, zadnji čas je že : kmalu, kmalu bo prepozno. Tudi po naši tužni Istri se pridno in vstrajno nastavljajo socijalno demokratične zanjke.... Sicer pa nikakor ne obupujemo, ampak navdušeni od Vas se odzivljemo : Naprej zastava katoliškega socjalizma ! I)a, naprej tudi na Primorskem ! (Op. List za delavce, ki ste ga tudi Vi zaželeli, se je ustanovil ob priliki zbora konsorcija „Pr. L.“ Izhajal bode dvakrat na mesec in veljal samo 60 kr. O njem bomo že še pisali kaj več ; pa že sedaj se Vam iskreno priporočamo za ustrajno agitacijo in pomoč ! Uredn.) iz gorenje Vipave 17 novembra» (Izv. dop.) Po volitvi in liberalna logika. Petiotov začetek po Vipavskem in raznoterosti. - Gotovo ste zvedeli neuspeh volitve dne 16. t. 111. V Vašem listu navedeni vzroki v članku : „Koiistatujemo“, so pa tudi po vsem istiniti. Ali kdor je to borbo za liberalnega, iz na veke žalostnft „pod-draške „afere“ 1889-90 1. znanega posestnika Božiča cd bližje opazoval, kakor je imel priliko pisec teh vrstic, se ni čuditi, da je moralo tako priti. Ali sredstva, katera so se rabila pri tej divji ha-labuki, so zlasti nižje sloje ljudstva morala demoralizovati, kajti kakor so nekdanji priprosti Rimljani zahtevali: „panem et circenses“, tako je tukaj delala vsakovrstna pijača in tudi razupiti petiot pa cvenk, s katerim niso liberalni matadorji kar nič štedili. Vsa ta za liberalce nečastna sredstva, — ako bi bili sicer zmožni sramežljivosti, — so na lačne in žejne želodce preveč uplivala, da so dne 16. t. m. z vsakovrstnim rogoviljenjem pozno v noč obhajili orgije ne le svoje Pirove, ampak tudi nad vse sramotne zmage. In Vaš goriski nepoboljšljivi liberalni tekmec se drzne še očitati v 46 štev. da so temu razsajanju, katero je moral dušni pastir na G, prestajati skoz 3 noči, isti duhovni sami največ krivi! To je krasna liberalna logika. Duhovnik, ki je uprav za učenika postavljen, bi moral biti mutast na shodih liberalcev ter pustiti, da sinejo celo izveiifarni liberalni matadorji njegovo ljudstvo po hišah zapeljevati, ker to draži preveč liberalce. Duhovnik ima vestno dolžnost svoje ovčice ne le v uer-kvi, ampak kjer si bodi svariti pred li-beralnimijzapeljivci; tudi po hišah ima dolžnost opominjati, kedar je to shodno in ve-lepotrebno in to je storil dotični dušni pastir na prav mehek način rekoč : „Pu-stite ovčice za katere sein jaz odgovoren pri miru'1, i t. d., med tem, ko sta znana H. in M. ljudi demoralizovala z vinom več dni —■ do pijančevanja ! Še dne 7. t. m. je hodil podkupljeni župan na E. po vsej občini in vasi ljudi klicat h vinu, ker jim je v ta namen bilo iz Vipave po' slanih zopet 10 ijld! Kaj bi rekla „S.“ ako bi konservativci ali katoliško narodna stranka kaj takega počenjala ? ! Ali med tem, ko drugim očitajo nemoralna sredstva, se v istem mahu sami tistih poslužujejo. Od znanega mesarja, ki se jezi nad vipavsko duhovščino, ker ta neče radi njegovega sovraštva do cerkve odjemati pri njem dragega mesa, se ni dotihmal še nič slišalo, da bi ukljub njegovemu bogastm, kdaj kako narodno društvo podpiral ali za kak namen v narodno korist kaj velikodušno podaril ! Pač pa je kot paša — župan vipavski1) par dni pred ožigosano volitvijo dne 16. t. m. nekako samooblastno-narodno naznanil vsem vipavskim županstvom, „da naj za gor omenjeni dan pripravijo topiče in dovolj smodnika, da bodo povsod streljali, ko bodo šlišali prvi strel znad vipavskega grada v znamenje (liberalne) zmage, kajti bode gotovo izvoljen Božič za dež, poslanca!“.... L. 1895 je neopravičeno tožil vipavskega dekana, da mu dela škodo pri njegovem mesarskem obrtu, ker duhovni ne jemljejo pri njem več mesa, h kateremu zaslišanju je bil tudi pisec teh vrst povabljen kot priča, pa Hr. je pri II. instanci v Ljubljani sijajno pogorel. Take in enake sijajne čine ima za narod pokazati vipavski župan. Še manj pa bogataš Majer, kajti izrejenemu v nemški protest. Švici sta mu narod in narodnost slovenska od nekdaj že deveta briga; le zdaj ob tej zloglasni volitvi se je zavezal s svojim neprijateljem, — kajti H. in M. sta si bila prej velika neprija-telja, — kot nekdaj Pilat in Herod na dan Kristusovega trpljenja. V svoji liberalni navdušenosti se je izrazil M., da za izvolitev B. potrosi rad 1000 gl in par sodov vina, ali petijota, tega ne vem prav za prav ! Ta preklicani petijot, kateri je pri tej volitvi toliko vihre, šundra in ramov-ša po vsem Vipavskem vzbudil, in katerega je vipavska vinarska zadruga letos prvikrat le na naročilo istih svojih odjemalcev