-Jff rOAVJE^ I § (Tl/pih. ' 1/rdAJA 3 ure | N L PR NA ~ (t JONA/NO Poizkus no i STOfUAH#: SIBIKSKTO <(!A«0 . Poštnina plačana v gotovini SOBOTA, 5* JULIJA 1952 10 diaaffl&i SF.NZACiTa * CENtACIJA1 r» 2RCA lo VAH PRESLIKA Č6 IZLOČI N <• A v SVSI NIKA 1 O PRIPI,NAIA ZAie 60 Še PftOSIONA Tu nekaj smo posnetkov vam izbrali, kako bilo bi, če bi gostovali na mariborskem tednu diplomati, zahodni in sovjetski akrobati, kaj na razstavi bi prikazovali Sovjeti, kaj lahko občudovali na satelitski modni bi reviji v prcmodrega CK-ja stalinski režiji. kaj jesiharji bi oznanjevali nam vatikanski, kaj napihovali bi Lahi radi in cel kup senzacij v Šotorih in še vrsto akrobacij. Čeprav posnetkov par smo le izbrali, nam boste menda radi vsi priznali, da najbrž zamudil ne bi nobeden takle zabaven Mariborski teden. • . Ce bi Hiariboffsiii tfe«Seia ase bil isaaBib^MrsSri — s* ŠTEV. fl Stresla sem z dreves si sliv, vse v moji so košari, če ti je življenja mari, nič ne zini — pa ostal boš živ. BREZ KOMENTARJA Češkoslovaški minister za plan Pučik je v nekem žvojem nedavnem govoru dejal: »Pomoč sovjetskih strokovnjakov češkoslovaškemu gospodarstvu je bila posebno dragocena pri odkrivanju skritih rezerv.« (Orig. citat iz »Ekonomske politike«) K^oizkušaoje klobukov ... Izgloda, da je le prevelik zanj. LISTNICA UREDNIŠTVA Opozorilo naiim prodajalcem Že nekaj mesecev izhaja naš list. Na žalost pa ugotavljamo, da nekateri prodajalci nikakor ne razumejo vloge poslanih računov. Naj jim damo v to nekoliko ▼pogleda: Kadar prejmete račun uprave »Totega lista«, pomeni to, da nam nekaj dolgujete. Če pa nam nekaj dolgujete, bi bilo prav, če bi nam to poravnali. Za to ni potrebno nič drugega, kakor stopiti z dolžno vsoto na najbližjo pošto in oddati denar na tekoči račun (Narodna banka 6401-90-332-51). Vedeti morate, da ima naš list precej obveznosti: stroški tiskarne, klišarne, honorarji sodelavcem itd,, vse to se nabere. In vsi hočejo od uprave denar, ki pa je v vaših rokah, dokler nam ga ne nakažete. Vljudno vas naprošamo, da nam za prodane številke neutegoma pošljete denar! S tem nas boste izsili neprijetnih skrbi. Potrudite se, da tale odstavek, ki je namenjen vsms ne ostane niti en dan glas vpijočega v puščavi! UPRAVA SOVJETSKA ZVEZA VABI BOLGARA NA BOLGARSKE SLIVE (Po »Šikipgu«) Stresla sem z dreves si sliv, še na vejah je peščica, moja je to predpravica, da preveč ne boš se togotil Stresla sem z dreves si sliv, nekaj jih še nudi veja, če po njih te kdaj zaieja, pridi: za denar boš vse dobil. OBUP UBOGEGA ITALIJANSKEGA INFOR M BI R OJ E VCA (Po Corazziniju) I. Zakaj mi praviš: komunist? Nisem komunist. Sem le mala žaba, ki kvaka. Glej: le poslušnost imam, za dar Moskvi. Zakaj mi praviš komunist? II. O, zares sem bolan! In umiram po koščkih vsak dan. Glej: kakor stvari Nisem tore] komunist! Vem, za ime komunista bi moral živeti drugo življenje. Jaz znam, o moj bog, le kimali, smešno z glavo kot lutka, znam le izvrševati povelja iz Kremlja. Amen. IZ KOREJE Pri pogajanjih v Pan Mun Jomu bodo baje zamenjali dosedanjega vratarja. Ima namreč to navado, da ob prihodu delegacij vrat ne zapre, temveč jih pušča kar odprta za odhod... Kakor je izjavil novinarjem, bi tudi sam kmalu odpovedal, ker si med prihodom in odhodom delegacij ne more niti cigarete privoščiti... Italijanski fašizem koraka 1932 1942 1952 Po &tirih letih IZ SOVJETSKE LIRIKE MOJA VERA (Po Minskem) Bil nekoč sem veren deček, sveta mi bila beseda, da je Stalin naš pastir, mi pa smo njegova čreda. Žal, da v našega »past/rjav reč verieti ni mi možno . . . Da pa mi srno — čreda, to verujem še pobožno. VOŠČILO Že štiri leta je tega, kar se skotila je »pravovernim« resolucija na vzhodu, čestitkam in darilom mnogim h godu so tudi se pridružila voščila: ' naj v blagem bi spominu ohranila vse, ki so ji pri krstu botrovali, ki žrtve zoba Kremlja so postali, ki zemlja ruska jim je gobce zamašila. Je pa davi b’la vročina v našem mestu, zoprna. Vse ljudi hudo spotila, močno jih 'je zdelala. Men’ pa nič ni za vročino, mene ona ne spoti. Men’ je/le za LAŠKO PIVO ki mi grlo osveii. S čim bom Sejo tolažila, če vročina mi grozi? Jaz bom LAŠKO PIVO pila, ki prijetno me hladi! V Mariboru LAŠKO PIVO zopet redno se dobi. In zato ga žejni Štajerc vrček ali dva popij! PIVO se vrača v Maribor Ostale izmozgal do kraja sein že, le ta, onkraj plota, mi kaže roge! Ko z Gruberjem na čelu obiskali Avstrijci zadnjič našo so državo, so spet začeli Lahi gonjo pravo in zopet so histerično kričali. Bilo bi bolje, če bi manj čvekali in raje kot Avstrijci naredili, ki z nami so se mirno pomenili o vseh problemih, ki so nas tiščali. V Gorici on* dan karabinjerji paradno so proslavo priredili, a vlogo so se slabo naučili in močno so se slišali — suflerjl. Odkar v Trstu so iredentisti uraden jezik — laščino izbrali, so vsemu svetu zopet dokazali, da spet uradno komandirajo — fašisti. Francoski komunisti verni so postali, za javno spoved so se odločili, odkar CK-jevci so javno obtožili se grehov svojih in se jih kesali. Sovjeti zadnjič v Perzijo poslali mirovno štiričlansko so misijo in, da lahko bi razložili agresijo, so — radio jim in orožje s sabo dali. V Romuniji so veličine obtožili. da niso verovali v moskovskega Krista, zalo so Ano kot antimarksista v pismu apostolskem obsodili. Odkar se gospodarskega vprašanja Poveljnik VVinterton je v Trstu lotil, se mož kopitnih spet je strah polotil, ker mož jim hudo konkurenco zganja. ftaje so naši v Galacu predložili, naj Galae v Pan-mun-jam bi prekrstili, da *aman *c vzhodni ne trudili, da naSe bi predloga — odložili. V Ameriki še niso štrajk končali, v Koreji n»ir se nam še ne obeta. in ker bi ne igral vam rad profeta, pa bomo drugi? raje spet nadaljevali. Ta mož ne palrebuje kurtva S tula Ti... it ^ —? k Ali ves, da dobiš vse vrste premoga, drv in lesnih odpadkov na K-nakaznice v vseh poslovalnicah »Kuriva« Maribor? Kupuj sedaj, sicer ne boš preskrbljen s kurivom za zimo. Nadalje nudimo la portland - cemeht, apno. zidno in strešno opeko, cementne izdelke, karbolincj, izolirne mase, stavbeno pohištvo itd. po najnižjih cenah in v vsaki količini Oddelek za nekovin, gradbeni material: Maribor, Kneza Koclja ulica 13 in Masa-rykova 15, telefon 29-11 Moskornka abecedama rrei*$je’*a HutteNTisJlUcA vmu/prag/čof /(''■Oi&tNO} Aj£JM ENOVANI Ana Pauker: »Ali bodo naredili večja vrata ali pa počakali, da pitjje dobim »spokorniško« linijo...« ZAPELI NAM BODO pevski zbori iz Šentilja, Ruš, Poljčan, Laporja, Slov. Bistrice in Maribora 13. in 21. julija V ČASU MARIBORSKEGA TEDNA Proizvajamo in nud mo: Žvepleno črno in modro barvilo, red. olivno barvilo, za tekstilno industrijo, solno kislino brezarzensko, ortodiklorbenzol kot topilo, paradiklorbenzol kot sredstvo proti moljem in za sinteze drugih organskih spojin, kristalni natrijev tiosulfat kot fiksima sol v fotografiji, antiklor v tekstilni in dektomirno sredstvo v usnjarski industriji. lovarna organskih barvil Celje, Čret 117 Poštni predal 58 Telefon št 6 Brzojavi: TOB. Celje Iz sovjetske lirike OPEVATI BI ZNAL... (Po Meljšinu) Opevati bi znal jaz tudi Kremlja sij, modrost voditeljev, pravilnost direktiv. I jaz l>i kakor vi bil večkrat nagrajen, za vzgled postavljen vsem. A — žal — uvidel sem — že davno sem spoznal — nesrečen je moj dom, ubit moj ideal. Vseh prejšnjih sanj je kraj. Ni 'tak ko vaš moj verz —• zdaj veste pač, zakaj! / IZ ZAPADNEGA BERLINA »Poba, če ne boš priden, te bo vzela vzhodnonemška policija!