AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN L.- " IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
No.-192
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 17, 1938.
LETO XLI. — VOL. XLI.
Valencia je rešena, pravijo lojalisli. Utrdbe so tako močne, da jih sovražnik ne more zasesti,
Hendaye, Francija, 16. avgusta. General Miaja, ki poveljuje južni armadi španskih lo-jalistov, je včeraj izjavil, da je s svojo taktiko rešil položaj in da je glavno mesto Valencia varna pred napadi nacionalistov.
"Povedal sem prebivalcem mesta Valencia," se je izjavil general Miaja, "da njih ceste ne bodo nikdar videle sovražnika, kakor sem svoječasno prerokoval, da v Madrid nikdar ne pride general Franco, razven če bo premagan."
General Miaja je nadalje izjavil, da je bilo 60,000 vojakov in prostovoljcev nad mesec dni na delu, da izboljšajo trdnjave okoli Valencije, ki so danes nepremagljive. General Franco ne more nikdar priti niti v bližino teh utrdb.
Iz Barcelone se poroča, da je 12 zrakoplovov nacionalistov včeraj bombardiralo mesto. Zagnali so kakih 40 bomb, ki pa niso povzročile skoro nobene škode. Bombe so bile vržene ob pristanišču.
-o—
Postava glede socialne varnosti se bo izboljšala, Delavci bodo dobili več pomoči,
Washington, 16. avgusta. — Predsednik Roosevelt je praznoval včeraj tretjo obletnico odkar je bfla narejena postava glede družabne varnosti, to je, glede brezposelne zavarovalnine in starostne pokojnine.
Iz govora, ki ga je imel predsednik Roosevelt v pondeljek zvečer je izvajati, da ima predsednik pripravljene načrte, katere bo predložil prihodnjemu zasedanju kongresa glede izboljšanja tozadevne postave.
Predsednik je v svojem govoru priporočal sledeče: Sleherna država v ameriški Uniji mora vpeljati postavo glede brezposelne zavarovalnine. Danes je še 22 držav, kjer nimajo tozadevne postave.
Danes dobiva nad en milijon ameriških delavcev in uslužbencev brezposelno zavarovalnino. Ta zavarovalnina ne znaša v nobenem slučaju več kot
$15.00 na teden, a predsednik zahteva, da se zavarovalnina zvisa'na $20.00 na teden.
Roosevelt je mnenja, da so tozadevni fondi dovolj visoki, da garantirajo izplačilo po $20 na teden, in če posamezne države tega ne dovolijo, tedaj morajo znižati davke, ki so razpisani na to zavarovalnino.
V zvezni blagajni se nahaja danes nekaj nad $800,000,000 v gotovini za starostno pokojnino, je dejal predsednik Roosevelt. To je zaenkrat dovolj, da se plača vse stroške, ki so združeni s starostno pokojnino.
Potrebno pa je, da se začne misliti, je dejal predsednik, da se davki, oziroma prispevki delodajalcev znižajo ali se pa mora zvišati svoto starostne pokojnine. Vlada na noben način neče imeti dobička od prispevkov za starostno zavarovalnino.
Zanimivo poročilo
Župnija sv. Vida, ki je največja slovenska fara v Zedi-njenih držav ,bo tekom enega meseca izdala finančno poročilo, ki bo vsebovalo vse dohodke in stroške fare sv. Vida od leta 1930 pa do konca leta 1937. Na vsak način bo to zanimivo poročilo za slovensko javnost. V finančnem poročilu bo tudi več značilnih člankov in oglasov slovenskih trgovcev. Knjiga bo vredna, da jo žup-ljani in prijatelji fare sv. Vida ohranijo. Farani sv. Vida bo-dp s knjigo gotovo zadovoljni.
Oropan za $2000
Iz stanovanja Mr. in Mrs. Fr. Nagode, 13505 St. Clair Ave., so včeraj roparji odnesli, za $2000 vrednosti zlatnine in gotovine. Odnesli so celo malo bančno hranilnico, ki je bila last najmlajšega otroka, in v kateri se je nahajalo $33.00. Mr. Nagode je lastnik Good Time Cafe, ki se nahaja na 13001 St. Clair Ave.
Zahvala
Mr. Joseph Perušek, 14814 Hale Ave., se kar najlepše ža-hvaLjuje volivcem v precinktu E, varda 32, ki so mu pripomogli, da je zmagal za precinktne-ga načelnika. Obljubuje, da bo delal za progresivno smer v stranki.
17 ranjenih
Od pondeljka pa do torka Večer je bilo ranjenih 17 oseb v Clevelandu od avtomobilov, toda smrtne poškodbe ni bilo nobene.
Na potovanju
Mrs. Tillie Kastelic, 383 E. 152nd St., se nahaja za nekaj tednov na obisku v državi Illinois. šla je obiskat Mrs. R. Mance, 218 Charey Ave., Lock-port, 111., kot tudi Mrs. Marie Winters, 2632 Hampden Court, Chicago, ki je njena prijateljica, s katero je pred nedavnim potovala po Evropi. Mnogo lepe zabave želimo in zdrav povratek.
' Po 40 letih Včeraj sta se v Cltevelandu sestala George in John Graham, brata, ki se nista videla celih 40 let. George je pobegnil od doma še ko je bil mlad fant in se potepal po Ameriki. Končno je pa dobil v Montani farmo, ki obsega 700 akrov in kjer danes zadovoljno živi. Brat John je pa policist v Clevelandu.
Snežni viharji
Dočim smo se v Clevelandu pekli zadnje dneve se pa poroča iz Mammoth Hot Springs, država Wyoming, da je tam včeraj termometer padel na 33 stopinj in da je začelo močno snežiti. V Tower Falls, Wyo., je termometer kazal celo 27 stopinj. Avtomobilisti poročajo, da so imeli težave voziti po zasneženih cestah.
Zdravnica mrtva Poznana clevelandska zdravnica dr. Elizabeth Barton, stara 38 let, je bila včeraj najdena mrtva v nekem hotelu v mestu Albany, N. Y. Kaj je vzrok smrti, mrliški oglednik še ni mogel dognati.
Mooney bo prost?
San Francisco, 16. avgusta. George T. Davis, odvetnik, ki deluje, da se znanega delavskega voditelja Tom Mooneya spusti na svobodo, je izjavil včeraj na nekem ljudskem shodu, da bo Tom Mooney prost tekom prihodnjih šestih mesecev. "Mooney bo izpuščen iz zaporov," je dejal, "bodisi radi odločitve najvišje sodnije ali pa če Californija v jeseni izvoli demokratskega g o v e r n e rja." Na shodu, kjer je Mr. Davis govoril, je bilo navzočih 6000 o-seb. Dosedaj so štirje gover-nerji države Calif orni je, ki so bili izvoljeni, ko se je Mooney nahajal v ječi, zavrgli vsako prošnjo za pomiloščenje. Vsi štirje so bili republikanci. Letos se pa pričakuje; da bo izvoljen demokratski governer, ki bo Mooneya takoj pomilostil.
--o-
Direktor postav
Znani councilman E. Bohn, ki je eden najboljših councilma-nov v Clevelandu, se je izjavil, da je mestni direktor postav Alfred Clum, namesto da bi varoval mestne pravice, na strani privatnih interesov, ki želijo povzročiti mestu veliko škodo glede zemlje, ki se nahaja ob jezeru. "Jaz mislim, da je prišel čas," je izjavil včeraj councilman Bohn, "da župan Burton odslovi direktorja postav Mr. Cluma. Cleveland preveč trpi radi njegove nezaslišane pripadnosti privatnim interesom. Ako je županu Burtonu v resnici kaj mar korist in napredek mesta, bi moral Cluma takoj odsloviti. Mesto je radi razsodb, katere je podal direktor postav, Mr. Clum, že preveč trpelo." Councilman Bohn je republikanec kot je tudi župan Burton in direktor postav Alfred Clum.
Metri za avtomobile
Mesto Cleveland je naročilo 3000 metrov, v katere bodo morali vlagati Clevelandčani nik-lje, ako bodo hoteli "parkati" voje avtomobile v centralnem delu mesta. Pričakuje se, d^ bo mesto dobilo iz tega vira nekako $500,000 dohodkov na leto. Metri bodo postavljeni ob cestah nekako v decembru mesecu. Denar, ki se bo dobil od metrov, bo šel za vzdrževanje cest.
Otrok ponesrečen
Sinoči okoli 8. ure je bil ubit sedem let stari Joseph Znidar-šič, katerega starši stanujejo na 989 E. 63rd St. Avtomobil je zadel fantička pred St. Clair kopališčem, nakar ga je vrgel pod ulično karo. Dobil je tako težke.poškodbe, da je uro pozneje umrl. Stotine ljudi je bilo priča nesreči. Pogreb bo vodil Frank Zakrajšek. Podrobnosti prinesemo jutri.
Vandalski napadi
Policija je pretekli • pondeljek aretirala štiri osebe, katere je obdolžila, da so razbili okna na treh različnih podjetjih. Včeraj so bili pred sodnikom Ackermanom, ki je slehernega obsodil v 90 dni zapora in $200 globe.
Zahvala
Mr. Eddie Kovačič se lepo zahvaljuje volivcem v precinktu K, 23 varde, ki so mu pomagali do izvolitve. Bo tudi za-naprej sodeloval z nami in vami kot dosedaj.
Republikanci so začeli z volivno kampanjo
Columbus, O., 16. avgusta.— John W. Bricker, republikanski kandidat za, governerja v državi Ohio, je včeraj otvoril svojo kampanjo. Napadal je sedanjega governerja in je tekom radio govora izjavil, da bo v slučaju izvolitve takoj dal sklicati veliko poroto, ki naj preišče poslovanje governerja Daveya. Obenem je naznanil, da bo odstranil vse državne uslužbence, katere je nastavil governer Davey. Napadel je tudi demokratskega kandidata Saw-yerja, katerega je imenoval "potuhnjenca." prosil je ljudi, da izvolijo v jeseni vse republikanske kandidate. Bricker je trdil, da prevladuje v uradu za javne državne ceste največji graft in da plačujejo državljani v Ohio tako ogromne davke, ker se jih na desno in levo goljufa.