napravila, pa ima svoj začetek že od tedaj, ko je delovala deželna kme-tiška šola na Slapu. Tedaj je sedajui vodja na Grmu R. D. naučil vipayske vinorejce ne le zboljševati svoja vina v slabih letinah, ampak je tudi jih učil, kako napravljati na francoski način petijot •). Nekateri posestniki so se res poprijeli tistih naukov, in sicer v začetku so delali petijot samo za hišno vporabo, za dela\ce in poslej, ker je trta v nižavi odpovedala in niso mogli kmetovalci več izhajati, ako bi dajali istim pristno vino. Nekateri večji posestniki pa so ga delali do sedaj skrivaj v večih množinah tudi za prodajo in ti so ravno največ tisti, ki zdaj upijejo proti {vinarski zadrugi, ker bi jim z nobenim drugim sredstvom ne vspela liberalna izvolitev, kakor s tem hinavskim. To je dobro vedela in hinavsko znala uporabiti zvita Taučarjeva glava, in priposti so 11111 šli na limanice, ko je gromel čez tisto preklicano zadrugo in I....! — Liberalizem se pa tudi že dalje časa zajeda v bolj omikani in nekaj že tudi v priprosti narod po Vipavskim, zlasti od časa podraške afere 1889—90 I. med tem ko je zrno naroda še pošteno versko — nravno. Da je pa vsa vipavska duhovščina uneta za vsestranski blagor narodov, nam pričajo tudi razni, skoraj že povsod obhajani misijoni. Proti koncu letošnjega adventa se ima obhajati misijon tudi na Gočah. Kako so potrebni misijoni po deželi, ve le pravi prijatelj naroda. Da pa vipavska duhovščina skrbi tudi, kolik r je to v njeni moči in oblasti, za njegovo gmotno stran kaže vipavska kmetiška družba ali poddruž-nica, kateri na čelu stoji od libeialcev toliko sovraženi veleslaslužni M. Erjavec... Kar pa se tiče očitanja, češ da pisec „iz gorenje Vipave11 v 32. št. „Priin. lista", ni nobene grajalne besede izrazil o tistem zločinu, ni povsem res, ker je namreč rekel, da ima isti čin na vesti dr. T., ki je na Vipavsko res toliko nepotreben vihar prinesel, kakor je največa burja po zimi. Ostalo bi bil isti ,,inteligenten11 list lahko bral med vrstami, to tem bolj, ker pisec teh vrstic pozna dobro ranjenega Pestelja, ki je bil od liberalcev najet in je priprost kmet, ki ima že tudi odrašene otroke in je Mizo 50 let star. Vender pa, kakor mi je pravil te dni njegov sorodnik, rane niso nevarne in bo kmalu ozdravel, le 3 zobje ') Suj je 1893 I. hotel celo zabranifci 1 j ud -Hki misijon v Vipavi, da l)i ga vlada t. j glavarstvo v lJ. prepovedalo radi nevarnosti bolezni ki lahko vsled tistega nastane! Kako smešni so pač ti plesnivi liberalci!? Pis. *) V grajski kloti ga je bilo po ve3 sodov vsako leto napravljenega, tako da, ko so pred leti zvedeli o tem neki vinski trgovci iz Gorenjskega Si) jo brez vina domu obrnili, Pa to ni bilo tedaj nič greh !!! Pis. so mu izpadli, pa še le domov prisl emu. Se ve dil mu je sedaj žal, da je šel za druge po kostanj v žerjavico. Pripoveduje se tudi, da so isti 3 božičevi agitatorji slabo o duhovnikih in veri govorili, kar je priprosto ljudstvo na Vrabčah toliko razdražilo, da se je dogodil isti sicer obžalovanja vreden zločin. S tem pojasnilom naj bo tudi Vaš tekmec potolažen in tolče na liberalne svoje prsi, da je vsega [le odurni liberalizem kriv! — Sicer je pa pisarjenje istega od nekaj časa sem zopet tako žaljivo za iskrenega kristjana-domoljuba, da se mora slehernemu gabiti. Da, tudi v gmotnem oziru je ta pisava našemu zatiranemu narodu škodljiva kajti pisca teh vrst je tisto tako užalilo, da, ko je dobil po naključbi (zlasti opazko o dr. Mahniču šk.) isto v roke, in je ravno imel odposlati 100 for. za „Šolski dom", je sklenil isti znesek rajše v drugi, tudi dobri, če že ne boljši namen obrniti. Resničen je pregovor, da liberalec ne premeni svoje trme. kakor tudi ne volk ! — Preiskava proti nemirnežen na Gočah, ki so nagajali duš. pastirju, je naznanjena za ‘27 t. m. Dva tička sta že znana. Ob izidu bom svoječastno objavil velecenjeni mi „Prim. list." Iz Loma. Dne 14. nov. smo imeli tukaj redko slovesnost blagoslovljanja novega križevega pota. Blagoslovil ga je č. frančiškan o. Konrad. Stari križev pot je doslužil svojemu namenu, in naši fantje so iz lastnega nagiba nabrali med seboj blizu 500 fr. za nov križev pot, katerega je prav čedno in dosti po ceni izdelal g. Adolf Vogl v Innsbrucku. — Ne pojde nam tako hitro iz spomina oni prizor, ko so fantje spremljani od šestdesetih deklic z gorečimi svečami, nesli podobe križevega pota v sprevodu iz fa-rovža v cerkev; ne pojdejo nam tako hitro iz spomina lepe besede patra Konrada, s katerimi nas je spodbujal