« MOSKOVSKA SVETOPISEMSKA RESNTCA V začetku je bil Stalin. In Stalin je rekel bogu očetu: — Ti si bog oče! Ustvaril boš svet in ljudi po moji volji! — (Iz nove biblije, tiskane v Moskvi za črnce iz plemena Zulu.) APARAT ZA UGOTAVLJANJE BAKTERIOLOŠKE VOJNE, TUv:a» P Riti s n iti na bach. ki so ga predložili zastopniki SSSR. Sobota, 5. julija 1952 Nocoj priroda sva in jaz vsa zlita. Ko ndte mislim, spomnim se — »ELITA« Zakaj postava tvoja je kot ulita? Ker nosiš mične čeveljčke — »ELITA«? Zakaj je ljubkost v tvoji hoji skrita? Ker nosiš prožne čeveljčke — »ELITA«! Kdor v tebe se zaljubi, vsakdo čita v očeh ti dražestni nasmeh — »ELITA«1 Od nekdaj so akcijske družbe cvetele, ki belo blago za visoke so cene dobavljale in ki užitke poltene izrabljale so za kupčijske namene. Jim vsem je gonilna parola bi Id: zaslužek moralo in vse odtehta. Nesluten razmah in svoj čas konjunkture pod Rajhom so vse te D. D. doživele, ko vsak dan odprle so nove bordele, civilne, vojaške in Stundenhotele. A vse je minilo, jim padel je kurz in z Rajhom vred družbe so šle vse v konkurz. Ideja družb akcijskih pa je ostala in znova svoj zlati je vek doživela, ko »Pajo and Compang« firma prevzela obrat nelegalnega Stunden-hotela je v svojo upravo in sklep si zadala, da brž »usposobi« čim več personala. In marsikatera »devica«, ženica, ki »sram« jo bilo je poštenega dela, postranski zaslužek si je priskrbela pri »firmi« z »nadurami« v sobah hotela. Takole se včasih kdo zagalopira, a Pajo v Tržiču zdaj »fusbal« trenira. TRG. PODJETJE LJUBLJANA je odprlo v Ljubljani v Nazorjevi (preje Frančiškanski) ulici nov specializiran loka! »ELITA ČEVLJI«, kjer bodo na prodaj res elegantni čevlji — v glavnem ročno delo! HALO! HALO! DOBER NASVET ZA VSE ZASLUŽNE KLERIKALCE Poczivamo vse stare, zaslužne pristaše preminulega dr. Antona Korošca, da se v primeru brezposelnosti javijo pri upravniku mariborske bolnice dr. Pertlu, kjer dobe službo takoj. Imeli bodo lepo zaposlitev: lahko bodo intervenirali z božjo pomočjo v slučajih, kjer bi zdravniška veda odpovedala. »KURIVO — PROMETNA« Da m bo zamere, da ne bo nič zdrah: PREMOG preskrbite strankam in ne — PRAH! MALI OGLAS ZA MARIBOR Pozor, šivilje! Če šušmariti želite, potem samo na tajnika se obrnite obrtne mestne zbornice, naj vam pomaga, pa boste brez skrbi — kot Marica predraga! HRBET Z MARIBORSKEGA OTOKA NOVI MODELI NA MARIBORSKEM TEDNU Dovolite, da vam že vnaprej izdamo majhno skrivnost z Mariborskega tedna. Videli boste nove modele oblek z zašitimi žepi. Pohitite z naročili, ker jih bo proti koncu Mariborskega tedna gotovo zmanjkalo! NA MARIBORSKEM OTOKU na katerega se lahko obrnete v primeru, da se sami ne bi mogli iz vode izkopati na suho. Prijetno službo opravlja vratar TAM Ober-lajner, ki ima dolžnost, da v službenem času ščipa in žgečka po rokah ves ženski svet, celo poročene ženske. Da je takšna služba prijetna, bi lahko pritrdila celo neka Štefka, ki ji baje takšno žgečkanje precej godi. Če pa to godi tudi njenemu možu. pa bi nam lahko povedala samo ona... Bod moja, bod moja, ti bom lešnikov dal boš tiste potrla, bom drugih nabral.. so uvedli svojevrstno košarko v pomanj kanju pravih košarkarskih košev. NE! — Še več! Vse, kar ti samo srce poželi, Ti bom kupoval pri »Grudi« v Mariboru: bonbone vseh vrst, kekse, čokolado in čokoladne izdelke — celo takšne, napravljene specialno za Mariborski teden! In če ti bo sladkega dovolj, si boš lahko izbrala najfinejšo tunino ali sardine v olju, amerikanski sir s šunko, ementalski ali eidamski, ali trapist ali celo Grojer sir, da ne govorim o pravi Gavrilovičevi in Klcfiševi salami, kuhani šunki, suhi, hamburški ali papricirani slanini in še mnogo drugih dobrih stvari z raznimi vrstami alkoholnih in brezalkoholnih pijač! Vse to ti bom kupil, ne samo lešnike, v specialnih delikatesnih prodajalnah, pa tudi v paviljonih na zabaviščnem prostoru Mariborskega tedna. Če se avto tvoj pokvari, če razbit je kamion, nič ne jezi se, le hitro ta zavrti telefon: Glej, kakšen promet je in kakšno vrvenje, to motorizirano res je življenje. Prav vse kar brni in vse kar ropoče, takrat ko boleha, na en kraj le hoče: K »Avtomehaniku v popravilo — tam za motor vsak poznajo zdravilo. Pa ne samo to; strokovno, poceni in kar je še važno: prav naglo — v izmeni vam hibo prav vsako v motorju popravi le »Avtomehanika• v mestu ob Dravi. MESTNO OBRTNO PODJETJE AVTOMiMMSSKJI MARIBOR, MASARYKOVA 17 NADEBUDNI VNUK Stari oče: »Kam greva na izprehod, Tinče? K Trem ribnikom ali na Kalvarijo?« Nadebudni vnuk: »Kaj misliš dedek, saj nisva zaljubljenca! Raje me pelji v naš Monte Karlo.« at*«®« J (4\XA.VA w«> Mandarinska »godba brets ho««« . •. Nekoč je živel v deželi Čirimuri veliki mandarin Bra-Uni-Čang. Bil pa je ta mandarin obenem tudi predstojnik ceha vseh pesnikov dežele Čirimuri. Nekoč je poslal ceh pesnikov sosedne dežele iz mesta Sa-Lic-Burgi pismo cehu pesnikov dežele čirimuri, v katerem ga vabi, naj izbere iz svoje srede najboljšega pesnika in ga pošlje v mesto Sa-Lic-Burgi, da bi tam lahko v plemenitem tekmovanju dostojno zastopal pesnike dežele Čirimuri. To pismo pa je dobil v roke kot predstojnik Pesniškega ceha sam mandarin Bra-Uni-Čang Bere ga in premišlja: — Kot predstojnik ceha sem pač gotovo tudi najboljši pesnik med njimi in kot tak bom lahko tudi najbolje zastopal našo umetnost v mestu Sa-Lic-Burgi! Da pa ne bi bilo zamere ln »fovšije«, Je veliki mandarin Bra-Uni-Čang lepo kar sam od- lit Sestica potoval v sosednjo deželo, o pismu pa ni sploh nikomur črhniL Kaj čete, je bilo pač zaprto pismo... Toda o početju velikega mandarina Bra-Unl-Čanga so vendarle zvedeli ostali člani ceha pesnikov v deželi čirimuri. Zvedeli so tudi za njegovo zaprto pismo in so mu ga silno zamerili. Pa se je spomnil nekdo in je napisal velikemu mandarinu Bra-Uni-Čangu odprto pismo kar v časopise. Sedaj pa je zopet veliki mandarin Bra-Uni-Čang zelo užaljen. Morda bo napisal kakšno zaprto pismo svojemu cehu ... In ta bo menda napisal zopet odprto pismo ... In oni zopet zaprto pismo... In ta zopet odprto... Kdaj bo konec, dragi bralec? Tega ne vemo. Vemo pa le, da bi bilo dobro, da bi bil kaj kmalu konec takšnih mandarinskih zgodb, ki niso niti v čast niti slast narodu čirimurskemu. »Toti list« pa zameri tej zgodbi to, da se ji niti nasmejati ne moreš ...! MLADINSKI FESTIVAL haloške mladine v Podlehniku pri Ptuju s© je po zamisli župnika Glavača odvijal v cerkvi in izven nje. Ker pa vlada v cerkvi precej slab zrak, se je večina raje odločila za festival na prostem. DVA MARIBORSKA OBRAZA Iz tenorista Uršiča so naredili opernega režiserja. Kako mozaltar se smeji, čeprav nesreča mu pretil PROBLEM Te dni bo haaško sodišče izreklo svojo sodbo o težavnem pravnem problemu v Protituberku-loznem dispanzerju v Mariboru: Ali je lahko bivši pekovski mojster, sedaj hišnik, kurir in kurjač podrejen zdravniku, specialistu za pljučne bolezni? V kolikor bo haaško sodišče smatralo, da ni kompetentno reševati ta problem, ga bo predložilo OZN. ražn i Da Iz tega res bo kaj, seveda, naj vsak sedemnajsto stran pogleda. STOPNJEVANJE TUJK Tujke so postale nekak del našega življenja in ljudje jih kaj različno uporabljajo. Zato razlikujemo v tem štiri stopnje: v prvo stopnjo spadajo tisti, ki tujk sploh ne poznajo in jih tudi ne uporabljajo; v drugo spadajo tisti, ki tujk sicer ne poznajo, jih pa kljub temu uporabljajo; v tretjo spadajo tisti, ki tujke poznajo in jih seveda zelo radi uporabljajo; v četrto stopnjo pa spadajo tisti, ki tujke sicer poznajo, pa jih prav zato ne uporabljajo. Kako mehko se spi in prijetno leži, tega nihče mi prej ne verjame, dokler sam ne spozna, kaj odeja velja, če jo pri »Oblačilih« vzame/ Najmehkejše prešite odeje pri ,fQ®i»AČiL H" CELJE, CANKARJEVA 1 kjer dobite tudi vse vrste konfekcije in pletenine. Kolega Jarc: Madon ca, če gre po tem kriteriju, morajo dati meni najmanj tri režije, ko že toliko časa nič več ne pojem! OPERO »BEG IZ BETLEHEMA« pripravlja v režiji klera KUD Videm pri Ptuju. Vstop dovoljen samo nekomunistom! Predstave ob vseh cerkvenih praznikih, ob državnih praznikih zaprto! TEKSTIL-OBUTE/ 1 t£K fr/L-o* ‘ /V nS'7Z-'7%' -~- .“ZS-^ZJ šZJ^Z^.'Z^'iZJ /t—'7t»' .