Mr. Grdina se vrnil
Včeraj nas je obiskal v uredništvu Mr. A. Grdina, ki se je mudil zadnje tedne pri naših slovenskih farmarjih v lepem Willardu, Wis., kjer je kazal slike, ki so bile. posnete ob priliki ogromne narodne slavnosti otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta v Cle\ elandu. Mr. Grdina nam je pripovedoval o fini organizaciji, katero vzdržujejo slovenski farmarji v Willardu, o njih kulturnem življenju, rekoč, da so ti naši slovenski farmarji lahko za zgled vsem ameriškim farmarjem. Poleg Willarda je Mr. Grdina obiskal tudi več drugih slovenskih naselbin.
Zastopnica za knjigo Mrs. Jeanette Perdan - Jutt-ner je prevzela na prošnjo Mrs. Mladineo zastopstvo za prodajo "Narodnega adresarja" za Cleveland in okolico. Sprejema vsa naročila, in urejuje vse tozadevne posle. Ta knjiga je zlasti zanimiva za društva in naj bi jo vsako društvo kupilo. Naročite knjigo na naslovu: Mrs. Jeanette Perdan-Juttner, 933 E. 185th St., Cleveland, O. Telefon: KEnmore 0622.
"Press'' in Roosevelt Že dalj časa opazujemo, da lokalni angleški dnevnik "The Cleveland Press" v kartonih, v uredniških člankih in med novicam napada našega predsednika Roosevelta. Milijonarji, ki lastujejo "Press" najbrž črtijo Roosevelta, ker je slednji naložil potom kongresa visoke davke. "Press" smo smatrali svoječasno kot demokratski list, toda zadnje čase vleče vedno bolj na republikansko stran.
Senator Boyd Včeraj nas je obiskal v uradu državni senator Wm. M. Boyd, ki je bil pri primarnih volitvah nominiran s sijajno večino glasov. Mr. Boyd je sin hrvatskega naroda, toda se ja-ko poteguje ob vsaki priliki za Slovence in je vreden, da tudi volimo za njega. Mr. Boyd je jako progresivnega naziranja v politiki.
Smrtna kosa
Po dolgi in mučni bolezni je umrl na svojem domu na 4017 St. Clair Ave. dobro poznani rojak Frank Skufca, star 40 let. Pogreb ranjkega se vrši iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. Ostale podrobnosti priobčimo jutri.
Konvencija stranke
W. B. Gongwer, načelnik redne demokratske stranke v Clevelandu, je sklical konvencijo precinktnih načelnikov, ki se bo otvorila v soboto ob 2. uri popoldne v veliki plesni dvorani hotela Statler. Ta konvencija bo ena najbolj burnih, kar jih pomni zgodovina mesta Cle-velanda. Na tej konvenciji se bo odločilo, ali ostane Gongwer še nadalje načelnik stranke ali bo odstranjen. Precinktni načelniki imajo tozadevno odločitev v svojih rokah. Ob istem času je sklicana tudi konvencija republikanskih precinktnih načelnikov v mestu, torej bo v soboto dovolj "trubla" v Clevelandu, kajti tudi republikanci se medsebojno nič kaj prijazno ne gledajo.
-o-
Za avtomobiliste
Clevelandska policija se trudi, da dobi prvenstvo v ameriškem kontestu glede varnosti življenja na clevelandskih ulicah. Letos je Cleveland prvo večje mesto v Zedinjenih državah, ki je preprečilo večje avtomobilske nesreče. Dočim je bilo lansko leto od 1. januarja do 15. avgusta ubitih 147 oseb od avtomobilov, pa znaša število letošnjih žrtev samo 62, torej več kot polovico manj. Prihodnji teden bo začela clevelandska policija s preizkušnjo avtomobilskih zavor. Sleherni avtomobilist bo poklican na posebno avtomobilsko preizku-ševalno postajo, kjer bodo preiskali zavore avtomobila. Ako slednje niso v redu, bo moral avtomobilist tekom petih dni zavore spraviti v pravilni položaj, sicer mu bo vzeta licenca. Torej pazite na svoje zavore. Ako so slednje iz reda in ne delujejo točno, zna to povzročiti avtomobilsko nesrečo. Nad 200,000 avtomobilistov se bo moralo podvreči tozadevni preiskavi.
Izletniki se vračajo
S parnikom Normandie, ki je dospel 15. avgusta v New York so prišli sledeči naši ljudje iz obiska v domovini in kot novi naseljenci. Zaeno se je vrnil tudi Mr. August Kollander, načelnik naše slovenske potniške tvrdke. Dospeli so Mr. in Mrs. Frank J. Kramer s sinom Do-naldom in nov naseljenec Mr. Stanko Sirnik, ki bo stanoval pri svoji teti Mrs, John Dolčič v Girardu, Ohio. Vsi so se pohvalno izrazili o postrežbi in potovanju, katerega je preskrbela tvrdka A. Kollander, toda srečni so, da se zopet nahajajo na ameriških tleh.
Hlinka umrl
Rev. Andrej Hlinka, voditelj Slovakov v čehoslovaški republiki, je preminul sinoči ob 11. uri. Rev. Hlinka se je ves čas pogajal za neodvisnost Slovakov in za avtonomijo slovaške države. Med Slovaki je bil najbolj priljubljena oseba.
V bolnišnici
Nagloma je bik odpeljana v St. Luke's bolnišnico Vera Miš-maš, 1109 E. 72nd St. Prestala je težko operacijo. Prijateljice jo lahko obiščejo. Nahaja se v sobi št. 203.
Manj relifa
Glasom poročil iz Washing-tona je tekom julija meseca in d6 15. avgusta bilo 885,000 manj oseb na relifu kot v juniju mesecu.
Kolera izbruhnila med Japonci. Nastala je prava epidemija. Stotine vojakov je umrlo.
šangaj, 16. avgusta. Med japonsko armado, ki se nahaja ob Jangtse reki in ki namerava zasesti kitajsko glavno mesto Hankov, je izbruhnila kolera, ki je prava epidemija in mori med vojaštvom bolj kot strojne puške.
Obenem se je pa kolera prenesla tudi med kitajske vojake. Japonske zdravstvene oblasti naznanjajo, da je doslej najmanj 10,000 kitajskih vojakov postalo žrtev te bolezni. Kitajci nimajo organiziranega zdravstvenega oddelka, kot ga imajo Japonci.
Kolera je nastala, ker so se zastrupili kitajski vodnjaki, v katerih je poginilo stotine Kitajcev in so zastrupili s svojimi trupli vodo. To se je zgodilo kmalu po padcu mesta Kiuki-ang.
Iz Rusije prihaja vest, da namerava Rusija uspešnejše pomagati Kitajcem. To je napotilo Japonce, da so včeraj znova pritisnili na kitajske postojanke pri Hankovu. Obenem so japonski zrakoplovi bombardirali mesta v bližini Hankova in ubili z bombami nad 2000 Kitajcev.
Gov. Davey bo baje kandidiral za senatorja, da tako uniči demokratsko zmago v jeseni.
Dosledno se širijo novice, da namerava governer Martin L. Davey, ki je bil pri primarnih volitvah poražen od naroda, kandidirati na neodvisnem tike-tu za governerja. Včeraj pa je prišla v javnost vest, da namerava Davfey kandidirati za senatorja.
Sicer se ne more vsemu verjeti, kar piše angleško časopisje, ki še nikdar naklonjeno ni bilo Daveyu, toda mnogi cleve-fcaiotski demokrati so mnenja, da bo Davey kandidiral za se-natorski urad.
Davey ima še vedno mnogo pristašev med demokrati, in ako kandidira za senatorja, tedaj je mogoče, da bo zgubil sedanji senator Robert J. Bulk-ley, ker bodo glasovi razcepljeni in bo na ta način zmagal republikanec Taft.
Gov. Davey je hotel že zadnji pondeljek tozadevno govoriti na radiu, toda se ga njegovi prijatelji končno pregovorili naj odneha od tega in nikar ne skuša uničiti demokratske stranke v Ohio.
Obenem se poroča, da se je
governer Davey približal Geo. White-u, bivšemu governerju države Ohio, ki je propadel pri primarnih volitvah za senatorja. Davey želi White-a pregovoriti, da kandidira za governerja.
Glasom postav države Ohio Mr. Davey ne more biti kandidat za governerja, ker je bil poražen pri primarnih volitvah. Toda za senatorja lahko kandidira na neodvisnem tiketu ako dobi pravočasno 50,000 nodpisov.
George White je včeraj odgovoril Daveyu, da pod nobenim pogojem ne bo kandidiral za governerja, kajti on je še vedno demokrat, kljub temu, da je bil poražen pri primarnih molitvah. On upošteva voljo naroda.
Politikarji se čudijo governerju Daveyu, ki ne more prenesti poraza pri primarnih volitvah. Medtem se pa poroča, da je Davey odpustil od dela mnogo ljudi, katerim je svoječasno dal delo, a so tekom primarne kampanje delovali za Sawyer j a.
Proti delavski komisiji i
i
Thomas Lenehan, ki je tajnik Cleveland Federation of Labor, je te dni potom radia silno udrihal po vladni delavski komisiji, katero je obdolžil, da je strankarska in da so vse njene razsodbe v prid C.I.O. in proti American Federation of Labor. Lenehan je zahteval, da se vladna delavska komisija odpravi, ker več škoduje organiziranemu delavstvu kot pa koristi.
Obilna letina
Pridelek žita, zelenjave in drugih poljskih sadežev bo letos v državi Ohio obilen, kot poroča poljedelski oddelek a-meriške vlade. Samo pšenice bo predelane nad 12,000,000 bušljev. Pridelek zelja, pese, koruze, krompirja, in fižola bo nekaj izrednega. Le grozdja v državi Ohio letos ne bo. Normalni pridelek je 600,000 ton, toda letos ga ne bo niti 30,000 toni
Zadušnica
Za pokojnim Pavlom Okički se bo brala sv. maša zadušnica v spomin druge obletnice smrti pokojnega. Sveta maša bo darovana v cerkvi sv. Vida ob 7. uri zjutraj četrtek. Prijatelji ranjkega so prijazno vabljeni.