k pogostni molitvi sv. križevega pota in še posebno kar je fantom opomnil, da so na dobre obresti naložili denar, katerega so za križev pot darovali. Njih kosti bodo že v zemlji gnjile, pobožni verni pa se jih bodo pri molitvi sv. križevega pota :še spominjali. Naj bode še omenjeno, da naši farani so letos za našo cerkvico marsikaj darovali. Gospodar France Kovačič je ■dal tfff svoje stroške napraviti božji grob; žene skupno z dekleti so kupile za mesec maj iep kip lordske Matere božje, dekleta so zložila denar za dve krasni ■cerkveni banderi, sedaj so pa sveče, katere so zraven križevega pota nosile, cerkvi darovale. Tako so naši farani letos pokazali gorečnost do lepote hiše božje, kar jim je v čast pred Bogom in pred poštenimi ljudmi. — Dopisnik „Slov. Naroda" v ■štev. 191. iz tolminskih htibov (je najbrže iz nižave doma) se pa huduje in spodtika nad tem in pravi, da to je „luksus“ in da zaradi tega ljudje postanejo „berači“. Brezverec pač ne razumi nauka, da Bog povrne, kar se za njegovo čast stori. Naj ga Bog razsvetli! Lomjan. Kaj novega po Slovenskem ? Na Kranjskem. — Advokati in ■notar v Novemmestu so sklenili, da njih pisarne ob nedeljah praznujejo. — V Št. Ožbaltu so obhajali sv. misijon. — 25. letnico je obhajala stavbena tvrdka G. Tonnies —■ V Domžalah so osnovali kmečko posojilnico. — Na Obločniku sta se pri izvažanju drv ubila dva konja usmiljenih sester iz Idrije. — V Gorenjih Tepah je pogorelo dvema posestnikoma vse imetje. — Pri Planini so našli utopljenca v Uncu. — Lokalni kapelaniji Podkraj in Vrabče ste povzdigneni v župniji. — Na Homcu je pogorelo troje gospodarskih poslopij z vso krmo vred. -— Blizo vasi Tabra nad Zagorjem je poln voz do smrti potrl posestnika Sta-var. — V mlinu g. Majdiča v Kranju se je ponesrečil mizar Koblar, da je drugi dan umrl. — V Novemmestu je zgorela 5 letna hči učitelja Šriberja. — Žganje je v Vikrčah pod Šmarno goro umorilo poznanega tamoš.ijega pijanca. — V Samobitni pri Vipavi je zgorel dveletni fant. Na Štajerskem. — V Borovji je pogorelo poslopje Antona Prelogarja. — V Gornji Radgoni se je obesil 68. letni tesar Jakob Ponagel.— V Brežicah je pogorela hiša mizarju Medvedu. — V Oplotnici so fantje z noži zaklali tovariša Stoklasa iz Malohorne. Zakaj, nikdo prav ne ve. — V Spodnjem Koritnem so trem gospodarjem poslopja pogorela. — V Celju so v stranišču našli mrtvega otroka. Imel je zavit vrat — V trboveljskem rudniku ponesrečil je delavec Al. Praznik. — Iz zapora v Mariboru je ubežal morilec Franč. Prezelj. — V Ploderšnici v Slov. goricah je neki hudobnež brez neposrednega povoda zaklal velepos. Šprinč-nika. Na Koroškem. — V Beljaku napravijo telefon. — Pogorelo je Kramar-jevo posestvo v Glinjah. — Cesar je pomilostil morilca Staleckerja, ki je bil obsojen na smrt. — Občina Bistrica je izvolila častnim občanom drž. poslanca preč. g. Lamb. Einspieler-ja in posestnika Ivana Milerja. — Deželni predsednik je ' še vedno na svojem mestu. Koroški Slovenci se vprašujejo ali pojde ali ne pojde ? Otvorili so cesto iz Spod. Drav-berga v Kotiče. Stala je 220 tisoč gld. Ob tej priliki so posebno kadili dež. predsedniku. Morda za odhodnico ! ? s« s. Gorica. Duhovske spremembe. Za špiri-tuala v bogoslovje pride župnik St. Kocjanski dr. Brumat. Za kurata, v Kal veleč, g. Jož. Shejbal, dosedaj vikar na Ponikvah, na njegovo mesto pride veleč. g. Ivan Kodromac, vikarij na Trnovem pri Kobaridu. Kap je zadela župnika iz Campo-longo, med pridigo pri neki poddružnici. Govoril je in padel na obraz. Poziv ! Gospodje, ki so se udeležili dne 25. t. m. shoda glede dogovora o ustanovitvi „zavarovalnic in zaveze11, pa morda niso tam izrekli vseh svojih želj in nasvetov se uljudno prosijo, da blagovnic predseduištvu izvrševalnega odbora pismeno prijaviti dotične nasvete. Ravno tako se prosijo živinorejci in drugi gospodje, katerim je mari ustanovitev zavarovalnic in zaveze, da morebitne nasvete prijavijo predsedništvu, da bode moglo iste uvaževati pri odbo-vori seji. Ker bode odbor imel sejo okoli srede decembra se prosi, da se morebitni nasveti in želje pripravijo do 12. decembra t. 1. V Šempasu, dne 29. novembra 1897. BI. Grča Ant. Rusija predsednik tajnik Naznanilo. Knjige družbe sv. Mo-hora so že došle. Uljudno prosimo vse čast. družnike, da o prijemanju knjig po-skerbijo tudi za letnino za prihodujo leto, ker s tem poverjeniku dosti skrbi in truda prihranijo. Petje pri svetem Antonu. Veliko je bilo lani krika radi petja pri sv. Antonu, a pravičnega, postavnega