^*—" ."jr — Ojej, ojej, smolo pa imam, smolo! Malo tem smuknil iz Celja, pa je že kaj narobe! Luk-manovi culi sta mi ušli, res, sicer pa, vrag vedi, kaj je bilo notri! Kar vse se bojim, da moje potrebe le niso takšne, kot pa kakšnega duhovnega gospoda — Svoje lastne duhovne potrebe za enkrat krijem kar s slovenščino iz celjskih izložb. Pa ne bom preveč našteval, ker bi nikamor ne prišel. Le vsakdo, ki je kaj »nakricljal« v svojo izložbo ali na plakat naj za vsak slučaj primerja to s slovenskim pravopisom. — Je pa tudi težava v Celju Takole se ti že ob 9. uri zberejo tiči na kegljišču »Kladivarja« pri Braniboru in kegljajo, da se vse kreše in trese. Pa brez skrbi! Prihodnjič vam bom še pošepnil kdo vse ima toliko časa in navdušenja za dopoldansko fizkulturo. — Pa ste že bili sploh kčlaj dopoldne v Celju? To se vam nabere okoličanov in vsak ima kaj opraviti Zadnje čase so ti prav posebno navdušeni, ker so jim zdaj iz prijaznosti Celjani vzeli še prijazne klopice na Trgu Svobode, kjer so tako radi posedali pred okrožnim sodiščem. Zdaj je namreč mnogo lepše in priprav-nejše, ko se kak očanec ali ženica vsede kar v sredo cvetlične grede in pospravi svojo prineseno južino, posebno še ker v gostinskih lokalih pri nas servirajo res »primat — piši — šunka-rice — govori — stare žemlje s smrdečim mesom. — Celjski »Putnik« pa menda hoče doseči svojevrsten rekord, če že ne on, pa vsaj tista Kaj pa ta kamionska gneča? Se zgodila je nesreča? Da konkretno vprašam bolj: Mar je bil spet karambol? Al’ prometni kak ukrep kriv je za ta cestni čep? Ta omenjena že gneča me direktno preseneča. Iirez skrbi na vse plati! Tu se v redu vse godi. Tu TEKSTIE-OMJTEV plan izpolnjuje dan na dan. Na debelo tu nalaga, v boljše čase nam pomaga. Naš TEKSTIL tu TRANSPORTira da bo boljša vsem izbira. »črna gospodična« pri njem misli, da je najboljša poslovalnica »Putnika« tista, kjer se ljudje nikoli ne drenjajo, ampak je kar vedno sploh brez potnikov. — No, pa ga Celjani tudi pihnemo. Poglejte, zadnjič smo imeli koncert komornega zbora, počastil pa ga je z obiskom celo ugledni, naš sivolasi ameriški rojak, ki se je prav takrat slučajno nahajal v Celju, in ki so ga na koncert povabili celo s službeno deputacijo. Nič ne rečem, koncert je uspel, še bolj pa počastitev v odmoru, ko so počastili gosta, le da ne našega ameriškega rojaka, temveč — zastopnika R.idia Ljubljana, ki je prinesel zboru — denarno nagrado. — Pa imamo v Celju sploh kulturne ljudi. Tako je zadnjič na lahkoatletskem dvoboju »Dinamo« : »Kladivar« prav tedaj, ko je napovedovalec zaprosil ;a mir. prihrumela na tribuno družba »otiharihepijev«, ki so menda v znak protesta do napovedovalca tako kulturno »demonstrirali« — No, pa ni bilo tako hudo Poglejte v gostilni »Na — Na« v Celju imata starejša uslužbenka in »birtinja« zelo stroge pojme o higienični postrežbi. Tako sem zadnjič v*del, da odšte- pivo bolj verjetno od salame, kakor pa od uma' zanega mamona. Vsekakor pa — dober tek! — Zadnje čase v Celju straši. Niste tega vedeli? Dolgo časa sem razmišljal, kako je 1® to, da se na ovinku k mostu čez Savinjo Pri' gostilni »Pri mostu« tako radi vozovi ali k3' mioni zarinejo v Savinjo, čeprav je tam visoK in strm breg Po dolgem trudu sem jo pa 'e potuhlal. Krivo je menda temu kapucinsk° stopnišče, ki kot razstreljena topovska cev ne* nadoma zazija v voznika. Ni hudik, da se kal< šofer splaši in jo rajši pred kapucinarji pobriše v stran v Savinjo. Kar poglejte si podpornike portala na stopnicah’ Da pa vse skupaj tako slabo izgleda, pa so verjetno krivi cucki in pa gostilniški gostje, ki zaradi boljšega zraka pridno hodijo zalivat stebre. Sicer pa bi sploh bilo do' bro, če bi to ulico preimenovali, morda v »Amo-niakovo ulico«, že kot opozorilo morebitnemu * neprevidnemu tujcu. — Sicer pa — ker »Toti« še nima namen« nehati izhajati, se bom poskusil oglasiti prihod' Vas pozdravlja vaš' 'CttftzeljI ' jeta mirno drobiž za usoč dinarjev in gresta s temi rokami nad klobaso. Saj koncem koncev ie klobasa le še bolj mastna kot pa tisti denar in so zato prstni odtisi na kozarcih za vino in Le kdo blago to izdeluje, da traktorja kar dva zmaguje? BRAZDA MARIBOR duna Arhova po navodilih šefa, župnika Žbon-,®ria, da ji ne bo treba več napadati iz zasede “udi, ki ne hodijo k maši. V VRSTI čakajo mali Jeseničani pred balončkom, da se lahko zmočijo, hkrati pa se smejijo velikim, ki nimajo kje čakati, ker bodo {denda staro kopaKSče podrli. Pravijo, da se naj-Prže merodajni kopajo v znoju, da ne opažajo Ustih, ki bi se radi v vodil In ti deseni? Glej izbor! V P-T pohiti — v Maribor! Pr&ftffotiea in tkalnica Marihar Trgovsko podjetje Salama, konserve in šunka in sir. Pripravljeno vse za potrošnjo — Kje kupil boš? »Brazda« — to pravi je vir izvrstno za v usta — primerno za mošnjo. Postrežen boš naglo, prav vljudno, primerno. Ce nam ne veruješ — preveri. Najboljših likerjev za ceno prav zmerno napiješ se zdravo — pa nič ne zameri. Oglejte si veliki paviljon na razstavnem prostoru MARIBORSKEGA TEDNA na oglu Razlagove in Prešernove ulice. Otroci pa bodo dobili vseh vrst sladkarij v našem paviljonu na otroškem igrišču v parku. BAJE JE te dni v Radovljico prispela dolga kompozicija voz hrane iz Amerike, ki si jo je pripeljal s seboj nek striček, ki je prišel na obisk k sorodnikom, ker se je — spričo pisanja domačih — bal, da ne bi stradal... PRIJATELJSTVO je plamen, ne le iskra, je sodil direktor Marinič, ko ga je obiskal prijatelj direktor iz Vojvodine. In tako so gasili plamen na Bledu kar dva dni, pogasili pa so ga v Žab-nici na veselici. Seveda je bila pri tem tudi prijateljica iz Žabnice, po katero je direktor poslal neko uslužbenko v službenem času. A vrag ga vedi, če udari iskra na iskro, je le nevarnost, da se kaj vžge! PO NAKLU je tolkel župnik Janez Filipič z grozilnimi pismi zaradi otrok, ki ne hodijo k verouku. Pa je zadel tudi na vroče železo in rezultat tega je bil, da sta otroka upravnika ekonomije Zaplotnika in predsednika občine šla k prvemu obhajilu! NE BOS si pokvaril želodca, če ga streniraš v mestnem gostinskem podjetju »Kranjski dvor« v Kranju. Kondicijski trening začni s tri dni starimi žemljami! VČASIH so se vozili birmanci na birmo v kočijah in avtomobilih. In da bi otroci imeli vsaj nekaj tega predvojnega sijaja, se je punčka jeseniškega tovornega blagajnika Fona tokrat peljala na birmo v Jesenice — v stranišču na vlaku. Pa ne mislite, da je bilo to zaradi konspi-rativnosti! TEČAJ ZA PLEZALCE namerava prirediti sanitarna inšpekcija letos v poslovalnici KZ Besnica. Ker pa poslovalnica nima niti najnujnejših artiklov na razpolago, naj prinesejo vsi reflektanti s seboj za mesec dni hrane (ki jo bodo lahko vskladiščili v prazno embalažo v poslovalnici! in denar za vpisnino, s katerim bo vodstvo tečaja krilo primanjkljaj poslovalnice v znesku 180.000 dinarjev. Nadaljnje informacije daje poslovodkinja poslovalnice. ZAKAJ — ZATO »Zakaj pa hodite vsako jutro že ob petih na trg, tovarišica X.?« »Veste, pri nas kuhamo na plin, in če hočem, da imam do opoldne kuhano kosilo, moram začeti kuhati najmanj že ob 6. url!« JESENIČANKE, šivilje! Loterijo je uvedla Pekarna v Obrtniški ulici (pri Arnežu). Poizkusite svojo srečo! Morda najdete v štruci suka-aec ali škarje, kakor je zadnjič nekdo našel — Mvanko! GANLJIVO je bilo slovo Jeseničanov od škofa, k° se je zadnjič pripeljal na birmo. Baje so se potili samo v toliko, da so mu vpili v slovo e — ob prihodu! ZASEBNO detektivsko agencijo je ustanovil v Radovljici upravnik »Lectarja«, da bi ugotovil Pisca članka v Totem listu. Če se hočete pridružiti Juliju iz sosednje trgovine, ki ga kot zasebni detektiv zvrne na konto upravnika kak frakelj, Poiščite upravnika »Lectarja«. Pazite samo, da Sa boste spoznali, ker je sedaj zelo »mondiš« djaskiran (natakarice mu namreč likajo hlače, oistijo škornje in manikirajo nohte), da ga ne Pi nihče spoznal. Rimska GROBIŠČA so odkrili strokovnjaki Ž Srednji Dobravi1, pa so se jim ljudje smejali, da so jih potegnili. Tiste razvaline so namreč — 2adružni dom! . PODRUŽNICO vatikanskega propagandnega Podjetja bo te dni odprla v Kamni Gorici bivša NEKJE NA JADRANSKI OBALI Uslužni Fležar z Jesenic, pod »ljudskotehnično« je firmo, v sezonskem taksiju devic nad ducat pripeljal na birmo. O, ta razume svoj poklic, ta levo, desno zna voziti. A, kaj, če odpove mu »zic«, mu zna še v kratkem odzvoniti! — Vidiš, tale avto je pripeljal iz Maribora! — Kako si pa to pogruntal? — Saj vidiš, da ima na kolesih polno katrana z mariborskega glavnega mosta. JESENIŠKA BIRMA... tovorisi gasilci! Ogledate si jo lahko na razstavi pohištva v Mariboru ali na razstavi