Tudi Belgijci so pripravljeni za vojno
Bruselj, Belgija, 16. avgusta. Vojno ministerstvo je odredilo, da se vršijo letošnje belgijske vojaške vežbe ob nemški meji. 40,000 belgijskih vojakov je pripravljenih ob belgijski meji, da pokažejo Nemcem, da Belgija ne bo nikdar postala druga Avstrija. Manevri belgijske armade bodo trajali do 22. avgusta. Vojaške vaje se vršijo v onem kraju, katerega so Nemci zasedli pred 24. leti, ko se je začela svetovna vojna.
-o-
Pozdravi Iz Detroita, Mich., pošiljajo pozdrave sledeči: družina A. Sajovic in Mary Pikš. Na razglednici je podpisana tudi Mary Perušek. — Iz Rima smo dobili včeraj pozdrav od Mrs. Marie Prisland, glavne predsednice Slovenske Ženske Zveze in hčerke Hermine. Podpisani so tudi Evelyn Fabian iz Chicaga in Alice Zeleznik iz Clevelanda. Vsem skupaj prav topla zahvala za lepe spomine in pozdrave!
* Vodja demokratske večine v senatu, senator Barkley, je sijajno zmagal pri zadnjih primarnih volitvah.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 192. Wed., Aug. 17, 1938
Reorganizacija demokratov
"Ameriška Domovina" je že lansko leto, takoj po no-vemberskih volitvah napisala članek, v katerem je bilo povedano, da se mora vodstvo demokratske stranke v Cleve-landu temeljito spremeniti, ako mislijo demokrati še kdaj doseči kako zmago. Naš članek so tedaj ponatisnili ameriški časopisi in smo dobili obilo priznanja za njega. Trije demokratski kandidati so tekom petih let in pol zaporedoma propadli in to ravno radi slabega vodstva stranke.
Sedanji demokratski vodja stranke, Burr W. Gongwer, se je sicer pred primarnimi volitvami zvezal z demokratskim kandidatom Chas. Sawyerjem, toda le iz vzroka, ker je kot politikus dobro vedel, da bo Sawyer izvoljen. Izdal je svojega dolgoletnega prijatelja in pajdaša v politiki, sedanjega governerja Daveya in agitiral za Sawyerja. To je nemoral-nost v politiki, katere ne more noben pošten državljan potrditi. Taki nastopi demokratskih voditeljev vplivajo na ljudi, da končno podivjajo in zapustijo stranko, ki je dala ameriškemu narodu Roosevelta.
Ampak sedaj, mislimo, da bo prišlo" do resne odločitve. Charles Sawyer, nominiranec demokratske stranke za governerja, je izjavil, da nima z Gongwerjem nobene pogodbe ali obljube, četudi ga je Gongwer podpiral s svojo mašino tekom primarnih volitev. Sawyer je namignil novo izvoljenim precinktnim načelnikom, da je zadeva vodstva stranke popolnoma njih zadeva, ne pa njegova, torej lahko naredijo, kar želijo in o čemur mislijo, da je v korist stranke.
Demokratski, takozvani "uporniški" precinktni načelniki so že na delu, da naredijo konec vodstvu Gongwerja v stranki. Dasi Gongwer sam je osebno pošten človek, toda je preveč diktatorične narave in ne posluša nikdar nasvetov onih progresivnih elementov v stranki, ki sledijo principom predsednika Roosevelta. Če bi bilo po načrtih Gongwerja, Roosevelt niti izvoljen ne bi bil. Toda narod ima drugačno mišljenje.
Naj navedemo en sam primer: V 23. vardi, kjer je zibelj ameriškega državljanstva naših rojakov, je ob primarnih volitvah volilo skoro 6000 državljanov, kar je nekaj nezaslišanega. Navadno so primarne volitve privabile na dan komaj 3000' državljanov v 23. vardi. Letos pa 6000. V 23. vardi je dobil senator Bulkley, za katerega smo ves čas kampanje marljivo pisali, nekaj nad 5000 glasov, kar je naravnost sijajno število. Toda kandidat za governerja, sedanji gover-ner Martin L. Davey, je dobil le 1288 glasov, dočim je dobil njegov nasprotnik Charles Sawyer kar 3880 glasov. Tu imamo očiten izraz volje in mišljenja našega naroda, kateremu moramo slediti. Vardni vodja 23. varde bi moral pojasniti ta izreden položaj, ker bo sicer imel opraviti s precinktnimi načelniki, ki so v večini pristaši Sawyerja.
Mnogo se govori v demokratskih krogih v mestu, da bo odstranjen Gongwer kot načelnik stranke in da pride na njegovo mesto Ray T. Miller, bivši župan. Mr. Miller je bil svo' ječasno goreč pristaš Mr. Gongwerja, toda se je ta gorečnost ohladila, ko je dognal, da v notranjosti stranke se bolj zanimajo za privatne interese kot pa za ljudsko blagostanje. Mr. Miller bi bil idealen načelnik stranke. Nekateri omenjajo tudi okrajnega inženirja McWilliamsa, ki je pa precej robat in se zna zaporedoma enemu kot drugemu zameriti, dočim je Miller odločen mož in prijazne osebnosti.
Te dni je zborovalo v hotelu Carter kakih 600 precinkt-nih načelnikov, ki so bili izvoljeni na "uporniški" isti demokratov. Gongwerju torsj preostaja samo še nekako 300 pristašev. Delo bo lahko. Sklicati se mora okrajna konvencija demokratske stranke v Cuyahoga okraju, odstaviti Gongwerja kot načelnika in poveriti vodstvo stranke v roke ljudem, do katerih ima povprečen demokrat dovolj zaupanja, da bo sledi! in da bo stranka zopet lahko zmagala prihodnje leto pri mestnih volitvah. Trije porazi za župansko mesto tekom petih let in pol je dovolj dokaza, da je sedanje vodstvo demokratske stranke v Clevelandu v nepravih rokah.
BESEDA IZ NARODA
Kam pa v nedeljo?
Da vas ne bo imel firbec, kam da gremo v nedeljo, vam hočem takoj tukaj povedati, da smo na zadnji seji sklenile, da priredijo naši "Kanarčki" piknik, na katerega ste vsi prav vljudno vabljeni. Piknik se bo vršil v nedeljo 21. avgusta pri dobro poznanem Joe Černetu na McCracken Rd. v Maple Heights. Mislim, da je Joe Černetova družina mnogim poznana in tudi pot do njih je prav lepa. Ako vzamete Broadway cesto, se peljite do McCracken rd. in tam zavijte na levo po McCracken Rd. in v petih minutah ste na njih pristoru. Oni pa, ki se peljete po Lee Rd., se peljite ravno tako do McCracken Rd. in tam pa zavijte na desno po McCracken Rd. Tam pa, kjer se zavije iz McCracken Rd. na prostor piknika, bodo postavljena znamenja, da ne boste mogli zgrešiti.
Ce se bi pa kdo peljal z bu-som, se pa ravno tako lahko pelje do McCracken Rd, od tam je pa še deset minut hoda. Prostor za piknik je prav prijazen. Torej vas vljudno vabim, da se gotovo udeležite tega piknika ter se malo pozabavate v senci košatih dreves. Posebno pa še vabim vas tam iz Maplehajca, da se gotovo udeležite tega piknika. Tam ste zadosti blizu, da vam ne bo treba gasolina palit, ampak jo boste lahko kar peš udarili v dolino. Tam vas bodo pa že čakale dobrote tega sveta. Pa tudi godbo bomo imeli tako, da se bo lahko vsak zavrtel kolikor se bo hotel. Pa tudi zapeli bomo, 'na primer tisto: Bomo eno zapeli, da bomo vsi veseli; vsa žalost naj neha, kjer vince je doma.
Torej vidite, da bo res lušt-no, zato pa ne pozabite priti od blizu in od daleč. Ne bo vam žal, pa tudi Kanarčki vam bodo hvaležni. Vam kličem: na veselo svidenje 21. avgusta pri našem rojaku Jožetu Černetu.
M. Mirtel, preds.
Iz 32. varde
Učenjaki, ki se zastopijo na vreme, prerokujejo, da bo prihodnjih enajst let mokrih. Torej pozor Cankarjevci s pikniki prihodnjih enajst let!
* * *
Izmed vseh političnih dopisov, ki smo jih prejeli v priobči-tev, smo vrgli v ko-; parno enega, v katerem je rojak vabil ljudi, naj ostanejo na volivni dan doma. če bi bili tako delali recimo, ko je kandidiral Hoover, bi ne imeli danes Roosevelta. Res niso vsi kandidat je dobri, vsi pa tudi niso slabi. In radi slabih vreči puško v koruzo, ni možato, še celo zelo nespametno je. V Ameriki še vodno šteje glasovnica in kadar ne bodo ljudje več volili, takrat bo tudi konec naše demokracije.
Naznanjam javnosti, da sem bil izvoljen za precinktnega načelnika v precinktu I v 32. vardi. Več me jih je že vprašalo, kako so izpadle volitve in ker ni bilo še nič pravilnega poročanega, vam naznanjam, da sem jaz dobil 177 glasov, moj nasprotnik pa 96, torej sem zmagal z 81 glasovi večine. Prav lepa hvala vsem skupaj, ki so volili zame. Tistim pa, ki so ostali doma, priporočam, da bi se udeležili prihodnjih volitev. Tudi od drugih narodnosti sem dobil lepo število glasov.
Tako sem torej izvoljen za dve leti in upam, da bomo složno delovali skupaj. Če bo v moji moči komu pomagati, bom vedno rade volje. storil. Kadar bo treba kaj važnega sporočiti, bom to storil potom slovenskih listov, ki vedno radi prinašajo novice v korist in pouk narodu. Kdor še nima slovenskega časopisa, bi mu priporočal, naj si ga naroči. Pozdrav,
Joseph Kočevar 14709 Thames Ave. --o--
— Trst. — Umrli so: Cesar Herman 34 let, Čok Helena 51 let, Furlan Peter 64, Ben-čina Edi 3, Gvardijančič Anton 93, Urbančič pok. Piščanc Marija 56, Matič vd. Grab Marija 61, Ceglar Anton 49, Delič Stefan 52. :..-.. 4
—.—«—.—.—.——.—-.--h
Mojim prijateljem v Cuyahoga okraju
Tem potom se zahvaljujem mojim 13,019 prijateljem, za prijazno naklonjenost, ki ste mi jo dali pri demokratskih primarnih volitvah. Ker je bilo to prvič, da sem kandidiral za javen urad, sem bil več kot zadovoljen ž sijajno podporo, ki ste mi jo dali. Rad bi se z vsakim izmed vas osebno sestal, da bi osebno izrazil svojo iskreno hvaležnost.