postopanja — nobenega. Kako se je postopalo je dovolj znano. Kaj pa letos ? Krivica Slovencem se je hotela nadaljevati. Nepoklicani »kramarji" hočejo gospodariti v cerkvi. — Veleč. msg. župnik pri sv. Ignaciju, edini gospodar v po-družni ceikvi sv. Antona, ukazal je, da mora prenehati krivica, da se more peti slovensko. Isto je odredil sedanji namestnik nadškofov — a do danes se poje — italijansko. Prašamo: Kedo je gospodar v cerkvi, ako se tako prezirajo cerkvene oblasti V ponedeljek prišli so orgljavec in pevci slovenski a pri orglah je oblastno sedel orgljavec Hoenig. Prašamo: od koga najet, od koga pooblaščen ? Pelo se je, se ve, italijansko. — V torek ustavila je straža slov. pevce in orgljavca. Kdo je policiste najel, in jili v cerkev postavil braniti krivico ? Isto se je ponavljalo danes. Straža se je odrezala slovenskemu edino od msg. župnika postavljenemu in plačanemu orgljavcu g. Komelu. „Imamo že svojega orgljavca". Kdo so tisti : »Imamo" ? Tudi velesi, glavarstvo je menda posegnilo vmes, da se uvede zopet normalno stanje — a odlok je nekje ostal. — Vemo tudi, da se je na račun nekaterih mnogo pilo. Gospode Schbnererje in Wolfe v tej zadevi dobro poznamo. Za pravico se nikogar ne bojimo. — Upamo da z juteršnjim dnevom zmaga teptana — pravica. Za danes zadosti. »Goriško budalo ve poročati, da so se pripravljale na Dunaju velike demonstracije slovanskih dijakov. K sreči pa, pravi, so se opustile, ker bi se godile pri tem reči, katere bi morale razburiti „narodna italijanska srca." Zakaj pa ? — Čujte ! Nekateri tridentinski ital. dijaki so „baje“ se pridružili — Slovanom. Se ve to" je največi zločin. Rajše z Židi in demokrati za krivico, kakor pa s Slovani za — pravico. Vsaka sila do vremena! Umrl je v Gorici g. Anton Klobučar, tajnik in blagajnik kmetijskega društva. Tiček ujet. Nekdo je hotel odposlati po pošti v gosp. ulicah 70 fl. V tem trenotku pa stopi v urad orožnik, zgrabi neznanega moža, ga preišče in najde pri njem še 70 fl. — Mož je ukradel nekemu vozniku 140 fl. Sod je padel na cesti proti soči-nemu mostu na nekega dečka in mu zmel 3 prste na nogi. Komisija in za] njo utoki glede slov. šole v Gorici so začeli z nova. V četrtek 2A. p. m. pregledovala je komisija na viši ukaz zopet staro vojašnico Podturnom. Vrli Alfred katerega so zaman klicali večkrat telegraličnim potom na Dunaj, ker se mu zdela njegova navzočnost pri komisiji, ravno tolike važnosti kakor navzočnost v parlamentu moral je biti tudi zraven. Res škoda, da ne morejo biti tako brihtne glave — povsod — ob enem. Mi pa prašamo: Ke-daj bo konec P Kedaj zmaga pravica? Italijanski oddelek cecilijanskega društva imel je pret. teden zborovanje v Čeryinjanu. Zbrali so se skoro vsi furlanski orgljavci. Govoril je jako naudu-šeno g. Ulm. Tako je prav! „Sentinella“ o dohodkih v parlamentu:" Pero se brani naslikati prizore pretepe, zlorabe v avstrijskem parlamentu, a iz te zmešnjave odsvita se vedno jasno ena stvar: narodnjaštvo (za blaženi „rajh“) nemških poslancev, kateri, cvet naroda, se ne dajo ustrahovati, se ne uklonejo grožnjam in surovim napadom le v številu močnejše večine narodov, katerim je omika le — pravljica. — Mi vas občudujemo, zastopniki nemškega naroda in kličemo: „Wolf, Schbnerer, Pfer-sclie, Pergelt, nadaljujte in vstrajajte; zmaga bo vaša, ker vas en smoter vodi — vzor domovine.“ Pojasnila ni treba. Enake duše se najdejo! Švindel — ka-li?! N»-k agent, najbrže žid, Jožef Biirenkopf, hodil je pred kratkem po goriški okolici in po- -nnjal v raznih župniščih in še drugodi „blagajne“ od različnih tvrdk, silil na naročbe havelokov, „harmonijev“ itd. Jeziček je imel izredno namazan. Govoril je skoro vse slovanske jezike. Poznal je mnogo čč. gg. na Kranjskem. Koliko jezikov govori ta in oni doktor v Ljubljani, kateri č. gospod ume najbolje igrati harmonij na Kranjskem in kdo je izvrsten muzikalen teoretik (imenoval je več odličnih in poznanih čč. %%-), za vse to je znal medeni agent Biirenkopf in na vsa usta je pravil, ne da bi ga bil kdo vprašal zato. Nii, posrečilo se mu je pregovoriti par gospodov, da so naročili „blagajno" po njem. Menda so mu nekateri tudi nekaj dali naprej. Ker pa blagajne ni hotelo biti od nikoder, so se dotičniki obrnili naravnost na tvrdko, ali tudi od tam doslej ni duha ne sluha! C uje mo pa, da je, nek agent po imenu „Biirenkopf" že pred sednimi letini tožen zaradi jedna-kega „švindla“, da pa se je zgovoril, češ, da ni namerjal slepariti in da bo povrnil, kedar bo mogel! Seveda