pohištva v Ljubljani - POŽARA vas obvaruje košček gasilskega prapora, ki nosi napis, v katerega je poleg domovine zlezel še sam bog. Glavno zastopstvo za Slovenijo imajo gasilci iz Sevnice, ki prodajajo takšne talismane na drobno in debelo po dnevnih cenah. CE GRES iz Krškega proti Leskovcu, moraš skozi Judenstrasse. Ulica je dobila to ime baje zaradi tega, ker so si ob njej zgradili moderno stanovanjsko kolonijo krški trgovski uslužbenci SELITVE s posebnim vagonom Izvršuje solidno In hitro na področju celotne Slovenije po-stajenačelnik iz Tržiča na .Dolenjskem Ostrovrš-nik po globoko znižani ceni štiridesetih jurčkov. Zato: ko naložite stvari v vagon, obvestite o tem Ostrovršnika, ki ga vam takoj potegne na zaželeno mesto s posebno lokomotivo. Ta nova metoda je do kraja preizkušena, saj jo je nedavno tega uspešno patentiral pri lastni selitvi iz Bre-Žic v Tržišče. PREDSEDNIK občine Bresternica (prej Raj-henburg) razglaša: Če kdo hoče preslikati kapelico ali poceni kupiti hišo, naj se obrne samo name. Seveda naj ne pozabi na likof, ki gre na račun nizko ocenjene hiše ljudske imovine! Za 15.000 dinarjev lahko kupijo stanovanjsko stavbo predvsem ljudje, ki so zaradi odpora do agrarne reforme trpeli v zaporu in postali tako zaslužni svetniki. Sicer pa vam za nizke cene jamči kup diplom In lastnoročno zahvalno pismo gostilničarja Kostanjška iz Senovega. NOVE ORGLE iz jajc (pa ne v prahu) bo kmalu krstil z zbranim vinom in blagoslovil z zbranim putrom, mlekom in krompirjem organist lz Kapele pri Krškem, če bo mladina še dolgo plesala po njegovi priljubljeni, znani zagorski pesmi v njegovi harmonikarski izvedbi: »Putra, masla, jajca i krumpira, jajca i krum-pira, vse za beli farovž naš!« OTVORITEV obnovljene dvorane KUD bi pevci rudnika Šalka vas proslavili z nekaj slovenskimi pesmimi, pa jih je samo šest. Če njihov poziv, naj se ljudje malo zbudijo iz zimskega spanja, ne bo našel odmeva, bodo morali na trening nekam k morju, kjer bodo lahko krepili svoj glas. Če bodo dosegli tako kondicijo, da bodo prekričali bučanje morja, potem lahko upajo, da bo pevski zbor glasovno močan. LEKSAN CIRIL, župnik v Metliki, sicer ni divji petelin, pa vendarle miži, ko pobira denar od botrčkov. Baje zato, da lahko vodi za organe ljudske oblasti točno kontrolo nad svojimi dohodki. NIMA BOŽJEGA BLAGOSLOVA Vinko Bevk, župnik v Semiču, saj njegov vinograd, ki je trikrat večji od sosedovega, d& le polovico tega, kar da sosedov, če bo šlo še tako naprej, kmalu ne bo več mogel prodajati božjega blagoslova drugim! POLENILE so se čebelice župnika Andreja Ilca iz Podzemlja, pa so mu v letu 1951 v 30 panjih dale samo za 900 dinarjev medu. Zato so pa bolj pridne čebelice v njegovi fari, ki mu za vsak pogreb prinesejo 1000 dinarčkov, škoda le, da tudi teh nima 30 panjev! IZ RAKE OB KRKI Naš predsednik in naš tajnik Rako v krempljih sta imela, za prevare, goljufije, sta iz Partije zletela. Ljudstvo se je oddahnilo, Raka je prišla do reda. Pavloviča, Tomažina, pa še pes več ne pogleda. PRI GLEDALIŠKI BLAGAJNI Prosim dve vstopntei. Za »Inšpektorja«? Ne, zame in za mojo ieno. Ta omara je bila kuptjena pri LJUBLJANA V pisarni delam m garam, ves teden v aktih se topim. PrijaVli, vprašate me kam v nedeljo naj se napotim? Jaz šel bom pa v »Lovski dom*, tam dobro pil in jedel bom, v pisarno se bom vrnil lil, saj sem ga v »Lovskem domu« pili Zato vsi v nedeljo na izlet k „ LOV S Bi E110 D0MU“ v Mariboru za Tremi ribniki: Sveži zrak, dobra postrežba in — poceni. — Ej, če bi midva imela čevlje iz »KO-NVSOVEGA« usnja, bi se nama pač kaj takega ne bi moglo nikoli pripetiti! Zato si oglejte krasno urejeni razstavni paviljon na MARIBORSKEM TEDNU. Razstavljamo vse vrste usnja za čevlje, za Šport, tehnično usnje itd. itd. „KOHUS TOVARNA USNJA Slov, Konjice rAV prav je, da podreja kvaliteta se kvantiteti, dostikrat sprašuje se vsak, ki rad razstave obiskuje umetniške, če je le kos esteta. Po naši pameti le kvaliteta dokaz je, da umetnik sam spoštuje umetnost in da je ne ponižuje na stopnjo obrtniške/ta portreta. C v r č e k : IGRALEC SUFLERKI (Po Prešernu) Suflerka! bodi zdrava, kadar igralec plava, pomoči je vesel. Krog tebe stalno hodi, saj tvoj šepet ga vodi, izpolni mu vrzel. Upravi sem obljubil, da pred bom grupo zgubil, ko nehal se učit’. Si složno v roko segla, službeno si prisegla, mi vedno zvesta bit’. Če tekst ne ponovimo, se tebi izročimo. O, blažen je tvoj glas! Naj vrag pocitra tremo, zaupati ti smemo: saj ti za nas si spas. je kakšna dobra slika, al nobena, čeprav za sliko je zaznamovana, a ne zasluži te pa si imena. POMEMBEN SESTANEK »Danes sem imel s svojo taščo razburljiv sestanek. Lahko bi o njem napisal cel roman.« »Napiši raje poročilo za radio Maribor, tam potrebujejo take reči za ,lokalna poročila.« »deževna revija« v itsvvivštššft T Rimskih toplicah revijo so imeli, lep »Ples na vodi« so tam poskrbeli. Za pravo se sonce res niso menili. * desak so na plot ga na hitro nabili. druz’ga nebo ni za njih naredilo, Plesišče do roba z dežjem je nalilo... ^ kaj, ko so gostje ze sitneži taki, kljub dežju revijo bi radi — čudaki! ne, pa kričijo: »Denar nam vrnite!« “lagajnik miri jih: »Le mal’ potrpite 1,1 shranite vstopnice! Prej kot ob pustu »Vodi bo ples« pri nas spet v — avgustu!« DVA AFORIZMA Ljudje ne gredo k zdravniku, če imajo nt*hod; tedaj gredo raje v gledališče. Tajnost pravilnega staranja vam odkrije Ptt sam stavek: čas prizanese le tistim, ki l)riznncsejo času. PISATELJ NA ODDIHU »Ali kaj pišeš sedaj na oddihu?« »Kje neki! Zdaj nočem niti misliti!« »Vraga! Zakaj se ne spraviš na kak ro-an, ko si v taki formi!« Hudo je, če razstavna vsa dvorana do zadnjega kotička obložena je s slikami, med njimi posejana IZ ALBUMA: MLEČNA POEZIJA Direktor podjetja »M 1 e k o« iz Maribora je pesnik. Ne morda kakšen takšen »ljudski«, ampak pravi, pravcati pesnik z zaščitnim direktorskim znakom Sicer baje njegovi uslužbenci nič kaj ne cenijo njegove poezije, a kljub temu morajo zadnje dn, prepevati eno tistih njegovih, ki mu je tako zelo pri srcu: Le kdor ob pol štirih vstaja, ta naš jogurt naj prodaja, kdor pa rad do šestih spi. ta nič jogurta naj ne dobi! Vam je všeč? Ne? No, potem jo pa poslušajte še osnaženo v ljudski izdaji: Vsak, kdor ob pol štirih vstaja, nad direktorjem se usaja. njemu pač ni treba vstati, ni se mu za siuibo bati! Zbiraj staro robot To je dobra stvar! Kaščo boš izpraznil in dobil denar! Več o tej zadevi boš lahko doznal, če še spodnje vrste zdajle boš prebral. ' Zbiranje odpadnega materiala za proizvodnjo je važna stvar: to pomeni prihranek deviz! Zbiratelju pa tudi takšno zbiranje n' škodljivo, saj takšno robo plačamo po najvišjih dnevnih cenah, kupujemo pa odpadni material v vseh količinah. ..SUROVINA" podjetje za promet z odpadnim materialom MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA 95 PREKLIC! Ni res, da je res; res pa je, 'da ni res, da se nam je zahotelo stanovanja večkratnega udarnika. Tudi ni res, da je res, da smo imeli znanca na stanovanjskem uradu; nikakor pa ni bil ta znanec sošolec kogarkoli iz naše družbe. Tudi ni res, da bi bil kdo iz našo družbe v službi na javnem tožilstvu in da bi nam bil pomagal, tudi ne želel stanovanja. Tudi ni res, da bi bili udarnika, ki je »južni«, gonili- nazaj, odkoder je prišel, in ga zmerjali; ne, ni res. Res pa je, da vse skupaj ni res. Vse podrobnejše informacije, kakor tudi ogled stanovanja (če bi si ga kdo zaželel), dobite samo še kratek čas pri podpisani družbi. Družba z o. z. za reševanje stanovanjskih problemov, Kneza Koclja naselje OKROG MARIBORSKIH IZLOZB Zgodovinsko društvo v Mariboru opozarjamo na lep primer starine v izložbi slaščičarne Tomovič v Jurčičevi ulici, kjer velik in zelo lepo ohranjen lepak nujno opozarja na teniški turnir za Korenčanov pokal 1951... Muhe, pozor! še je čas, da obiščete bogato obloženo izložbo Tovarne mesnih izdelkov v Slovenski ulici. Pohitite, preden se tovarna spomni in vam prepove vstop. Ne ustrašite se pa mrtvih muh, ki ležijo tam okrog, saj je vzrok njihove smrti zelo simpatičen: Preobilica hrane. VELIKA VERJETNOST — Misliš, da bo prenehalo deževali? — Mogoče, doslei je še vsakokrat prenehalo! SLABI ČASI " • Dijak sc pritožuj: svojemu prijatelju: »Cc sem se prej prehladil sem bil ves teden doma. Zdaj pa so iznašli že toliko zdravil, da sem v enem dnevu zdrav.