Kakor vam je znano, je naš prijatelj Joe Ogrin preživel primarne volitve. Naše delo kot Slovenci je, da bomo gledali na to, da bo Joe Ogrin izvoljen. Jaz bom storil vse, kar bo v moji moči za njegovo izvolitev in upam, da mu bodo pomagali tudi vsi moji prijatelji. Joe Ogrin zasluži, da bo izvoljen na svojem odličnem rekordu, ki si ga je pridobil v preteklosti kot državni poslanec.
Joe Poznik
Št. Rupert — paradiž Dolenjske
V prelepi Mirenski dolini, dolini gradov, leži starodavni Št. Rupert, paradiž Dolenjske, kakor ga je že Valvazor imenoval, tako zaradi lepote kraja kakor tudi zgodovinske znamenitosti. Obdajajo ga živahno razrezani griči okrašeni z belimi cerkvicami. Z gričev vabijo prijazne zidanice, ki nudijo ne le utehe po hudi poletni žeji, temveč tudi lep razgled po okolici.
To valovito dolino prereže-ta na eni strani reka Mirna, čez sredino pa hitro tekoča Bistrica. Na jugu obsega široko dolinsko dno ob Mirni, pokrito z vlažnimi travniki in logom, na severu pa sega v hribovje do višine 800 m pod široko gozdnato Jatno.
Št. Rupert, sredi rodovitnega polja, je omejen na ravnino in bližnje prisojne griče. Sredi vasi se dviga 70 m visok stolp mogočne 500-letne gotske cerkve.- Sedež nekdanje šentrupertske prafare, ki je mati šestih današnjih fara. Pred cerkvijo se razvija prostoren trg, kamor se stekajo okoliške ceste. Ljubkost kraja in vabljivost okolice prikliče vsako leto številne letoviščarje, da se tu odpočijejo in nauži-jejo lepote Dolenjske.
Bližnji grički, posejani s številnimi cerkvicami, pričajo o goreči verski prepričanosti naših prednikov. Nad vsemi kraljuje po svoji lepoti baročna cerkev sv. Frančiška Ks. na Veseli gori. Pod oskrbo jezuitov .je bila tu sloveča božja pot, kamor so se zatekali romarji iz vse Dolenjske, Štajerske in celo Hrvatske. Za vlade Jožefa II., ki je pregnal jezuite, pa je cerkev izgubljala pomen božje poti. Danes pa se k njej ponovno vijejo številne prošnje procesije. V spomin na kugo, ki je divjala tu v 16. in 17. stol., stoji ob cesti med Tržiščem in Št. Rupertom še danes zelo obiskana, sloveča bcžjepotna cerkev sv. Roka, zgrajena v preprostem gotskem slogu. Sredi vinskih goric na Okrogu pa se dviga mogočna cerkev sv. Barbare, zgrajena že v 15. stoletju.
Kot nam zvoniki teh številnih cerkva pričajo o veseli naši preteklosti, pa nam stolpiči mogočnih gradov govore le o bolesti in trpljenju naših prednikov. Prav naša dolina se u-pravičeno nazivi je dolina gradov, dvigajočih se na več ali
manj naravno utrjenih gričih in holmih, katerih gospodarji so bili tujci. Zgodovinsko najbolj pomemben je grad Škr-ljevo, ki se že leta 1044 omenja kot last svete Heme, grofice v Krki na Koroškem. Med poznejšimi gospodarji slove grofje Auerspergi, danes pa je v posesti graščakinje Piesch. Na ravnini blizu železniške postaje pa kraljuje že stoletja star grad Rakovnik z Dobom. Med leti 1193—1222 je bil last šentpavelskega samostana na Koroškem, pa je prešel v roke rodovine pl. Barbo. Sredi raztresene vasi Trstenik se na gričku, pol ure oddaljenem od Mirne, dviga grad Kot, nekdaj last vitezov Ravbarjev, katerega je leta 1858 kupil dr. Primož Dolar. Na kraju občine pa se dviga na pobočju na levem bregu Mirne grad Zagor-ca. Pripadal je prvotno mirenski gospoščini, prešel na stiške-ga opata, danes pa mu gospodari daleč na okrog ugledni kmet Andrej Kržič.
Čudovita prirodna urejenost šentrupertskega kraj a, tako ljubka okolica, bogata po svo-ijh zelenih gozdovih, polna rodovitnih vinskih goric, je eden najlepših delov slovenske domovine, pa tudi ponos našega ljudstva.
Munci in žejanci — nekdanji jesihar ji
Ko še ni bilo železnic so kro&njarili po naših vaseh in mestih ljudje, ki so po svoji noši, narečju in ponujanem blagu ostali dolgo časa v spominu. Ribničan s suho robo belokrajinski platnarji, Rezi-janke s črno ruto in košaro najrazličnejšo drobne robe, ki so jo zamenjavale za čope iz-česanfh las ali prirezanih kit, loncevezci s svt)jo krošnjo in marelarji, visokorasli dalmatinski krošnjarji s slikovito, predvojno narodno nošo, ko-pitarji-čevljarji s smolo in dreto, pa vrsta drugih zastopnikov teh nomadov preproste narodne obrti je žela po svetu uspehe, ki so v skromni meri pripomogli do zaslužka in dovolj-ne prehrane čez zimo. Mnogi teh'stanov se potikajo še danes okrog, povsem izginili pa so iz naših krajev to in onstran meje glasni jesiharji.
Jesihaaa, jesihaaaa je šlo skozi vas, ko se je po prašni cesti približal hišam majhen osliček z vozičkom, na katerem je sedel pri sodčkih z ba-riglo dolgokraki istrski oča-nec s fantičem, ki je pobiral korake po temnih kuhinjah, izbah, skednjih in polju ter vabil gospodinje na dobro kupčijo podžigajoče kapljice. Po večini so bili ti popotniki doma iz vasi Mune in Žeje v istrski Čičarji. Čič v slikoviti narodni nosnji je venomer kričal, hvalil na vse pretege svoje blago, se pridušal o pristnosti in izborni kakovosti jesi ha. Značilna stara narodna pesem je ovekovečila pristnost njihovega blaga z vrsticami:
"Kupite jesiha ljutega, več vode nego drugega. Čič kamo počiva, tamo doliva ..."
Aprila so jesiharji zapregli in se jeseni, v oktobru vrnili Z izkupičkom 700 — 800 goldinarjev so se vračali na dom, nakupili med potjo najpotrebnejše predmete, do pomladi so uredili in popravili dom, pa hajdi spet na pot. Prvotno so Munci in Žejanci prodajali bruse, ki so jih kupovali v Br-kinah. Na konjiča so naložili 8 — 12 kosov in tovorili ž njimi, kakor naš Martin Krpan daleč naokrog. Bruse so zamenjavali za živež, 1. 1754 jim je pa na prošnjo Marija Terezija izdala posebno dovoljenje za prodajo istrskega jesiha, da si zboljšajo svoj izredno
slab gospodarski položaj. Na prodajo jesiha je Munce in Žejance, ki so izključno sami imeli kupčijsko dovoljenje, o-pomnil neki trgovec iz Pod-grada. Ta jim je s prva dajal jesiha v prodajo in jih zalagal s špiritom, da so si kis tudi sami pripravljali. Kupčija je cvetela in Čiči so prepotovali s svojimi oslički skoro vse avstrijske dežele.
Žejanci se ločijo od Muncev po narečju, ki je sorodno ru-munščini. Sicer so potomci Ru-munov, ki so prišli v Istro nekako v 16. stoletju. Pismeni jezik Žejancev je bil prvotno hrvatski, zdaj občujejo s tujci v narečju kakor Munci.
Domovina nekdanjih jesiha-rjev je gorati istrski svet v Čičariji. Male in Velike Mune, pa Žeje ali Žejane leže sredi nekdaj starih prostranih gozdov nad Vodicami, Podgradom, železniško postajo Šapjanami in Račjo Vasjo. Stari debeli bukovi gozdovi so danes posekani, mlajše drevje obeta novim rodovom kaj več zaslužka z oglarjenjem in prodajo lesa. Velike Mune leže sredi gole, kamnite planote in štejejo blizu 150 hiš. Trdno grajene hiše, krite z opeko in pobeljene, se ločijo od ostalih, revnejših istrskih vasi. Vas je snažna, še v potomce je prešel higienski čut starih prednikov, ki so videli po svetu, kako je treba skrbeti za dom in zdravje.
Vaščani so zgovorni, vljudni, uslužni in še vedno dovtip-ni. Čuvstvenost izzveneva iz njihovih pesmi, govorica vsebuje še marsikatero slovensko besedo, saj tvori Čičarija prehod Slovencev na Hrvate.
Podobno je v Malih Munah in Žejanah, le da je tam svet še revnejši. Stara slikovita noša je danes skoraj že izginila, ljudje kolikor ne najdejo zaslužka doma v drvarjenju, gredo za kruhom v Trst, na Reko, P Li 1 j, v istrske premogov nike in po svetu. Odkar so izginili njihovi vozički z oslički iz naših vasi so svoje nazore in potrebe prilagodili skromnejšim gospodarskim razmeram. Industrializacija in pospešeni -promet, ki je povezal oddaljene kraje, je pregnal v pozabi j en je tudi šegave in glasne istrske jesiharje.
--o-
IZ PRIMORJA
—	Težka prometna nesreča — Postojna, julija 1938. — Dne 15 t. m. se je pripetila na cesti proti Sežani težka nesreča, ki je zahtevala dve žrtvi. Avtobus ki pelje v Postojno, je do smrti povozil 3-letnega Micena Francla in težko ranil 63-letnega čevljarja Antona Mozeja. Sopotniki so hitro pritekli pomagat nesrečnežem in starca so takoj odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so izjavili, da je le malo upanja, da bi ozdravil. Poleg notranjih poškodb ima zlomljeno nogo, ranjene roke in rane na glavi. Otrok je bil na mestu mrtev. Komisija je ugotovila, da je hotel Moze rešiti otroka, pa je bilo že prepozno, tako da je padel še sam pod avtomobil.