se bo to zgodilo o sv. »nikoli"! Najbrže bo tudi v napominanem slučaju kaj takega. Ne kupujte torej, načeloma ne, nikdar več po agentih! — Dražba deželnih naklad. Pridržuje sklepu vis. dež. zbora in cesarski potrdbi, neznanja deželni odbor, da se bodo leta 1898 pobirale naslednje deželne davščine : a) po 50 kr. od vsacega litra na drobno potočenega piva; b) po 18 kr. od vsacega litra drobno spečanih žganjin omenjenih v I. čl. B II. točka 1 zakona z dne 18, maja 1875 (štv. 84 dež zak.) in po 10 kr. od vsacega litra na drobno prodanih žga-njim navedenih v 2. točki istega zako- nu vega člena. Pobiranje teh davščin se izroči tistemu, ki podil najugodnejšo ponudbo, bodisi za posamezne okraje ali pa za celo deželo, na skupno letno svoto, ki se bo v posteeipatnih mesečnih rokih plačevala deželni blagajnici. Klicna cena je določena za pivo žganje goriško mesto .... 2600. 8000. goriško okolico .... 100. 650. ajdovski okraj . . . 80. 800. kanalski „ . . . . 40. 600. gradiščanski „ . . . . 280. 1500. červinjanski „ . . . . 250. 3000. korminski „ .... 250. 550. tržiški „ . 250. 500. tolminski „ ... . 160. 5100. bovški „ . . . . 150. 3900. cerkljanski „ . . . . 80. 400. sežanski „ . . . . 180. 400. komenski „ . . > . 180. 400. skupaj 4600. 20600 Dražba za oddajo teh davščin se bo vršila v uradu deželnega odbora dne 9. decembra 1897 točno ob 10 uri predpoldne. Dopuste se tudi pisane zapečatene ponudbe, če se podajo pred 10. uro predp. 9 decembra t. 1., a prilepiti jim je kolek 50 kr. pridjati jamščino po 10 0|0 dotične klicne cene, navesti v njih natančno okraje, v katerih namerava ponudbenik v zakup vzeti deželne davščine koliko ponuja za vsako davščino posebej, in pa izjaviti, da so mu znani zakupni pogoji. Tisti, kateri se bodo hoteli udeležiti ustne dražbe, bodo morali za dražbo določenega dne, in sicer preden se začne dražba, pošte ti dražbeni komisiji postavljeni po deželnemu odboru jamščino po 10 O|0 tistih klicnih cen, na katere nameravajo rasti. Te dolžnosti bodo oproščene tiste osebe, katere položijo jamščino uže poprej s svojimi pismenimi ponudbam'. Tudi kdor poda pisano ponudbo, se sme deležiti ustne dražbe. Vsi drugi dražbeni pogoji so na ogled razgrnem v deželnem uradu. Slavna županstva so naprošena, da objavijo ta razglas v svojih občinah. „Sentinella“ nima 19. novb. v Koledarju sv. Elizabete, godovnega dnč naše cesarice —- koj drugi dan, 20. novb., se je pa spomnila, da je god Marjete — kraljice italijanske. Se ve, kdo bi se na vse spominjal ! Miklavžev večer bo kakor druga leta, v goriški čitalnici v nedeljo 5. t.m. Kdo ni poznal v Gorici »nemške-ga Miheljna", starega prevoščeka? — Dret. teden je umrl. V nenavadnem sprevodu s 7 vranci so ga peljali k večnemu počitku; spremljalo ga je čez dvajset goriških kočijnžev s svojimi praznimi vozovi. Izjavljamo, da veleč. g. dekan komenski ni v nikaki zvezi s zadjim dopisom iz Komna. Skušnjo učiteljske sposobnosti so 7. dobrim uspehom dovršili v Kopru gg. Golja Franc, iz Podlake, Širca Ernest iz Podgore, Urbančič Alojzij iz Dornberga in Žgajner Matej iz Velikega Dola na Krasu. Županom v Kanalu je izvoljen g. nadučitelj Miha Zega, podžupanom pa g. Henrik Malnig. Šolske sestre se naselijo po Veliki noči v Tomaju a šolo otvorijo s septembrom 1898. Dal Bog obilo uspeha. Izžrebani porotniki. Za zimsko zasedanje porotnikov je bilo ižrebanih 16 Slovencev. Torej, čisto slovenska porotna klop je mogoča! Nesreča Delavec Ivan Tomšič iz Sovodenj je vračajoč se iz Strašic zdrsnil v Sočin prepad ter si zlomil roko, Po noči pač ni varno hoditi po stezi ob Soči. Veselico v korist »Šolskemu domu" priredi podtužnica sv. Cirila in Metoda v Gorici dne 8. decembra v prostorih »Goriške čitalnice". Spored je jako zanimiv. Res žalostno. Iz Brd se nam poroča : Dne 13 m. m. je vprašal neki uradnik gostilničarja, kije grozovito preklinjal vse kar je svetega, je-li je bil kedaj pri spovedi? A kaj je odgovoril na to bogokletnež ? Zarežal je nad uradnikom : „Bil sem že pri takej (spovedi), kakoršne vi še nikdar videl niste. In takega bo-gokletneža hočejo nekateri voliti za občinskega zastopnika Ustrelil ,je v Brdih neki mladenič na posestnika Jož. Jakina iz Huma. K sreči ga ni zadel. Za njim je stal 20 letni mladenič, ki se je hitro pripognil, ter tako všel nevarnosti. O vino, vino! \ Biljah deluje že društvo za zavarovanje goveje živini. Ivo se je društvo osnovalo zavezali so se vsi udje, oziraje se na »švoh kaso," da solidarično poravnajo vso škodo, katera bi se pripetila