« VABILO NA VELIKO JAVNO PRODUKCIJO, ki se vrši vsak dan od zore do mraka na dvorišču Mariborskega dvora. Na sporedu pretep, krik, rjovenje in rokoborba — pod pokroviteljstvom odobravajočih mamic. PRIDITE! Živce pustite doma! »FORTISSIMO« (Društvo slabovzgojenih otrok) PESIMIZEM »Jaka, verjemi mi, nemi film ima še bodočnost!« »Hudiča! Pa menda nisi gledal filma ,Fant s trobento*?« LOVSKA Janez pripoveduje: »... in potem naenkrat grobna tišina Čakam, čakam...« Pepe škodoželjno: » .. potem pa zavrtiš gumb z mariborske na ljubljansko radijsko postajo!« BODOČI ZAGREBŠKI OBRAZ? 3 A estonska rpsrfev Nad problemom se spotili težkim so pri nas te dni: kam bi enega vtaknili, ko mest šefovskih več ni. Ce ime! bi grupo šesto, bi problema ne bilo: hitro bi mu našli meeto, a za sedmo — je težko! In okrog tega lovili so se skoraj teden dni, končno so se odločili: združiti oddelke tri. Brž zidove so prebili skozi vse pisarne tri, da dvorano so dobili; v njej kot v kinu se sedi. Sefov v njej je zdaj na kupe, ker je prejšnji vsak ostal, mož pa naš je sedme grupe — disciplinski šef postal. Zdaj, če se ozre čez halo disciplinski, kar trpi; skoraj nič mu ni ostalo: le en šef in šest ljudi! To res ni lepo in priznajte sami! Da jesti tako ni primerno! Pri jedi bontona naj vsak se drži in jč naj olikano — zmerno! A jesti okusno in dobro, zares tega vam bonton pač ne brani, in kapljico dobro popiti še vmes k poceni, domači prehrani. m Lep vrt — sobe za tujce — dobro kuhinjo vam nudi stara rcnomirana mariborska gostilna mii sm k MARIBOR, JURČIČEVA UL. 7 Prišel iz metropole semkaj med nas in spravil orkester na prav dober glaS' S sezono prihodnjo pa, kakor vse kaže* od nas se na višji podstavek izmaže. \ V Mariborskem tednu se gredoč v »JADRANU« zglasite. Tam vso noč muzika igrala bo za ples, dobro jedli, pili boste vmes. Kavarna„ JADRJTN* Maribor, Partizanska cesta G LOS AT 011] U V »TOTEM LISTU« Ne maraš za nobeno pot, pretnodri moj šaljivec; jaz sem pa rajši don Kiliot kot Sancho Pansov sivec. I Branko Utidol* PROMPTEN ODGOVOR Da Sancho Pansov sivec nisi, to kot šaljivci mi kar dobro vemo, četudi večkrat trmast ti si in siv si. če se že na — dlako fererno. TOTI LlSt MARIBORSKI VODOMET Ta presneta mrha je pravcata prha! Zadnjice in lica narodu pošprica! Kdor če vodo pili, mora pač storiti kakor slika kaže. Tak gre še najlaže! VOHLJALE* Malo je manjkalo, pa bi se to pot sploh ne “glasil. Skoraj sem zamudil na pošto, ker ml z>uca ni dala m ru in sem jo zavil k »Novemu Tam sedem pijem, popijem in mislim »stati. Takrat pa je bila nesreča tu! Prilepil sem na stol kakor muha na muholovec. Sam zlo-?e3 vedi, s čim so pobarvani tisti stoli, da se oveku tako zalepijo na zadajo plat. K sreči 0 mt rešili drugi in sem še začasa prišel na Pošto. Moje življenje pa je sploh v nevarnosti. Le-dne me bo kdo iz maščevanja mahnil po Slavi — jn z Vohljačem bo proč. Zato bi^ bilo £°bro, da javno izjavim svojo zadnjo željo: Kakršne koli smrti umrem, za nič na svetu me sme pijani pater Narobe pokopati! Ker ^dnjič sem bil priča njegovih pogrebnih obre-?°v- Pomislite, tako se j »atercoa m »edaj razvija javna debata, na baao naj ga postavimo: ali naj bo po-ali ’ strokovnega vodstva, ali polpoklicno, .u Pa amatainko s strokovnim vodstvom. Jaz bi 5 ^j debati pripomnil, da j« najboljša baza za [J4*« gledališče kar potujoča igralska zadruga, * katero bi lahko takoj dobili dobro izvežbano tokovno vodstvo. j^Trnel bi povedati Se mar»ikaj, pa nimam časa. se mi, ker moram oddati brzojavko za go-***!* Strossa ki se je nedavno blagovolil zani-?®ti Ia »5V0j0« imovino v Ptuju. Če bi prej naslov bi mu napisal piamo, tako pa mu ^'Ijam tole brzojavko: n ‘Pridite gospod Stross - stop - vas čaka dolgi - stop - dolgo ate nas farball vi - stop - če ■■pdote vas pobarvamo mi - stop - odšli boste p'sanih hlač - stop - vas pozdravlja Vohljač.« TOI.A7.BA ustnica; Gospod doktor, p« ve j te ml odkrito, 2 mojimi ledvicami? ‘dravnik Posebno zdrave niso, toda do smrti bodo že služile. Hej, koleba! Podjetje za zbiranje odpadkov ..ODPAD” je v Ljubljani, Kersnikova 7 podružnica pa Vošnjakova 22b PTUJSKA GLEDALIŠKA PRAVDA V debati javni zdaj izhoda išče vsak Ptujčan in glav6 si beli, kako naj" uredimo gledališče: mar v Ptuju Dramo bi imeli, v njej zvezdnike in primadone, mar amaterji prineso nam slavo, igralcev novih na vagone? Vsi borci za umetnost pravo in tisti, ki masovnost jim je sveta, v debati tej so dvignili glasove: Raven kulturna, vzgojnost, kvaliteta — besed je kup in perspektive nove... v resnici pa. (naj vas to nič ne gane, čeprav se ptujska Muza stražno kuja), teater iščemo, ki malo stane! O, blagor, blagor Taliji iz Ptuja! VOHLJAČEV PCPSAVEK Čas je, da tudi jaz nekoga popravim. Tovariš Nič krivi - nič dolini se je v zadnji številki Totega krepko zlagal na moj račun, češ da samo voham, ne vidim pa tistih omaric in stenčasov pred MJLO. Resnici na ljubo in temu Niču v opomin objavljam tale popravek: Ni rea, da se nisem zaletel v stenčas in omarice pred MLO in tovarišu Niču priporočam, naj kupi močnejše naočnike in šesto številko Totega lista, pa bo lahko videl, da ni samo Nič krivi -nič dolžni, ampak da tudi nič novega ni povedaL Res je pa, da te omarice še visijo na svojem mestu, za kar je vsekakor bolj kot jaz kriv Nič krivi - nič dolžni, ki v tej zgradbi dela in se dobro pozna z vsemi, ki eo krivi, da ta šara visi pred MLO, ki je tudi dolžan, da jo odstrani. Martin Vohljač, 1. r. Trgovina slep*'h Maribor, Gosposka ulica. Kje pa je to, mogoče kdo se vpraša? V Gosposki ulici je trgovina naša! Tam Jožko, naš predsednik, uraduje, zato ta trgovina prav lepo posluje. Naprodaj so pri nas izdelki slepih in tudi drugih kup izdelkov najdeš lepih. Celo še ta ugodnost tam te čaka, da je v zalogi dokaj raznega tobaka. Želimo, da nas tudi vi bi kmalu obiskali in eden noith stalnih kupcev res postali POPRAVEK ZARADI ROZ EN FELDA Zvedeli smo, da nas namerava sultan Roz En Feld tožiti zaradi netočnega poročanja v naši zadnji številki. Ker nimamo namena nikomur delati krivice, lojalno popravljamo v zadnjem »Totem listu« objavljeno besedilo k sliki, kjer smo netočno poročali o Roz En Feldu in njegovih štirih odaliskah. Resnici na ljubo sporočamo, da smo medtem zvedeli čisto resnico: Roz En Feld nima štirih, ampak pet lepotičic. Za tisto, ki živi v Mariboru, smo namreč zvedeli šele sedaj. Toti list. PRI SPREJEMNEM IZPITU Profesor: Zakaj se latinski jezik imenuje mrter jezik? Dijak: Zato, ker se z njim pišejo recepti. Nam potrebna ni nikakršna reklama, ker strojila naša hvalijo se sama! So tako izborna in pa kvalitetna, da reklama zanje res je brezpredmetna Drugič se zglasite, dragi humorist, pa reklama, dali bomo v »Toti list«. Zaenkrat ne bomo nič oglaševali, ,j3 ker izdelke smo že vse vnaprej prodali! Izdelujemo taninske ekstrakte in mimo grede pripominjamo, da nimamo nič skup nega s trgovskim podjetjem .Tanin« v Mariboru, ki prodaja usnje, šila in kopita Tovu4rnn strogi Majšperk Pritožna knjiga — knjiga vseh knjig Pritožna knjiga, ti si opora in zadnje upanje kupovalcev in strank. Pritožna knjiga, ti si oblaževalka in oplemeniteljevalka prodajalcev in prodajalk. Pritožna knjiga, ti si balzam za kupovalce. Pritožna knjiga, ti si eden izmed stebrov kulturnega trgovanja, poleg radia v trgovini, poleg avtomatičnega zapirala pri vratih in poleg lepih prodajalk gotovo najmočnejši steber kulturnega trgovanja. Pritožna knjiga, premalo spoštovana in premalo uporabljana pritožna knjiga, ti si knjiga vseh knjig Sedel sem pri zajtrku ob uri, ki se spodobi za upokojenca, in prebiral osmrtnice. Nenadoma zaslišim po stopnicah štorkljajoče korake in neposredno za tem se odpro vrata brez predhodnega trkanja. Vstopil je Tone Skurt, kmet s hribov, kar bi lahko uganil že iz štorkljajočih korakov, in razen tega moj bratranec, kar bi tudi že lahko sklepal