—Zopet dve nesreči z razstrelivom — Gorica, julija 1938. — V planinah nad Sočo se je smrtno ponesrečil 13-letni pastriček Karmel Maljnc. Na paši je našel granato, ki mu je med odpiranjem eksplodirala v rokah. Ko ga ni bilo zvečer domov, so ga šli iskat in so ga naposled našli mrtvega. — V Žagi se je ponesrečil z manjšim projektilom 11-let-ni Jagor Josip. Eksplozija mu je ranil desno roko. Odpeljali so ga v Gorico.
—	Zanimiv proces — Pred goriškim sodiščem se je vršil te dni zanimiv proces. Železničar Anton Fugoni doma iz Št.
Vida pri Tilmentu, stanujoč v Avčah se je moral zagovarjati za simuliran atentat na vlak. Prvega maja je opazil pri tunelu blizu Sv. Lucije dve granati, ki sta bili položeni na tračnice. Vznemirjen zaradi bližnjega prihoda vlaka, ki bi moral priti iz Podbrda, je postavil, na tračnice predpisane petarde in tako je bil strojevodja s pokom opozorjen na pretečo nevarnost. Zadeva je povzročila mnogo hrupa in nervoze, posebno se, ker je bil prvi maj. Karabinerji, kvestura in železniška milica so bili takoj alarmirani o dogodku in so pričeli takoj s preiskavami in aretacijami. Toda kaj kmalu je padel sum na samega Fugoni j a, ker se mu je pri pripovedovanju jezik precej zapletal in mož je večkrat padel v kon-tradikcijo. Po dolgem zasliševanju je končno priznal, da je celo zadevo sam insceniral.
Vsemu temu je bil vzrok, kakor je sam povedal, da bi bil povišan v službi. K temu pa ga je predvsem prisilila beda, ki je vladala v njegovi družini. Ko so mu napravili na domu preiskavo, so našli staro avstrijsko karabinko, naboje in nekaj streliva, kar ni bilo nikjer prijavljeno. Zaradi tega in zaradi omenjenega simuliranega atentata je bil postavljen pred sodišče. Izpovedal je jokajoč ves dogodek in priznal delikte. Dali so mu najnižjo kazen in sicer eno leto zapora in 600 lir denarne kazni.
—	Trst. — 86-letno Katarino Gustinčič je povozil avtomobil. Težko ranjeno in nezavestno so pripeljali v bolnišnico. Njeno stanje je zelo nevarno.	_ ,
—	V Buenos Airesu je dne 13. t. m. po šest mesečni težki bolezni preminul 44-letni De-vetak Hektor. V Pevmi pri
Gorici, zapušča ženo in dva otroka. V Argentini pa žalujočega brata Miha Devetaka..
—	Sv. Lucija. — Strela je udarila v poslopje Benedikta Lapajneta pri Sv. Luciji ob Soči. Nastal je požar, ki mu je upepelil gospodarsko poslopje.
—	Št. Vid nad Vipavo. — Z drevesa je padla 33-letna Marija Stegol in si zlomila ključnico.
—	Repentabor. — V tržaško bolnišnico so pripeljali 43 letno Amalijo Doljak, kateri je vol z rogovi skoro razparal trebuh. Zdravniki so že obupali nad njo, ker je rana bila strašna. Iz odprtine so ji zevala čreva in skoro vsako upanje je bilo zaman. Po težki in uspešni operaciji pravijo, da ji gre sedaj na bolje.
—	Tolmin. — 800 lir nagrade je dobila družina Andreja Rutarja ker je dobila zdrave dvojčke.
—	Trst. — Skupina jugo-slovenskih izletnikov se je preteklo soboto pripeljala v Tržič. Bili so na Dobrdobu in v Jamaljah kjer so si ogledali nekdanje bojišče, na katerem je padlo toliko slovenskih vojakov. Iz Tržiča so izletnici krenili proti Gorici in dalje po Soški dolini.
_ Trst. — 800 otrok iz mosta in ostale province bodo poslali letos v mladinska letovišča, katerih večina je na Krasu in nekaj ob morju. Največja je v Sežani, ki sprejme v dveh izmenah 650 otrok, a Bane pri Opčinah so na drugem mestu s 600 otroki.
_ Trst. — Kočjaž Kari Rn-žem je povozil 80-letnega Karla Štoka, stanujočega na Greti. V bolnici so ugotovili, da ima nalomnjene kosti in težje praske. Zdraviti se bo moral 4^.5 tednov. Kočjaža so aretirali.
Pa nekdo je tisti dan le že bil pred nami v samotni dolini. Temna črta se je vlekla iz gozda na vzhodnem robu doline pa črez trate k potoku. Sled je bila in koj sem zaslutil, čigava je.
Predlagal sem našemu laži-vodniku kratek počitek. Konjem bi privoščili sočne paše, sem dejal, pa tudi sami bi si oddahnili.
Sumljivo naglo je konakdži-ja privolil, koj je skočil iz sedla. Dogovorjen je namreč bil z Junakom. Junak je hodil peš pa nismo smeli prenaglo potovati, prehiteli bi ga bili.
Dobri mož pač ni slutil, da prav radi Junaka predlagam počitek. Moral je prispeti pred nami k šejtanovi pečini, njegova sled bi mi naj pokazala, kje nas čakajo v zasedi.
Konakdžija se za sled niti zmenil ni. Sedel je v travo, izvlekel svoj oguljeni čibuk, ki je smrdel že od daleč, si ga nadeval in prižgal. Ampak kak tobak je kadil! Vse drugo je bil ko duhteči Latakia. Nos mi je povedal, da žge mož posušene krompirjeve in kumarične olu-pe, celo odrezane nohte sem na-vohal. Misije si k smrdljivemu čibuku in k temu in takemu tobaku še človeka, ki se boji, da bi se prehladil, če bi se umival v mrzli vodi—sam je tako trdil —človeka, ki je prenočeval v dimasti Junakovi bajti, na ples-nivih cunjah in trhlem listju, pa boste razumeli, zakaj nisem sedel poleg njega.
"Halef," sem dejal glasno, da me je čul tudi konakdžija, "poglej, kaj pomeni tista temna črta tamle v travi!"
Halef je bistro pogledal.
"Tisto je sled," je dejal, ves ponosen, da lahko pokaže, koliko se je že naučil od mene.
"Človeška ali živalska sled?"
"Da ti to povem, si moram sled ogledati."
Vstal je, stopil ob sledi, gubal čelo, majal z glavo ter duhovito odgovoril:
"Gospod, lahko da jejoil človek, ki je tod hodil, lahko pa tudi, da je bila žival."
"Tako? In da si mi to duhovitost povedal, si si moral sled ogledati? Seveda je bil človek ali pa žival! Mar misliš, da se je palača stambuliikega padi-šaha sprehajala po tejle prelepi
dolinici?"
"Ne imej me za norca! Stavim, da tudi ti ne veš, kdo je bil! Le sam si jo poglej, pa boš videl, kako zavozlana je,!"
"O, niti vstati mi ni treba, pa bom vedel, kdo je bil. Tamle je nekdo peš hodil."
"Oho! Da bi ti kdo kar takole na slepo verjel!"
"Dokazal ti bom, da je res! Povej, ali je bilo tisto bitje šti-rinogo, ki je tamle stopalo po
travi?"
"štirinogo pa ni bilo! Sled je
preozka."
"Dobro! Misliti smeš torej samo na dvonogo bitje, na člo-
la zarisala. Razen tega so štor-kljine noge kvečjemu za prst debele, tisti črti tamle pa sta za dlan široki. Ali je torej hodila tamle štorklja ali kak drug ptič?"
"Ne, gospod! človek je bil!"
"Dobro! Pa dalje! Sam si priznal, da ni videti stopinj na sledi. In vendar bi se morale videti, ker je sled še čisto sveža."
"Iz česa sklepaš, da je sveža?"
"če je sled stara, so pohojene in nalomljgne bilke vele. Na tejle sledi pa niti ena trava še ni ovenela. Sled je torej komaj kako dobro uro stara. Na taki sveži sledi pa bi se morali videti tudi vtiski stopinj. Zakaj jih ni videti?"
"Tega ti žal ne vem povedati.!"
"Ni težko uganiti. Počasen in umerjen korak je težek, se globlje vdira, nagel in bežen korak pa je lahek, človek, ki je tamle hodil, je hitel, mudilo se mu je. Uvažuj pa tudi, da so vtiski škornjev in črevljev na robeh ostri, bilke so nalom-ljene, ako jih pomandra usnjat čevelj. Tista sled pa ni ostra, bilke so le pohojene. Kaj sklepaš iz tega?"
"Ne vem—"
"Mož je bil bos in je stopal bolj na prste ko na pete, prav zato, ker se mu je mudilo. Ali ni tako?"
"Če mi stvar tako razložiš, ti moram seve pritrditi."
"Da, tako je! Ampak kdo bi utegnil biti tisti bosopeti človek, ki se mu je tako mudilo črez planino?"
Obrnil sem se h konakdžiju, ki je sedel sam za sebe in malomarno kadil svoje krompirjeve olupe.
"Povej, konakdžija, ali živi kdo v tej dolini?"
"Živa duša ne."
"Hm! človek bi slutil, da je oglar Junak zašel. Njegova žena je pravila davi, da je šel v Glogovik po sol. Pa je revež v temi zgrešil smer in jo ubral proti šejtanovi pečini mesto v Glogovik."
Konakdžija me je začudeno in nezaupno gledal.
"Kako ti pride kaj takega na misel! Junak je vendar tod doma, kako bi mogel zaiti!"
"No, je pač namenoma krenil proti šejtanovi pečini. Domislil se je spotoma, da bo tam najbolje kupil tisto svojo sol."
živahno je ugovarjal.
"Prav gotovo da se ni zmotil, gospod! če bi ne bil spal, bi bil sam videl, da je krenil proti Glogoviku."
"Pravim, da je v temi zgrešil smer ter šel na desno mesto na levo. In pravim tudi, da je namenoma krenil proti Šejtanovi pečini. Na sledi vidim, da se mu je mudilo. Sodim, da bi rad čimprej obvestil oglarja o našem prihodu."