kakemu udu, ako bi mu crknilo kako govedo. Nesreča je hotela, da so morali zbirati po 2 gl. 20 kr., ker ste crknili kmalu potem dve zavarovani govodi. Povrnitev te škode pa ni vgajala nekemu Fr. Mozetič : ter je izstopil iz društva. V nedeljo pa mu je cerkuil mlad junec. Preplašen naznani ta nesrečo odboru ter tirja por vrnitev škode. Seveda se ni mogel odbor ozirati na njegovo škodo in sedaj gotovo obžaluje, da ni svoječasno plačal 2 gl. 20 kr., in bi mu sedaj društvo izplačalo vso škodo. Živinorejci! zavarujte vsi svoj go-voda pri novih zavarovalnicah. V Biljah izginilo je iz hleva pret. petek po noči tamk. mlinarju čvetero dobro rejenih presičev. V velikem strahu iščejo jih povsod, a da bi jih mogoči tatovi ne odpeljali — naznanijo o tem Žan-darjem v Gorici, ter obvestijo načelstva postaj v Gorici in v Rubijah. Toda ko objokujejo doma veliko nesrečo — sporoči se jim vesela novica, da ležejo debeli „baroni“ jsiti na bližnjem vrtu. — Komedija ! ! Sv. misijon v Ročinju se je vršil ob velikanski udeležbi. Ljudstvo sosednih duhovnij se ga je trumoma udeleževalo. Posebnim naudušenjem pa so poslušali govore vrlih misijonarjev Ročinjci. Sv. zakramente so sprejeli splošno vsi, tudi oni, ki so nasprotovali sv. misijonu. Trud veleč. gg. misijonarjev obrodi najbolji sad v dušni in gmotni blagor duhovnije. Včeraj je bil sklep. Pričakujemo obširneje poročilo. Orjaške sestre, 21. letna Kora in 6. letna Kati se kažete radovednemu občinstvu v Gorici. Doma ste blizo mesta Eger na severnem Češkem. Starejša telita 213 kilogramov, mlajša 63 kilogramov. Vojaški begunec, Dunajčan Leopold Adelberg, oblečen kot podčastnik pri 87 polku, hotel je popihati čez mejo v Italijo. Načelnik orožnikov v Višku g. Bratina pa je prestrigel tičku peroti in ga odvedel v Gradiško. Iz Snežatna V naši vasi so imeli p. nedeljo »naroden" ples, kateri je trajal še po treh urah v jutro, tedaj že v adventu. Poleg izvrstnih mladih ter mnogo zakonskih, se je sukala tudi celo nadobudna 10 do 14 letna mladina. Potem ni čuda, da se m-d odrašenimi godijo reči. ki bi se ne smele. Tu velja naroden pregovor : „Kakoršni stariši, taki otroci.“ V Selili pri Brestovici je gorelo v petek po noči. Pogorel je hlev, vsa piča in drugo pohištvo Cerkveniku A. P. Umrl je v Tomaju g. Anton Čefu-ta-Ucman veleposestnik. Zadela ga je srčna kap. Bil je dober mož, oče ubožcev. P. v m ! Načelništvo vinorejskega društva v Tomaju je sklenilo od 1. adventne nedelje vsalco nedeljo po dokončani službi božji in vsaki četrtek ob dveh popoludne v novem redovniškem poslopju podučevati o vinoreji po gom-bačevi knjigi s posebnim ozirom na cepljenje trt v pinto. Podučeval bo predsednik s tajnikom g. A. Černe. Mladina se uljudno vabi k udeležbi. Trst-Istra. V tržaškem mestnem zboru so tržaški pouličnjaki s psovanjem sprejeli župana. Vzrok je bil razpuščanje društva »Circolo dei giovaniP Galerija je kričala, ko se je prikazal župan: „ Doli ž nji n i!“ »Ven ž njim itd.“ Župan je dal izprazniti galerijo. Sedaj je tudi župan okusil, kako prijetno deti« slov. tržaškim zastopnikom, kedar jih ista fakinaža na galeriji psuje ! Ogenj je nastal v magacinu Jožefa Melerja v Trstu. Ogenj so sicer z velikim naporom zadušili, vendar je škoda velika. Nesreča. Dva kmeta vozeča v Trst, sta lepo ležala na vozu sena. Potegnila je burja, zvrnila voz; in oba sta tele bnila z veliko silo ob tla. Prepeljali so močno poškodovana v tržaško bolnico. Nagrailjeiie pesmi. Umetniško društvo sCirco!o Artistico" je razpisalo hatežaj za italijanske narodne popevke. »Piccolo**, . Corriere-1 in „Seutinella“ prinašajo „najlepše“ od odlikovanih pesmi, katere kažejo »umetniški11 ukus slavne gospode v »Circolo Artistico (?)“; kažejo pa tudi v vsej brezsramnosti in nagoti »narodno italijansko življenje1* — saj so narodne pesmi odsev in izraz narodne duše in življenja; imenovane pesuu so sad tržaških — beznic. Samomor. Vsled pomanjkanja je skočila v Trstu 76-letna Ter. Tosoni z druzega nadstropja na dvorišče ter-obležala takoj mrtva. Demonstracije na Dunaju in v Gradcu. Vseučiliščniki (nemški) in socija-listi so na Dunaju uprizorili velikanske demonstracije pred zbornico in vseučiliščem. Policija je prijela 51 razgrajačev, Jeden policijski uradnik in jeden policaj sta ranjena. — V Gradcu so tudi delavci in dijaki pričeli razsajati. Psovali so policijo m vojake, razbili okna uredniku katoliških listov. Bataljon vojakov ni mogel ukrotiti rogoviležev, dokler niso prihiteli na pomoč dragonci. Veliko jih je