po tem, da ni potrkal. Ker je moj bratranec, lahko sklepate, da je že pripadnik starejšega pokolenja. Zob časa ga je že močno načel Najprej se je lotil njegovih zob — tudi zob časa je duhovit — in ko je tukaj korenito opravil svoj posel, se je lotil njegovih oči. Večkrat se mu vnamejo oči in točijo prave krokodilove solze. Te solze mojega bratranca, trdno gorenjsko korenino, zelo razburjajo in zato je prišel v Ljubljano, da bi dobil kaka zdravila. Odšla sva k zdravniku in nato z receptom v lekarno. Obljubili so, da bodo zdravila gotova popoldne in- sicer že do dveh, da bo bratranec lahko odšel domov že s popoldanskim gorenjskim vlakom. Ob dveh sva že stala v lekarni. Obrnila sva se na mlado uslužbenko, ki je estetsko vsekakor kapaciteta in pol, ena izmed tistih uslužbenk v trgovskih lokalih, ob pogledu na katere se človeku v mislih vsiljuje hvaležnost, da se je rodil v krajih kulturnega trgovanja, kjer ne strežejo prodajalke v feredžah. Tudi naju, razvalini, je nagovorila še dokaj vljudno, toda zdravila ni bilo. Apeliral sem na to, da bo sicer odšel vlak, toda odgovorila je, da to ni važno. Skliceval sem se na to, da so bila zdravila obljubljena do dveh, toda vse zastonj. Nato sem zahteval pritožno knjigo. Med mano in blagajničarko se je razvila naslednja diskusija: •Jojme, sestra, kak,' si ti velika in kako lepo rejena! Jaz pa mala, zamorjena suha trlica kot trepetlika.« •Sestra, to preprosta je uganka: v semenarni sem bila izbrana in zato debela sem, prostrana in zato sem taka neugnanka.« Dobro seme — dober plod! SEMENARNA ZA SLOVENIJO PODRUŽNICA MARIBOR opravlja semensko službo. Pri tem smo postregli in zadovoljili kupce iz vse severovzhodne Slovenije. Poznajo nas vse slovenske KZ, KDZ, Državna posestva, ekonomije in privatni sektor No, zdaj je preč ... Zdaj živ ne bo nikoli, več. Le škoda — kar je zamudil — več ne dohiti. Prebral ni zadnjih — »7 dni« »7 DNI doma in po svetu« je zanimiv tedenski list, ki prinaša čtivo iz vseh krajev sveta, zdravniško, pravno in vzgojno posvetovalnico, otroški in ženski kotiček ter še vrsto zanimivih, smešnih in resnih. Tudi za ugankarje je poskrbljeno! Zanje so pripravljene vedno lepe knjižne nagrade. VSE TO PA LE ZA 5 DIN Zahtevajte povsod »7 DNI DOMA IN PO SVETU«! Prodajalci časopisov, naročajte »7 DNI« pri »VESTNIKU«, Maribor, Kopališka 6! — Kje imate pritožno knjigo? >— Pojdite k upravniku! — Kje je upravnik? — Upravnik je v Beogradu. Ob tem usodnem odgovoru sem zapazil, da je bratranec zlezel skupaj v trenutku še za nekaj centimetrov. Toda ko je stiska največja, je rešitev najbliže. Neposredno za tem naju je poklicala prodajalka in nama izročila zdravila. Izkazala se je pritožna knjiga v vsej svoji mogočnosti, ki je tolikšna, da učinkuje celo na razdaljo 500 km. Pritožna knjiga, ti si opora in zadnje upanje kupovalcev in strank. Pritožna knjiga, ti si oblaževalka in oplemeniteljevalka prodajalcev in prodajalk. Pritožna knjiga, ti si balzam za kupovalce. Pritožna knjiga, ti si eden izmed stebrov kulturnega trgovanja, poleg radia v trgovini, poleg avtomatičnega zapirala pri vratih in poleg lepih prodajalk gotovo najmočnejši steber kulturnega trgovanja. Pritožna knjiga, premalo spoštovana in premalo uporabljana pritožna knjiga, ti si knjiga vseh knjig! Pesent o pesniškem Frančku sEllkl »Opernsanger bil sem in zato pišem dramske kritike lahko.« Popusti posvetno rabo Franček nežni, lirik solzni, vrne spet se h kravi molzni, zdaj goji spet kolerabo. Le v teater še posega, to •njegovo je področje«. Piše pa precej — otročje, sam s seboj se stalno krega. Kadar poročilo kuje, po vseh oglih prisluškuje, kaj igralcu primanjkuje, z znanci prej se posvetuje. Le doma še recitira svoje pesniške solzice, moči svoje solzno lice, kakor kakšna mila Jera. Ginjen je nad lastnim stihom, spremlja ga z globokim vzdihom. Da je genij,, je prepričan, in kot tak bo še zveličan. Genialni so kontrasti v duši solznega poeta: zdaj trenira za atleta, hrepeni po športni časti. S palico v višino sili, letvica pa zmerom pade. Škoda lirične parade, vrli športnik se mi smili. Joj, če bi bilo mogoče s tal takole se odbiti, na Parnas lepo skočiti! Kaj, ko Pegaz tega noče! Mariborski Sherlock Holme* išče deficit založbe »Obzorja** Spredaj išče deliclt, zadaj hodi 6uficit. Nič več ni v skrbeh Košjjr; pes — ta nosil bo denar! V Mariborskem tednu vse tegobe iskanja stanovanj se razpršijo. V »TURISTU« so pripravljene že sobe, ki vaš izbran okus zadovoljijo! »HOTEL TURIST« za tujce je privlačen, v prijetni kolodvorski je bližini, komforten, snažen, ličen, vedno zračen, od hrupa stran in vendar — v sredini. 97 1ISRIST HOTEL" v Sodni, nlicl novo odprt hotel v Mariboru, najbližji kolodvoru. Izvrstno in ceneno hrano pu dobite v gostilni »TURIST« (bivši Dermastja) na Partizanski cesti ■' yT <9 9 .7- Lublana bo kmal tku nova kt kašna na «išn pečena nevesta. Na pusebn kunštn način *° na nou ublekl tista Feliks-Urbančeva bajta nasprot flenčkajnarjou. Ta narprej sa fasada Pfefarbal du pruga štuka na Sempetrsk cest, P°1 pa ud pruga štuka naprej na Mikl6šičou, pa ud pruga štuka naprej na Miklošičau, ®azadn pa ud pruga štuka na gor na Sempetrsk. Prauja, de na ta furklc deu delj traja, pa bo to°rda zatu prej fertik. ,— De se bele črke na belem zidu zlo dobr ^dja, je pogruntau tist, ke je na Knezou bajt Ieklama delou. Zdej menda delaja ena nova £°gruntacija, de boja na črna dila namalal ena ffrivia iz črnem črkam, zatu de se bo tud ponoč keJ vidi. ■— Zadnč sm šou u štacuna »Hruška«, de b fe tom hruške kupu. Pa 6a mel sam vzorce za }2voz, pa še tiste ta četrte kategorije. Ampak "Umarc in paradajza je pa ta »Hruška« mela ‘Olk na razpulaga. kt u Italij fašistou, to se Pfau: za neki let preveč. 7- U Lublan se je pir nngro ihicenu, na detajl pa ga še zmeri lohka u nekterh gustinskh °brath ugodn -kupte po 50 din flaša. Sevede, če Nste tku naumn, de na greste ke, kjer je cenej. — Zlo dobre češne sm pa zadnč dubiu pr *Sadje - Zelenava«. Pujedu sm jh kar e peškam ^’ed. Pol me je pa začel prec pu želode žraufat. ne zaradi češn, ampak zatu, ke sm zagledu, sa m jh u Kurošcou »Sluvensk dom« zavil. Iz tacga škrniclna, kt vidte, res ni zdrau česn l°bat. . . „'— Na lublanskem MLO maja napisne table visok prpete, de nubedn du gor ne duseze. ^ se lohk iz tega sklepa, ke tom še zmiri vi- Poioivun hvala bogu, potem pa so gospod župnik S Vedno tauglih!« I ČE MAČKE NI DOMA... »Naj reče kdo, kar hoče, Jaz bom .regiral1 Hoče!« V Hočah Dokl, impregnator in tovarniški diktator, je za hip prevzel oblast, drugim v ikodo — sebi t> čast. Dolgo bi tako užival in »uradno« bi popival, ženske v pisarno spuščal, delavce pa kar odpuščal, če se ne bi vrnil pravi šef in ustavil ves ta blef. — Komaj je izvedel, da so se pocenila zdravila, že si je privoščil tiius. Zakaj ta človek mirno spi, čeprav nad glavo streha mu gori. Sedaj pa bralci — če ne spile stran enaindvajset še preberite. Danes šef — in nikdar več! Dokl, slava preč je — preči r fZo£*r'i P rtfoi1, c e n je ras !>»a!ec! Prijetno S»r>š 9?e5enečen, ko boš uptovi!, «S§ je na lej strani samo — en og'a«! IZ BEGUNSKIH TABORIŠČ — V Dravo ga bom zabrisal. Po novih predpisih ga ne smem postavljati ne sem ne tja, ne tu ne tam, zato ga bom treščil v Dravo, preden tudi tega ne prepovedo. Nerazumljivo! Midva crkavava od žeje, oni tam spredaj pa, kaže, da sploh ne .rabi vode? • Saj je tudi res na rabi! Veš, Ljubljančan je, pa se je že doma privadi! biti poleti brez vode. BICIKLOVA ZADNJA URA NA MARIBORSKEM MOSTU sko Soboto. Tu ti brez vsakršnih ceremonij prišpičijo funkcijo predsednika. Na ta način so že osrečili nekega zemljana (menda mu pravijo Ludvik Vida), ki je zadnjič le mimogrede pokukal na zbor, pa mu je siromaku (ki povrhu še delegat ni bil) visoka funkcija kar na grbo priletela. OB RAZSTAVI DEL AKADEMIJE ZA LIKOVNO UMETNOST Učenci prof. Smerduja so razstavili dela, ki po oceni Metoda Mikuža spominjajo na polena in okleščke. UČINKOVITI UKREPI »Murvin prelec je vdrl v Prekmurj^ Halo... halo ...! Takoj mobilizirajte vs® razpoložljiva sredstva, vse gasilce, množičn« organizacije, propagandiste...