V zadregi je bil. • "Kako čudno govoriš, effen-
Nemalo presenečeni so naši ljudje zagledali v soboto 10. maja, leta 1291 na Ravnici majhno cerkvici podobno hišico, v kateri je bil oltarček, križ in pa podoba Matere Božje. Odkod ta nenadni pojav, si ljudje niso vedeli tolmačiti, le to so vedeli, da mora biti ta hišica nekaj posebnega. Tu je pa Marija sama razodela skrivnost te nenavadne hišice: Na bolniški postelji je ležal tedaj
duhovnik Aleksander, ki je bil zelo bolan ter je vdano pričakoval smrti. Ponoči se mu prikaže preblažena Devica Marija v družbi angeljev in mu pove, da hišica, o kateri ljudje še nič ne vedo, je njeno nekdanje stanovanje na zemlji in v tej hišici jo je pozdravil nad-angelj Gabrijel, kjer je spočela od Svetega Duha ter potem on-di živela z Jezusom. Po njenem vnebovzetju pa so hišico
veka ali pa na ptiča. Začniva di! Kaj neki briga Junaka, da
s ptičem! Ali je bil velik ali majhen?"
"Zelo velik je bil." •
"Kateri je največji ptič v teh krajih?"
"Vsekakor štorklja."
"Prav,! Štorklja stopa počasi in premišljeno, visoko dviga noge in dostojanstveno koraka. Vsak korak bi se videl v travi, da je štorklja stopala tamle. Ali razločuješ stopinje na sledi?"
"Ne."
"Čemu je podobna sled?"
"Hm! Vleče se po travi kakor nepretrgan trak."
"Tako je! Posameznih stopinj ni videti, le dve nepretrgani vzporedni črti vidiš. Takih vzporednih črt bi štorklja ne bi-
mislimo obiskati oglarja!"
"Res čudno je, da ga briga!"
"Zato pa pravim, da ni bil Junak."
"Jaz pa pravim, da je bil! In celo dokazal ti bom."
"Ne moreš!"
"Sled mi bo povedala."
"Ni mogoče!"
"Še čifeto razločno mi bo povedala. Takale sled je zelo nevarna zadeva, konakdžija!"
"Da! Slišal sem, kaj si pravil. Kar čudim se. Razbral si iz sledi, da je človek hodil tod. Ampak kdo da je hodil, tega pa ne moreš najti!"
"Pa bom! Pojdimo!" ■ Vstali smo m stopili k bregu.
(Dalje prihodnjič)
Ko je nedavno udarila strela med kopalce v Jacob Riis parku, N. Y. so obležali trije mrtvi in 18 jih je bilo ranjenih. Na sliki vidite, kako se policija trudi, da bi oživela cd strele zadete.
Mrs. Franklin Roosevelt in Miss Hesselgren, članica švedskega parlamenta, ki je bila nedavno na obisku v Ameriki.
spremenili v cerkev. Marija mu je tudi povedala, da so po božjem odloku angelji prenesli sem to njeno hišico, da jo tako otmo pred oskrunjenjem Mohamedancev. V potrdilo tega mu pove, da bo ta trenutek ozdravil. Potem mu naroči, da to, kar mu je povedala, tudi on ljudem pove, nakar Marija izgine, a duhovnik pa je bil tisti trenutek res popolnoma zdrav.
Ves vesel je drugo jutro hitel k Marijini hišici ter strme-čim ljudem pripovedoval o čudoviti prikazni, ter da je to Marijina hišica iz Nazareta. Ko so ljudje zdaj spoznali odkod ta hišica, so pričeli romati k njej ter pozdravljati Marijo, ki' si je izvolila njihovo ozemlje za bivanje. Tu so se godili tudi čudeži.
O tej čudežni hišici in pa o duhovnikovem ozdr a v 1 j e n j u zve tudi tedanji deželni glavar, grof Nikolaj Frangepani, ter sam pride na lic« mesta* da se prepriča kaj je na tem. Ko vse preišče ter se posvetuje z razsodnimi možmi, ki določijo, da se pošlje v sveto Deželo štiri zanesljive može, ki naj v Na-zaretu vse natančno preiščejo ter na licu mesta doženejo, kaj je resnice na tem. Poslanci so potem izpraševali kristjane v Nazaretu, ki so jim povedali, da je sv. hišica kar nenadoma izginila in da nič ne vedo kje je. Potem so poslanci premerili temelj, kjer je stala, ter tako točno dognali, da je to res prava Marijina hišica. Veliko je bilo veselje, ko so se vrnili domov ter poročali o resničnosti Marijine hišice. Od blizu in daleč so potem hiteli romarji na Trsat.
To veselje pa ni trajalo dolgo. V noč 10. decembra 1294, četrto leto po prenosu na Trsat, sv. hišica nenadoma izgine. Angelji so jo prenesli preko Jadranskega morja ter jo postavili na Lavorjev gorič; odtod se tudi imenuje Lavretan-ska hišica. Pa tudi od tam so jo angelji premaknili, ter jo postavili na pristavo dveh pobožnih bratov, ki sta si prišla navskriž radi bogatih darov, katere so ljudje prinašali Mariji v dar. Od tam so jo potem angelji prenesli nekoliko dalje, ter jo postavili na sredo ceste, ki je vodila iz Rekanate proti morju. Tu je potem sv. hišica ostala in stoji še danes.
Čudeži, ki so se godili tu, so privabili romarje iz vseh krajev, od blizu in daleč. Tudi na ši Slovenci in Hrvatje so prišli tja in v svojo veliko začudenje videli, da je to prav tista hišica, ki je bila prej pri njih na Trsa-tu. Le ti so potem pravili Italijanom, da je to Marijina hišica, ki je bila prinešena prej k njim iz Nazareta na Trsat
O tem čudežnem prenosu sv. hišice zve tudi papež Bonifacij VIII. ter ukaže škofu v Re-kanati, da vso stvar preišče. Šest zanesljivih mož je potem
šlo naj prvo na Trsat, kjer so poizvedovali ter zaslišali zanesljive priče, nato so šli pa v sveto Deželo v Nazaret, kjer so potem vse preiskali, ter po natančni preiskavi dognali, da je ta največja božja pot Mariji-šica. Zdaj je pa postala Lore-ta največja božpa pot Marijina, kakor so romali romarji iz raznih strani sveta. Mnogi odlični možje in tudi kralji in cesarji so prišli semkaj, da obiščejo to izredno svetišče. Tu so potem klicali Marijo z vsakovrstnimi imeni, ter jo prosili pomoči v svojih stiskah in nad-ogah in mnogi so bili uslišani. Iz teh klicev in prošenj romarjev so potem nastale vsem znane "Lavretanske litanije," ki imajo svoj izvor pri sv. hišici ter so med vsemi litanijami najbolj popularne.
Sveto hišico so potem ogradili z mogočno veličastno cerkvijo, sredi katere se nahaja vsa v marmorju obložena sv. hišica, katero mi je potem p. Kocjan do vseh podrobnosti razkazal. Ko so minile sv. maše, ki so se vrstile druga za drugo vse do opoldne in so se ljudje počasi razšli, me je p. Kocjan peljal v sveto hišico ter na levi strani pri zidu dvignil od tal železen, vratom podo-aen pokrov, posvetil z lučjo pod tlak in glej tu zagledam selo razvoženo cesto, na kateri prosto stoji stena sv. hišice. Prav tako izgleda kot bi kdo odtrgal zidano steno z njenih temeljev ter jo potem postavil na cesto. To se vidi tako raz-očno in jasno, da je vsak dvom o tem izključen in na prvi pogled človek ugotovi. Te stene niso tukaj pozidane, niso tukaj nastale, pač pa so semkaj pri-nešene. Z velikim zanimanjem sem pogledal sem in tja in večkrat natančno pogledal ob svitu luči, da se točno prepričam o vsem tem.
P. Kocjan mi je potem pravil, kako je tu sem posegla tudi znanost, da tako znanstveno preišče istinost Nazareške hišice. Da doženejo njeno pristnost, so učenjaki na vseučilišču v Rimu in Bologni preiskali kamenje, s katerim je sv. hišica zidana in po natančni kemični preiskavi dognali, da takega kamenja v ondotni okolici ni, pač pa je prav tak kamen v okolici Nazareta. Tako je tudi znanost potrdila zgodovinski čudež, poleg zgodovine in zanesljivih prič, ki so strogo preiskali vse dogodke o prenosu sv. hišice iz Nazareta na Trsat in od tam v Loreto ter tako soglasno potom zgodovine in znanosti potrdili pristnost prave Marijine hišice v Loreti. Pisatelj Finžgar piše o njej: "Le stopi v hišico vsak, ki je skeptik, je-li na svetu treba večjega dokaza za sv. vero, kot je zgodovina te hišice? Horacij Ter-sellini, ki je najstrožje raziskoval dogodke nazareške hišice, navaja dve sto učenjakov vseh strok, vseh poklicev, katerih listine so ohranjene kot svedoki resničnega zgodovinskega čudeža, da je dal umakniti Bog po angeljih dom svoje Matere, da ga otme oskrumbam polu-meseca. Malo dejstev je dokazanih tako trdno, kot to. Zgodovina, ustno izročilo, tehnika, kemija, mineralogija, vse je priznalo iavor loretanske hišice." Tako Finžgar. In mnogi, ki so jo videli, so bili istega mnenja.
(Dalje prihodnjič)
mevneTesti
ni se je poročil in se je nahajal na ženitovanjskem potovanju, ko ga je dobila smrt. Dodge se je nahajal s svojo ženo v kempi, 200 milj severno od Toronto, v bližini Georgian zaliva. Bil je v garaži, ko je dobil palico dinamita na tleh. Pobral ga je in preiskoval, ko je dina-mit eksplodiral. Razstrelba mu je odtrgala levo roko in deloma je zgubil obraz. Tudi žena in oskrbnik kempe sta dobila ner varne poškodbe. Neki drugi oskrbnik posestva je hitro dobil motorni čoln in naložil mladega ženina, da ga odpelje v bolnišnico, 36 milj daleč. Toda spotoma je mladi in ranjeni Dodge skočil v vodo in utonil kljub temu, da so mu prišli takoj na pomoč. Mladi Dodge je zapustil premoženje vredno §9,000,000.