ranjenih, nebroj pa zaprtih. To je tudi sad razgrajačev in hujskačev v drž. zboru. Za zgradbo katoliške cerkve v Cetinju v Črnigori je papež Leon XIII daroval 10.000 lir. Slovenska krščansko - socijalna delavska zveza v Ljubljani je slavila minolo nedeljo ustanovni zbor. Slavnostni govor je govoril č. g. dr. Debevec, ki je med drugim povdarjal, da nova »zveza** bode mati mnogoštevilnih delavcev, ki bode učila, razveseljevala ter jim sploh blažila duha in srce. Pristopilo je takoj nad 100 članov. Čestitamo iz dna srca zavednim krščanskim delavcem. Obsojen škof. V Komornu se je vršila obravnava proti sedmograškemu škofu, grofu Majlat.hu, ki je bil obtožen, da je 17-letno protestantsko deklico vsprejel v katoliško cerkev. Škof je prišel osebno pred sodišče ter zagovarjal svoje postopanje kot pravilno v smislu zakonov katoliške cerkve. Sodišče pa ga je zaradi prestopka proti veri (!) obsodilo na 50 gld. denarne kazni. Cerkvena glasba. Missa in bon. Ss. Iiosarii B. M. V. za mešan zbor s spremljevanjem orgelj zložil Ig. Hladnik, drugi predelani natis. To mašo je že v prvič kritika priporočala kot ^hko in melodijozno. V drugem izdanju jo je g. skladatelj še bolj priprosto predelal, je bolj praktična in s tem še bolj priporočila vredna. Cena partituri in 4 glasovom 80 kr., posamezni glasovi po 10 kr. Dobiva se pri skladatelju v Novem mestu in v Kat. bukvami v Ljubljani. Dvoboj kaznovan Ogrska poslanca Kossuth in Ugron sta se že davno od tega bojevala. Šele pred kratkem sta bila obsojena: Kossuth na 3 Ugron na 8 dni kazni. — Bolje nekaj nego nič. Ali bo zakon samo vrabcem v strašilo? Neznani lopovi! razrušili so na avstrijsko - italijanski tirolski meji pet mejnikov z dinamitom. Pravi kandidat. »Tiroler Stim-men“ poročajo o naslednjem dogodku. Po pogrebu umrlega tirolskega drž. poslanca dr. Mayera sedelo je več županov in starešin v družbi. Pogovor je nanesel, kakor v zadnjem času običajno, tudi na državni zbor. Presojali so sedanje razmere v državni zbornici, ter govorili tudi o bodočem nasledniku. Splošno je bilo mnenje, da ko sta glava in razum nepotrebna v sedanji zbornici ter treba le krepkih pljuč in pesti, bi bilo najbolje najmočnejšega in v metanju najbolj izurjenega moža poslati vdiž. zbor. Jeden je menil, da, ker je gostilničar v Kirhdorf-u na tirolski razstavi na Dunaju se izkazal najmočnejega, bi bil on pač najsposobneji naslednik umrlemu poslancu profesorju dr. Mayerju. — Tirolski kmetje pač umevajo sedanji zbornični položaj. — Občinske volitve na Koroškem. Slovenci so zmagali pri obč. volitvah v Spodnjem Dravberzi. V7 Št. Petru nad Velikovcem pa so izvoljeni 5 Slovencev, 5 nasprotnikov in 2 omahljivca, Tudi po drugih občinah se pridno pripravljajo za občinske volitve. Vse gibanje pa vodijo vrli koroški duhovniki. Kaj poteče k temu dr. Tavčar?! Doktorjem pravil je bil na graškem vseučilišču promoviran preč. g. Anton Požar, župnik v Pregarjih v Istri. Boj v Gradcu. Krščansko socijalni poslanec Ax manuo je priredil shod povodom volitev v mestni zbor graški. Socijalni demokratje so radi tega udarili na hišo, v kateri se je vršilo zborovanje. Unel se je boj med policijo in socijalisti. Jeden delavec je bil preboden, 4 delavci so nevarno ranjeni in več je bilo lahko ranjenih. »Slov. Narod** pa v svojem poročilu grdi Axmanna ter drži s surovimi demokrati. Sliha ukup štriha! Na Kranjskem je snežilo. Zato smo tudi pri nas imeli občuten mraz. Delo so obstavili delavci elektrotehničnega zavoda Galatti v Trstu, ker jim je novi vodja prepovedal med delom kaditi. Delavci so zahtevali, da se prekliče omenjena prepoved in skrajša čas dela. Podjetnik ni hotel ugoditi zahtevana delavcev. Govori se da lastnik zavoda sploh ustali podjetje. Najbrže je bila ona prepoved le pretveza. Velik požar v Samoboru na Hrvatskem. Dne l 'J. m. m. je začelo goreti v mestu Samobor. Ves židovski del mesta je pogorel. Škoda je velikanska. Anarhiste zaprli V Pulju so zaprli troje Jjudij, katere so se dalje časa iskale italijanske oblasti. Ti so Jožef Baldinello, 28 let star, brivec; Alojz Torlino, 34 let star, in Jožef Rossetti, 21 let star, vsi iz Italije. Vsi so se priznali anarhistom. Lepi tički to. Poslano.