« In uspehi? Prvič — tri sto nalepljenih plakatov »Muf' vin prelec z vsem svojim vražjim žaro* dom...« (plakate je zverina že skoraj po* žrla); drugič — dvaindvajset okrožnic okraj* nega ljudskega odbora občinskim forumom! tretjič — postavitev komisij za zatiranj® škodljivca; četrtič — pod vsem tem debel* črna črta; petič — pod črto z velikimi črk«' mi: NIC! NESREČNI INOZEMSKI TURIST V KREMPLJIH CARINE... IŠČEMO PREDSEDNIKA Če hoče kdo naglo postati predsednik okrajnega zadružnega zbora, naj se nemudoma potrudi na občni zbor OZZ v Mur- Ves svet, trgovec, se ti bo smejal, če boš za robo, ki pred nosom je — okoli potoval! . ^ Avstriji: O, ježeš, ježeš! 2e sedaj n** niso nič kaj obrajtali, kaj bo šele sedaj« ko so se z Gruberjem prijateljsko pomenili« VZORNO DRUŠTVO V RADMOŽANClfl Tujec: »Kakšne vrste blagajničarka pa & vi, ko ne poznate nobenega člana društva, ni^ tajnika in niti predsednika?!« Blagajničarka (hladnokrvno): »Saj oft’ mene tudi ne poznajo!« — Ti, ali je tukaj razstava Akademije za Likovno umetnosit? — Tako, gospod, imate še kaj za c*' rino? .,. Krajevne trgovine in podjetja mala poceni robo rada bi nakupovala. Mi kar povemo vam, da si zato prav nič potrebno ni razbijati glavo! Trgovec! V glavo črke si zabij: Koloniale ki večno v tvojem naj spominu bi ostale! Brezhibno robo (nelcurantne ne poznamo) klientom svojim točno in ceneno damo! Nikomur tja po svetu treba ni hoditi, le v Jurčičevo ulico boš moral priti in vse, kar tvoje bo srce si poželelo, v podjetju našem bo izbralo in imelo! Če pa, recimo, hoje, vožnje si nasprotnik, nič hudega, saj obiskal te bo naš potnik! Le javi nam, in že se bo pojavil, z njim prav tako kupčijo dobro boš napravil V Saharski puščavi V Italiji: Orkaduš! Zdaj se naj pa še 11*' lija spomni na kakšne prijateljske obiske* pa bomo tudi mi v še večjem zosu. [ Hazen koloradskega hrošča in murvinega '-'lea nam nagaja tudi tiskarski škrat. ^ale slika spada namreč k Vohljaču, ki podstavlja — najbrž ste že uganili — patra Kobeta in personam ... ^IJETNO JE ZDRUŽIL S KORISTNIM p6dsednik KLO Hoče Trampuž, ko je premestil t Oje službene prostore v bufet Hoče. Če je to č di koristno in prijetno za stranke, odkar se v* samo s pokušnjo vina, pa ne vemo. Ivan sreča Mirka na cesti, ko pelje na vozičku sod črnila, pa ga povpraša: »Ej, Mirko, ali boš odprl trgovino?« »Ne, ampak radio grem kupovat na obroke k »Preskrbi«, pa moram izpolniti goro obrazcev.« »Ej, Mirko, škoda da si sl vzel dopust. Radia tako ne boš mogel kupiti, ko pa ne veš rojstnih podatkov svoje prababice!* In tako je Mirko raje najel kamion in odpeljal obrazce domov. Baje bo iz njih napravil za Mariborski teden Keopsovo piramido. GOSTINSKEMU OBRATU »ŠESTICA« Trdite, da so nam potrebna »Navodila«, mi pa Vam le želimo, da bila bi mila tako Vam sreča še vnaprej v izbiri vina kot Vam bila v izbiri je nakupovalcev, ki po izjavah so vseh briških kmetovalcev po petnajst din dajali več za liter vina kot je zahteval kmet. Še več! Baje zalili krepko kupčijo vsako z vedri so tokaja, a brihtni Brici pa medtem jim napolnili so sode z rebulo namesto pravega tokaja. A gost? Verjame naj, kar na ceniku piše, če tega noče — naj pod nosom se obriše! KAR HOČETE bi plačali gostinci iz Ilirske Bistrici, pa čeprav bi morali povišati ceno pivu od 60 na 70 dinarjev za liter, samo če bi jim' hoteli gostinci v Matuljah povedati, kako lahko prodajajo pivo za 10 dinarjev ceneje pri litru, čeprav jih oni sami oskrbujejo s pivom in jim priračunajo pri vsakem litru še 7 dinarjev. Po vsem Krasu zapihati Fabrič, Žgur in tutti frutti draška burja zopet mora; so iz naše domovine tokrat v našem »Totem listu«, spravljali brez passaportov to doma je iz Maribora. sebi slične čez iconfine. Tam v Gorici so pred dnevi Banda še vohunsko službo čudne slavnosti imeli: te Italije vojaki ®° na mejo pridrveli. 'Sam Baresi je govoril Ul povedal, da na Piavi slavna rimska vojska čaka, to da kmalu Trst preplavi. Izza meje so rohneli, da nam bodo pokazali, zraven pa so pozabili, da so večkrat že — bežali. 0 Skratka, tisti dan v Gorici te bilo precej go f lan ja. Puč tako je, če o zmagah se nekomu samo — sanja! Zdaj pa nekaj iz Solkana: Tam so pred sodiščem stali takšni tički, ki sa novce domovino so prodali. je za tujca opravljala. Nekaj časa šlo tako je, zdaj pa stvar se je loončala. V Šmartnem pa imajo Nado. ki živela kar najslaje je na zadružno-kmetijske stroške in na primanjkljaje. Okrog Cerknice pa letos koloradski hrošč se pase, da odšel bi', pa nikakor vrag prepričati ne da se. Če že danes ta grdoba prebivalstvo ne vznemirja, bo takrat ga prav gotovo, ko ostane — brez krompirja V Planici pa imajo župnika, ki naša ustava se mu zdi kot trn v peti in mu čisto nič ni prava Rad bi šel se mučenika, pa mu nihče ne veruje; da svetnik ni, pač preteklost že njegova izkazuje. Prvo bodi sam kot treba, potlej drugim nauke dajaj; si zaprt bil, zdaj si zunaj, delaj v redu in ne lajaj! Kam pripada Bukovica, v Renče ali v Šempeter, to je stvar, ki v naših krajih vzdignila je velik veter. Eni bi jo po vsej sili na Gorico prislonili, a domače prebivalstvo vse bolj na Šempeter sili. Bukovčaiii pri tej reči naj sami besedo imajo! Kamor si sami želijo, tja naj jih pa tudi dajo! S tem konča se kraška burja, naj za danes bo zadosti. Drugič spet bo zapihala. A — pošljite ji novosti! “Ram pojdeš po kinu?« “I — kam, kakor spat' Le naglo še preje se grem posladkat...« 3Cam ? Jasno — v novo otvorjeno Slaščičarno Kino-kavarae Skoraj se nam ie »zmuznil! »K..vk«,,iA| kiČIČARU«— takoj pri izhodu iz kina. Odprto imamo vsakokrat še pol ure po koncu predstave! ENA IZ SEŽANE , Ve.6 — Ali hočeš zaslužiti na prijeten način 12 dinarjev? — Seveda ... — Potem pa kar semle stopi v kavarno Central in si naroči hrenovko, ker tukaj stane samo 38 dinarjev, dočim povsod dru~ god 50 dinarjev. Razen tega dobite originalno dalmatinsko kapljico in pristen dalmatinski pršut. Za dobro črno kavo in prvovrsten sladoled pa se pravtako obrnite na nas. Kavama CENTRAL MARIBOR, GOSPOSKA ULICA AAAGlBOS.SKA r> ■ -v 0 LICACN4 ; - V j. • BUT/IC K vragu s tako britvico! Saj ne reže čisto nič. Niti ficka ne velja, naj pocitra jo hudič! Če bi vsaj se zmislil kdo in izumil aparat. Z britvico nabrušeno bril bi se lahko večkrat. Ta možak pač še ne ve, da pripravljen aparat, kot zaščitnik hudih brad, čaka ga v LIVARNI že. Kmalu kupil si ga boš v trgovini že lahko. Britvic več ne boš v koš odmetaval kar tako. Razen tega izdelujemo: Vlečeno medenino, odlitke pisanih kovin, vodovodne, sanitarne in parne armature ter armature sadnih in vinogradniških škropilnic. Tudi gradbeno in pohištveno okovje, črpalke za PLZ, razno galanterijsko blago, aluminijaste in medeninaste kovine in kompletne kopalne peči izdelujemo v najboljši kakovosti. Posebej pa še opozarjamo na naš novi oddelek za brizgani in tisnjeni liv, ki je najmoderneje opremljen. Mar? Istrska livarna BRUSILNI APARAT ZA BRITVICE Ali je io lepo ? MODNI REVIJI S TOTIM TEATROM piše s prstom na blatnik — menda si misli, da bodo tako zanj najbolj gotovo zvedeli v inozemstvu in ga kar povabili za filmskega zvezdnika ali ministrskega predsednika. Pa ne bodo — tepcev imajo sami za izvoz preveč... Zato pa smo lahko tudi bolj ponosni na stranišča v naših gostinskih obratih. Stric Lojze, ki se na ta sektor najbolj spozna, je zadnjič dejal, da bi bilo dobro po tej liniji poslat kakšno inšpekcijo. Saj se mu še pit ne ljubi, če pomisli, kaj ga potem čaka... Mamca me straši, da se bom smel hodit igrat samo še na otroško igrišče, ki ga zdaj postavljajo tam pod Piramido. Pa sva šla s Frančkom pogledat, kakšno je nogometno igrišče — pa ga sploh ni! Edino, kar sva videla, je to, da tam ena hiša sploh nima greznice in neki siten star gospod je dejal, da bodo tisto vodo speljali menda v novi bazen. Jaz pa s e trt dejal, da naj jo raje speljejo kar po cesti, saj so se ljudje že tako lepo naučili balancirati po tistih ozkih robovih pločnikov, da jim pozneje tudi greznica namesto razrite ceste ne bo delala težav. Je pač tako * temi cestami. Najprej so napravili »Teden cest«, pa ni nikogar bilo blizu; morda bi bilo bolje, če bi napravili »Mesec cest*, tako da bi se potem imeli vsaj vzrok izgovarjati, zakaj nimamo raje »Leta cest«; v »Desetletju cest« pa bi potem vendarle prišla na vrsto Ali ie to lepo ? Pa še Ježek in Božo vam bosta o te® povedala na MODNI REVUI1 TOTIM TEATRA DVOHEKTARSKI »DONOS«..