4nglija zahteva pojasnila od Mussolinija
London, 16. avgusta. — Anglija je poslala v Rim zahtevo, da Mussolini odgovori, koliko je resnice na trditvah, da laški vojni zrakoplovi operirajo iz laških pristanišč in bombardirajo angleške trgovske ladje v španskih vodah. Obenem je obiskal angleški poslanik v Rimu Mussolinija in mu osebno izročil pritožbo svoje vlade. Laški vojni zrakoplovi imajo baje navado, da poletijo direktno iz Italije in bombardirajo angleške trgovske ladje, nakar se umaknejo v laška pristanišča. In to kljub temu, da je Anglija podpisala prijateljsko pogodbo z Italijo.
Devet mrtvih v nemškem zrakoplovu v Braziliji
Rio de Janeiro, Brazilija, 16. avgusta. Nemški potniški zrakoplov Anhanga je padel v Guaranahara zaliv, pri čemur je našlo smrt pet potnikov in štirje člani posadke zrakoplova. Zrakoplov je padel v morje iz visočine 1500 čevljev. Vodil ga je brazilski pilot, ker zahteva brazilska postava, da morajo voditi tujezemske zrakoplove brazilski piloti.
Col. Lindbergh z zrakoplovom v Moskvo
London, 16. avgusta. Col. Charles A. Lindbergh in žena sta danes odpotovala z zrakoplovom v Moskvo, kjer se vrši konvencija sovjetskih zrako-plovcev. V Moskvo nameravata dospeti v četrtek. Lindbergh se dosedaj še ni nahajal na ruskem ozemlju. Sovjetske oblasti ga bodo častno sprejele.
MALI OGLASI
Proda se
pod ceno trgovina, slaščičarna in grocerija. Vsa oprema. Jako lep prostor. Oglasite se na 6906 St. Clair Ave. 192
Naprodaj je
konfekcijska trgovina z gro-cerijo. Na vogalu. Tri stanovanjske sobe. Dober prostor in se poceni proda. Vprašajte na 6601 St. Clair Ave. 192
Henry Ford, avtni magwat, praznuje svoj 75. rojstni dan. Več kot 10,00.0 otrok je nastopilo pri tej proslavi,-ki so zapeli šlavTjehču Happy Birthday to you.
19 letna danska deklica., je jrrejjlcivula Baltsko morje v 40 urah m 9 minutah. Raz-daJJ.e je 37 milj. Dosegla je svetovni-rekord.
Ženin na ženitovanjskem potovanju umrl
Little Current, Ont., Kanada, 16. avgusta. — Tu je pre minul mladi Daniel Dodge, sin znanega ameriškega izdelovalca avtomobilov, ki nosijo nje-Jgovo ime. Šele pred tremi ted-
Pozor!
Priporočamo se za barvanje hiš in stanovanj, kot tudi za de-koriranje. Z veseljem vam pre-■ačunamo delo. Vse delo garan-irano.
Peter Starin
1209 E. 176th St. Tel. KEnmore 2468-W.
(Aug. 3, 10, 17.)
Hiša naprodaj
Hiša ima 6 sob, je za eno družino, blizu Grovewood Ave. Se mora takoj prodati. Pokličite lastnika za nadaljne informacije po 30 zvečer, KEnmore 2376-M.
Aug. 17.18.22
Velika soba
se išče v bližini naselbine, ali pa dve mali. Najraje pri mirni družini za poštenega f^at^, ki ima 5vc>je pohištvo- Naslov pustite na 1091 E- 67th£t.
imi
^ggggesgggsggjss^
Skrivnosti ruskega carskega dvora
—Pripravljena sem postati vaša, — reče ona. — Treba je torej da postanem vaša ljubimka. Ljubimka milijonarja, če je tako, potem je treba, da ne vladam samo nad milijonarjem, temveč tudi nad njegovimi milijoni. Oprostite rni, gospod Ja-godkin, da govorim tako odkrito.
—Napravili ste me za najsrečnejšega člcveka, — odvrne on. — Sedaj vsaj vem, da imajo moji milijoni svrho vam olepšati življenje.
—Tu ste torej vi, prijatelj?
—	se zasliši v tem trenotku glas ministerskega ravnatelja. — Seveda z najlepšo petrogradsko ženo. Haha, to bi tudi meni ugajalo !
—	Vi ste se torej odločili, da kupite "hišo strahov," milostlji-va? — vpraša Jagodkin glasneje, da ga ta sliši.
—Da, — odvrne Fedora spretno. — če vam je prav, se lahko jutri odpeljeva tja.
Ona odide, naklpnivši glavo.
Jagodkin in ministerski ravnatelj ostaneta sama.
—Hoteli ste govoriti z mano?
—	ga vpraša Jagodkin.
—Da, toda ne tu! — odvrne stari gospod. — Odvedite me nekam, kjer naju ne more nihče slišati.
Milijonar gre med palmami k nekim skrivnim vraticam, odpre jih in pozove državnega uradnika, da vstopi v malo sobo.
—	Jagodkin, — reče ta, ko so se zaprla vrata, — prinašam vam zelo neugodno vest.
—	Jagodkin prebledi.
—	Spominjali se bodete, — nadaljuje visoki državni uradnik
—	da ste dobil od vlade pred tremi leti nalog, da preskrbujete vse transporte kaznjencev v Sibirijo. Vlada vam je poverila nabavo vsega, kar sem jaz predlagal.
—	Spominjam se, — odgovori
Jagodkin,--in mislim, da sem
vam dokazal svojo hvaležnost, gospod ministerialni ravnatelj!
Stari gospod napravi jezno kretnjo.
—	Ne govorite o tem! — vzklikne. — Pomagali ste mi par-krat iz stiske, toda bil bi srečen, ako ne bi sprejel nikdar ničesar od vas.
—	Gospod ministerialni ravnatelj ! — vzklikne Jagodkin preplašen — to ne more biti resno. Nikdar nisem bil indiskre-ten in razen naju ne ve nihče, da imam od vas dve neplačani menici od petdeset tisoč rubljev.
Bil je njegov očitni namen, da vidi uradnik, kako ga ima v svoji oblasti. Toda ministerialni ravnatelj samo skomigne z rameni in reče:
—	Vi ste mi v resnici posodili petdeset tisoč rubljev, toda ste mi jih darovali, a kaj je to napram onim ogromnim svotam, ki ste jih zaslužili z mojo pomočjo? Seveda, se takšnjega denarja ne da zaslužiti na pošten način, toda če se dela, kot delate to vi —
—	Kot jaz? — vzklikne Ja-
LOUIS OBLAK
TROOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEndersoo 2978
VLOGE v tej posojilnic
zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne ln društvene vloge
Plačane obresti po 3% St. Clai'r Savings & Loan Co.
6335 St. Clair Ave. HBnd. 5670
godkin z nesigurnim glasom. — Gospod ministerialni ravnatelj, kaj hočete reči s tem! Kaj se je zgodilo?
—	Vaša goljufija je odkrita! — odvrne uradnik.
—Jagodkin je hotel jezno poskočiti, toda se premaga ter reče:
—Najina goljufija ste hoteli najbrže reči, gospod ministerialni ravnatelj! Vedeli ste vrlo dobro, da vam ne bi mogel plačati petdeset tisoč rubljev, če bi delal pošteno.
—	Stari gospod jezno vzklik, ne:
—	Seveda, — odvrne. — Sedaj bodete tudi name valili krivdo. Da niste pošiljali, kakor je bilo sklenjeno, to je razumljivo. Toda, kar ste vi delali, to presega vsako mejo! — Morali bi preskrbovati sibirske kaznjence z obutvijo. Računa se, da bo trajal par čevljev okrog dva meseca. Pot je v Sibiriji slaba. Toda, veste li, kako dolgo so nosili kaznjenci vaše črevlje? Štiri dni! štiri dni, gospod, a ostali čas so hodili ti nesrečneži bosi.
—	Preskrbovali ste dalje stavbeni materij al za ječe. Sedaj stojijo te zgradbe leto dni, a so že take, kot da bile stare petdeset let.
—	Toda to še ni vse. Morali bi skrbeti, da dobijo transporti točno določene količine kruha in suhih rib. Toda vi ste jim dali samo desetino tega, kar vam je plačala država. Kaznjenci so stradali!
—	Ne razumem, gospod, kako morete mirno spati? Ali vas ne preganjajo v sanjah tisoči izmučenih, ubogih obrazov sibirskih kaznjencev?
—	Gospod, vi ste povečali sibirsko bedo na neslišen način in ne morem vas razumeti, kako moitete \ u prirejati svečanosti in obilne pojedine, med tem ko hodijo drugi bosi po groznem mrazu in stradajo po vaši kriv di!
—	Oh, meni jed prav dobro pri j a, gospod ministerialni ravnatelj, — odvrne Jagodkin hladnokrvno.
—	Ne bodete tako govorili, go-spod, — vzklikne uradnik, — ko vam povem, da je v tej stvari že začela preiskava.
Jagodkin reče igrajoč se s svojo težko zlato verižico:
—	Preiskava je začela? Toda kaj mislite, gospod ministerialni svetnik, koliko me bo stalo, da se preiskava prekine?
—	Oho, motite se, ako mislite, da boste z denarjem uredili to stvar. Oni, v čigar rokah so ti spisi, ni podkupljiv.
—	A koliko tisoč rubljev bo sprejel, da se mi posreči prekiniti preiskavo? — vpraša Jagodkin.
—	Motite se, dragi moj Ja-gcdkin, — odvrne resno ministerialni ravnatelj. — Pravijo, da so ruski uradniki podkupljivi, toda pri nas ni slabše, nego v drugih državah. Imamo tudi mi uradnike, ki ne bi dali svoje časti niti za milijone!
—	Ker jim nihče ne da za njo milijonov! — se nasmeje Jagodkin porogljivo. — Toda, dragi moj ministerialni ravnatelj, mislim, da bi bilo najbolje, ako se radi tega ne bi razburjala, nego pomislila, kako bova to stvar najbolje uredila. Sicer pa, ravnokar sem se spomnil, da je zopet dospela ena vaša menica. Gre samo za osem tisoč rubljev. Vi ste se gotovo pobrigali za kritje?
Stari uradnik se nahaja v stiski.