*) Ker si je p. n. cenjeno občinstvo posebno tudi mestno o Sočinem napadanji in moji obrambi že naredilo sodbo, s katero sem lahko popolnoma zadovoljen, zato za zdaj odložim pero in odgovorim „Soči“ na zadnje »poslano** le to : Soča pri vsaki možni priliki iz znanih zasebnih namenov obira naše trgovce in obrtnike, naj bolje in ceneje postre-zajo ter laškim konkurirajo itd., ako hočejo, da bodo Slovenci spolnjevali narodno geslo »svoji k svojim** ter pri nijh kupovali S tako neutemeljeno in neopravičeno pisavo je Soča našim ljuden vzela vse zaupanje do svojih trgovcev in obrtnikov *) Za lo „PoHlnno“ no sprejme uredništvo nobene odgovornost,, razven koUkor je nalaga tiskovni vukon. in .jim je vcepila nepremagljive predsodke ter je vsako slovensko podjetje v uspe-vanji neizmorno oškodovala. Od naših trgovcev in obrtnikov, ki se za 1 do 10 odstotkov zaslužka dan na dan od ranega jutra do poznega večera osebno trudijo in borijo za eksistenco svojega podjetja — od njih zahteva Soča, naj še ceneje postrezajo in bogatim laškim podjetnikom konkurirajo, ako hočejo, da bodo Slovenci pri njih kupovali ; njena tiskarna pa ki dela za 50 do nad 300 odstotkov zaslužka, pa pravi, naj ne mislim, da bo konkurirala laškim zavodom in z nekakim narodnim posilstvom zahteva, da bi moral vsak Slovenec mnogo dražje nji plačevati ter pravi, da iz nevednosti gre meni na limance, kdor radi nižje cene pri meni kupi. Prav, da zna g. Gabršček — sreč-neje skrbeti za se, nego znamo drugi; a privošči naj neobhodno potrebno in vredno tudi drugim in naj jih ne uničuje brez potrebe — prav po „štambulovsko“ ! Dovolj — dokler ne bom znova primoran, da zopet primem za pero ! Štev. 736 3 — 1 V Gorici 18. novembra 1897. G . D. i It ti v trgovec Ed. JPavlin, v Gorici v Nunskih ulicah št. 10. nasproti gostilne »Belega Zajca4 usoja priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic, bisernih vencov, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic. Belega iu črnega papirja in zlatili nog za rakve, zlata za olepšanje. Vse po najnižj h cenah Opozarjam tudi da tiskam črke na perilo'in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela. Aafofi Kištrin v gosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka, priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: Kavo : Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko in druge. — Olja: Lticca, St. Angelo, Koifii, istersko in dalmatinsko. — Petroli.j v zaboju. — Sladkorja razne vrste. — Moko številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Miljsveče prve in druge vrste namreč po V* kila in od enega fanta. Razpošilja blago na vse kraje — Cena primerna. — Postrežba točna. Ob. Razglas. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil III. četrtleta t. j. mesecev julija, augusta in septembra 1896. začne v četrteh, dne 9. decembra 1897. in se bo nadaljevala naslednje ponedeljke in četrtke. Od ravnateljstva zastavnice in ž njo združene hranilnice.. V Gorici, dne 8. Novembra 1897. Nova trgovina. Podpisana naznanjata, da sta odprla v lastni hiši Semeniški ulici št. 1 v Gorici (v hiši kjer je »Trgovsko-obrtna zadruga**) m z lin blagi m delikatesami. Priporočaje se veleslavnomu občinstvu, beležita s spoštovanjem Kopač in Kutin, trgovca. IE <& 1% <& HJIžA&i&i V GORICI v Nunski ulici štev. 14-l(j. $elika zaloga šivalnih strojev in dvokoles raznih sistemov kakor tudi iz BOMBUSA. Lastna mehanična delalnica za popravljanje dvokoles in nikliranje. (Anton $on klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača-vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Zaloga dežnikov in solčnikov. $ M v.nv. SRH «111 zastopnik tvrdke N. Scliad Monakovo Vrtna ulica št. ‘24. priporoča slavnemu občinstvu bicikle reno-mirnnih tovaren Dttr-kopp in rSwift“ Steyr. Specialiteta »Diana 21“, izvrsten stroj, lehak tek Ti izdelki se ne strašijo nikake konkurence. Lastna kolesarska šola se nahaja v Dreherje-vem salonu. C. kr. priv. krojni aparati M. P®l»« krojaški mojster in trgovec v Gorici na Travniku h. št. 22 nižei loterije. Priporoča svojim rojakom na deželi in v mestu vsakovrstno manifakturno blago, gotovo perilo, dežnike, ovratnike, zavratnice itd. — Gotove možke obleke zn vsaki stan po najnovejši pariški modi. Blago prodaja tudi na meter tako po ceni, da lahko posluži vsakaterega in sicer za možke obleke do 80 kr. naprej, za celo obleko (3-20 m.) od gld. 2.50 naprej. Sprejema naročila tudi za izdelovanje raznih oblek ; odjemalcem blaga je prosto, si izgotoviti obleko tudi drugod. Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 1876. J. Pipan & C. v Trstu | 00ST* Via NJoUlivivo št. IH ima veliko zalogo in prodaja le na debelo kavo, riž, južno sadju, olje vseh vrst za jedilo, zastrojc, ribjo mast za strojarje itd. Priporoča se trgovcem v Gorici in na | deželi za obilne naročbe.