—	Upal sem, — reče, — da jo
bodete podaljšali, toda tako —
—	No, ne skrbite, — mu vpade Jagodkin v besedo, — ne bom vam delal neprijetnosti! Toda prosim vas, da uredite stvar, o •'ateri ste govorili!
—	To ne bode tako lahko, — odvrne uradnik. — So spisi, akti v tem!
—	Ja za vraga, spisi se lahko nekega dne izgubijo! Pri nas gre mnogo spisov v koš.
—	Koš je koristna stvar, — reče ministerialni ravnatelj, —
toda ti spisi so šli že skozi preveč rok.
—Potem bomo vrgli v vse te roke tisočake! Da se jasno izrazim, gospod ministerialni ravnatelj, pripravljen sem žrtvovati za to stvar petdeset tisoč rubljev. Kaj napravite vi s tem denarjem, je meni vseeno. Toda dobiti mfiram od vas pismeno obvezo, da ne bo prišlo do preiskave radi mojih pošiljk za Sibirijo!
(Dalje prihodnjič)
i
wolff heating co.
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
največji clevelandski razpečevale!
Vroč zrak, para, gretje z vročo vodo in ventilacijski sistem inštaliran.
F.H.A. odplačila—3 leta za plačati
Nobenega plačila takoj.
Proračun zastonj. — Sprejemamo naročila izven mtsta.
Popravila in razni deli znižani v ceni. VpraSajte za našega slov. zastopnika.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: GLenvillc » 9218
715 EAST 103rd STREET
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminila moja nepozabna soproga
MARY LEFEVRE
roj. ZAJC
ki je zatisnila svoje oči 10. avgusta 1938. Bila je rojena v Clevelandu 3. marca 1913. K večnemu počitku smo jo položili na Calvary pokopališče. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ ter podružnice št. 14 SžZ.
Tukaj zapušča poleg močno žalujočega soproga, očeta, štiri brate in dve sestri.
Tem potom se iskreno zahvaljujem Rev. Gormanu od sv. Pavla cerkve na Chardon Rd. za lepe in ginljive' cerkvene pogrebne obrede ter pogrebnemu zavodu Jos. Zele in sinovi za lepo urejen pogreb.
Iskrena hvala darovalcem krasnih vencev, ki so jih položili ob krsti ranjke: društvo sv. Ane št. 4 SDZ, podružnica št. 14 SžZ, John Mezgec in družina, Joe Zaje, družina Nosan, Mr. in Mrs. T. Mandel, Mr. in Mrs. F. Lapuh-Svetek, Mr. in Mrs. F. Mack, Mr. in Mrs. Anton Arko.
Najlepša hvala za darove za sv. maše, *ki se bodo brale v pokoj blage duše: družina Legan, Miss Josephine Zaje, A. Tekancic Jr., Mr. in Mrs. Joe Kolman, Josephine Urankar, Mrs. Angela Koss, Mrs. J. Gliha, Mr. in Mrs. Joseph Zajc, Joseph Nosse, Mrs. Hočevar, Mr. in Mrs. J. Perko.
Zahvaljujemo se onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno za pogreb in sicer: Peter Ster, Anton Arko, A. Bowman, A! Schneider, A. Legan, Howard F. Hart, Martin Cefaratti, Ted Mandel, Mike Turkovich, Joe
Nossan.
Iskrena zahvala vsem, ki so nam v teh žalostnih dneh stali ob strani in nas tolažili, ki so prišli ranjko kropit in ki so se udeležili pogreba .
Ti pa, draga in nikdar pozabljena /soproga, hči in sestra, počivaj pokojno v rojstni ameriški zemlji. Tvoj spomin bo ostal za vedno med nami in spominjali se Te bomo vselej, Tvoj grob pa zalivali z grenkimi solzami.
žalujoč:
GEORGE, soprog Cleveland, Ohio, 17. avgusta 1938.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA
•'ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
Naznanilo in Zahvala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je kruta smrt iztrgala iz naše srede ter nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin in brat
Jllbin % Janz
Preminul je dne 18. julija ob 8:15 zvečer v cvetni mladosti star 16 let in 8 mesecev. Pogreb ljubljenega pokojnika se je vršil dne 22. julija v cerkev sv. Pavla ter od tam na Calvary pokopališče, kjer smo ga izročili v naročje matere zemlje.
Pokojni je bil rojen v Clevelandu dne 25. novembra 1921.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem prijateljem, ki so obsuli krsto z cvetlicami in venci. Ta dokaz vašega sočutja nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Zahvalo želimo izreči sledečim: krstnim botrom Mr. in Mrs. Razinger, birmanskemu botru Mr. Jim Sepec in njegovi soprogi, Mr. in Mrs. Andy Tonejc, Mr. in Mrs. Joseph Tonejc, Mr. in Mrs. Anton Artel, Mr. in Mrs. Andy Artel, Mr. in Mrs. Victor Intihar, družina Simoncic iz 63 st., Mr. in Mrs. Frank Race, Sr., Mr. in Mrs. John Azman, Mr. in Mrs. Andy Benedict, Mr. in Mrs. Chas. Lampe, Mr. in Mrs. John Susnik, Mr. Jerry Bohinc, Mr. in Mrs. Anton Salomon, Mr. Peter Malovasic, Mr. John Malo vasic, Mr Anton Malovasic, Mr. in Mrs. Cunn-cen, Mr. in Mrs. Joseph Rebol, Mr. in Mrs. Michael Fuchec, Mr. in Mrs. Frank Je-lercic, Mr. in Mrs. Joseph Sadar, Mr. in Mrs. Frank Koren, Mr. in Mrs. Matt Meg-lich, Mr. in Mrs. Joseph Okoren, Mr. in Mrs. George Turk izf Huntmere Ave., Mr. in Mrs. Bill Homovec, Mr. in Mrs. Jerry Lukanc, Mr. in Mrs. Frank Gombach in sin, Mr. Mike Stanovnik, Mr. Frank Stanovnik, Mr. Frank Slabe iz Chicago, 111., Mr. in Mrs. Michael Dorch, Slovenska Zadruga, društvo Modern Crusaders št. 45 SDZ in sosedom iz East Park Drive.
Dalje izrekamo srčno hvalo vsem onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo darovale za dušo pokojnika. Zahvalo naj sprejmejo sledeči: Mr. Victor Intihar, Mrs. Kuhar iz 185 st., Mr. George Turek iz Waterloo rd., Miss Jennie Dagarin, Mr. in Mrs. Frank Walter, Mr. in Mrs. Joseph Klein iz Muskoka ave., Mr. in Mrs. Ben Zdešar, Mr. in Mrs. Frank Milavec iz Monterey ave., Mr. in Mrs. Andrew Pirnat, Mr. in Mrs. John Zallar iz Pythias ave., družina Potočnik, Mr. in Mrs. Joseph Pe-trovcic Iz 68 st., Mr. in Mrs. Anton Gubane, Mr. in Mrs. Joseph Knaus iz Edna ave., Mr. in Mrs. Joseph Vidic, Mr. Frank Spenko iz Calcutta ave., Mr. in Mrs. Louis Sinister, Mr. in Mrs. Michael Suhadolc, Mr. in Mrs. Jack Plemel Sr., Mr. in Mrs. Joseph Kunent iz 172 st., Mr. in Mrs. Frank Jarem in hčerka, Mrs. Helen Ogrin iz Hecker ave., in družina Rudolph Polzer.
Zahvalo izrekamo tudi onim, ki so nam dali avtomobile brezplačno v poslugo in sicer: Mr. Victor Intihar, Mr. Anton Artel, Mr. Andy Artel, Mr. Rudolph Simoncic, Mr. Charles Lampe, Mr. Jack Plemel, Mr. Joseph Tonejc, Mr. Andy Benedict, Mr. Joseph Maglecic, Mr. Anton Malovasic, Mr. Steve Malovasic, Mr. Joe Pretnar, Mr. Joseph Klein, Mr. Frank Milavec, Mrs. Kristina Kres, Mr. Jim Koman, Mr. Stearn, Mr. John Susnik, Mr. Frank Race Sr., Mr. Anton Prime, Mr. Frank Stanovnik, Mr. Johrt Hrvat, Mr. Victor Wood, Mr. Frank Dolšak, Mr. Michael Telich, Mrs. Mary Serozier, in Mr. Frank Slabe iz Chicago, 111.
Dalje se najlepše zahvalimo fantom pogrebcem od društva Modern Crusaders, ki so nosili krsto ter dekletom za častno spremstvo.
Hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetek za vzorno urejen pogreb ter vsestransko najboljšo poslugo. Posebno se zahvalimo Mrs. Svetek za veliko pomoč in prijazno postrežbo. Hvala g. duhovnu pri sv. Pavlu za opravljene cerkvene pogrebne obrede in ganljiv tolažilen govor ob krsti.
Hvala vsem onim, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru in onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti.
Posebno zahvalo naj sprejmejo Mr. in Mrs. Razinger, Mr. in Mrs. Sepic, Mr. in Mrs. Artel, Mr. in Mrs. Stearn, Mr. in Mrs. Andy Artel, Mr. Michael Stanovnik, Mrs. Agnes Zupančič iz Chicago, 111., Mr. Victor Intihar in Mr. in Mrs. Andy Tonejc za veliko požrtvovalnost in pomoč v dneh žalosti.
Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, ki je prispeval ali pomagal, prosimo oproščenja in se istim najlepše zahvalimo.
Angel smrti je poljubil tvoje čelo. Utrgal je nit tvojega življenja kakor utrga vrtnar pomladni cvet! ter te presadil v rajski vrt.
Naša srca pa je objela žalost. V naš dom se je naselila tuga. Za teboj, ljubljenec, žaluje oče, kateremu si bil nada, ljubezen — vse. Tvoji materi krvavi srce ker je izgubila tebe, sinko, saj te je tako ljubila. Oči tvoje sestre so polne grenkih solz, ker je izgubila tebe, ljubljeni brat. Grenko je naše življenje sedaj. Tolaži nas le zavest, da se snidemo enkrat s teboj na kraju večnega miru in blaginstva pri večnemu Bogu — nad zvezdami. Spavaj mirno, snivaj sladko!
žalujoči ostali:
JOHN in EMA, oče in mati EMA, sestra V Jugoslaviji zapušča mnogo sorodnikov
Cleveland, Ohio, 17. avgusta 1938.