- (Mariborski motiv) Pametni možje so v mestni vrtnariji, to so ekonomi z iznajdljivo žilico/ Krog Kalvarije slovenske so — kamilic posejati, da zdaj raste kot v prerijiI VPRAŠANJA Kaj je potrpežljivost? Če sediš v letnem Kinu in čakaš na predstavel Kaj je sreča? Če se tl pripeti, da greS v letni kino in res film, ne da bi se enkrat utrgali Kaj je pa naivnost? Če kljub vsemu temu greš še drugič v kinot Letošnje vreme pa res ni vreme. Teta Mina je brala v Vestniku, da do avgusta ne bo poletja, ker je tako napisal tisti vremenski prerok. Očka pa pravi, da je to skrajna neuvidevnost tega preroka, ker bi moral vedeti, da bodo na Mariborskem otoku postavili še višje cene, samo da bi deževne dni »noter spravili« — jaz pa se bom moral hodit v Dravo kopat... Sicer pa se sedaj vse pripravlja na Mariborski teden. Očka polaga dinarje na stran za vinsko pokušnjo, mama pa za modno revijo. Sem radoveden, katerega bo bolj glava bolela ... Tudi jaz bom moral zbrati nekaj izvenproračunskih sredstev, ker bo baje tokrat na Tednu tak cirkus, da ga bodo še tujci prišli gledat. Samo, da ne bo s temi tujci tako, kot je bilo zadnjič s teto Ivanko, ki je naši mamici prišla vsa navdušena kazat čevlje, ki jih je poslal stric Kori iz Salzburga. »Svetamat božja«, je pravila, »tako lepih čevljev v tej naSi Jugoslaviji ne bodo nikoli znali delat! To le meni verjemi, Marjeta!* Ko pa je mamica natančneje pogledala čevlje, je videla na štampiljki, da so izdelani v — Jugoslaviji. Teti Ivanki je res za hip sa^n zaprlo, potem pa se ji je le spet odprlo, češ da so te čevlje gotovo naredili inozemski strokovnjaki — in samo za izvoz. Jaz sem ji pa rekel, da tudi ona, čeprav je ni napravil noben inozemski strokovnjak, ni za drugo kot za izvoz... Samo še danes ne vem, zakaj je vrgla tiste eksport-import čevlje za mano s tako jezo...? Sicer pa je veselo, kadar pridejo kakšni tujci. Pred »Orlom« se ustavlja pri vsakem tujem avtomobilu toliko zijal, da se še Frančku neumno zdi, ki je med nami vsemi najbolj bedast. Kot da še ne bi nikoli videl kakšnega Forda ali Chevmleta...? Potem pa se takšno teslo pnd- MARIBORSKI TEDENSKI OBRAZ »Kaj, dekie, boš dovolila, da poljubim te lahko?« »Ko v človeka spremenila Mestna brivnica te bo!* To boste zvedeli na MODNI REVIJI S TOTIM TEATROM tudi Ruška cesta, kjer se je kriminalno voziti, kot pravi tisti prefrigani direktor, ki se vedno privat vozi s službenim avtomobilom. To pa je sploh »špas« s temi kriminalnimi dt-rektorji. Ondan so enega imeli na sodišču in teta Ivanka, ki ve za vse senzacije, je prišla pravit mamci o tistem Šalamunu, ki je bil tudi direktor in je imel premalo denarja v blagajni in preveč babnic. Dalje pa nisem slišal, ker me je mamca poslala k sosedovim na uro gledat, ker se je naša baje ustavila. Skozi ključavnico sem samo še slišal mamico, da bi bilo bolje, če bi takim tičem gledali bolj na prste kot pa skozi prste. Škoda, da ni bila večja ključavnica, takšna, za katero bi bit pravi tisti ključ na plakatih za Mariborski teden, za katerega nihče ne ve, kaj pomeni. Janez je celo dejal, da mu sme tisti, ki to ugane, pritisniti dve klofuti, kar tudi ni kar tako, ker je Janez sila močan in ima edino v telovadbi pozitivno oceno. Tako, danes bom končal, prihodnjič pa ti še kaj novega pošlje Tvoj Jurček Fmikula, pionir v I. d razredu gimnazije. MARIBORSKA OLEPŠEVALNA Hej, rejci! Veste, kje se koza lahko najbolj varno pase? Na Glavnem trgu, kjer izredno sočna, bujna trava rase! Za Teden, ki traja kar štirinajst dni« imel Skuškov Janez je hude skrbi. Zdaj figo držimo, da ne bo dežja, sicer nam od jeze naš Janez zbezlj* si poglejte na MODNI REVIJI S TOTIM TEATROM na Mariborskem tednu! TOTI LIST. „ točna zaključna ura v ljubljanskih kavarnah Pesem o Lniigali Bili so 4asi, ko brati svm> pa takole ostanite! Serviramo pa POŠTARSKO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO °mpO-ima pravico r.a 25 % od prodajne V? otroci so nalogo pravilno rešili: 150 dinarjev, Le mali Marjan in sta izračunal«, da mora dobiti t^nist 25 % od 450 dinarjev. lv Pa ne morda zato, ker bi bilo tako |ri*mpak samo za vsak slučaj — če bi 4te*JNuna kdaj hotela izdati kakšno ^•Mto peamaneo... Ta »godba kratka, duhovita, na zadnji strani je razkrita. , . 1f OOOdi* Ljub^anski oWf»?- dr. sur. Mela DOMa&a) KURA 90 J OP din M* r SO J,M t^Tle IZ ZA6K*Ml I* 000 d, n V prestolnici naši, Ljubljani, živela gospa je. ki v vseh je kavarnah slovela. A nekaj je tednov več videti ni. (ta čas pač na stroške države živi). Na svoje »bogastvo« je Meta lovila kaline in jih brez pardona gulila. Naj to bil novinar, jurist je, slikar, igralec, zlatar — nič ni Meti b’lo mar! O »bratih premožnih« je pravljice znala, o dolarjih, funtih in guldnih 'agala, in vsi, ki rabili so tujo valuto, nasedli so v dinarjih Metk ci kruto. V Holandijo želel je iti nekdo, a dolarje jasno, je treba za to. In ta, kot bi mignil, nafarban je bil: kar petnajst je tisoč pri Meti zgubil. O »Smirna« preprogi je zagostolela ta Meta in že si kalina je ujela. In volku na mah — je prišla govorica ■ speljala je štir‘deset jurčkov lisica. KO BI... Ko bi bil vprašan Srečko Kobi, kako bi trošil elektriko, ko bi jo moral sam plačevati, bi Kobi verjetno dejal: »Kako bi jaz, Kobi, sam plačeval, ko bi me to preveč stalo!« Tako bi rekel Kobi. Ko bi pa že prej prišla kontrola na to in bi Kobi prej zvedel, da tako ne gre, bi bilo precej kilovatov prihranjenih. Tako pa danes lahko trdimo, da se imenuje peč, ki je požrla največ elektrike — Podpeč. Pa je ne bi, ko bi jo že prej plačeval sam Kobi. — Čemu s steklenkami ljudje hite? Mar v Dobrni zastonj delijo vino? — Ah kaj, da v Dobrni več mesta ne dobe, bojijo se in vlačijo za vodo steklenico. Kajti zdravilna svojstva vode v Dobrni so poleg miru, prekrasne okolice in zdravniške nege garanti za vaše ozdravljenje Zato naglo rezervirajte sobo v zdravilišču! Kajti recite kar hočete: ZA MALO DENARJA - MNOGO ZDRAVLJENJA to ni kar tako' Med ženskimi žrtvami je Gabrijela lažem drage Mete več tednov verjela, nakar je spoznala, da plašč njen krznen postal je Urbančeve Met.kice plen. »Slučajno« sp iznala je Meta še Olgo, in tudi pri tej se ni vleklo na dolgo: jo brž je obrnila za streptomicin -in Meta je dala v žep par tisoč din. Afera krog Mete tako se vrti. da tri sto zdaj jurčkov »mecenom« fali. A nekaj je takšnih ki svojo izgubo prijavili niso — ugledu na ljubo Na »srčno dobroto« je Meta igrala. Kot vidite, jih kar precej je speljala. Pred njo se je zda; oddahnila Ljubljana, odkar je bila — kamor spada — poslana. V LJUBLJANO JE PRIŠLA KRALJICA! Po stari resnici, da se zločinci radi vračajo na kraj zločina, je te dni pripotovala od nekod izza meje Herta Kralj, rojena Arko, ki je leta 1942 optirala za Hitlerjev r-- Prišla je menda pogledat, če bi morda .še kje našla tisto kljukasto fano, ki jo je leta 1941 v Ljub-ljar: prva razobesila. LJUBLJANSKI PSI MED SEBOJ mzok Ul/O PI S Črni celemu: Ali ni tisti ču> *oia ljubica? Beli: Da, bil je do predpisa o t^Ksah za pse. Zdaj sem pa zvedel, da sem jaz, ki sem luksuzen, cenjen na 1500 dinarjev, ona pa, ki je čuvaj, samo na 300 S tako nizko cenjeno nevesto pa jaz že ne bom ljubezni zganjal. ZVESTOBA »Jurček, kaj je zvestoba na potenco?« »Radijski naročnik z zaplombiranim aparatom?« »Zakaj? Saj ta ne posluša več radia!« ••Pa ga le! Čemu bi siccr Radio Ljubljana obveščal takšne v pogovoru s poslušalci, da jim bo poslal položnice za plačilo takse za za-plombiranje, če je še niso plačali!« S samokolnico voziti, to je res odlična stvar! Če v TOVARNI BARV jo kupiš, si prihraniš še denar. S samokolnico voziti, če si mlad aV če si star, to je delovni užitek, to je svojevrsten čar! Samokolnice po 1350 din — Ročni vozički za gospodinjstvo — Pralnice — Gostilniški stoli TOVAB^ii E n V IN LES& H IZDELKOV mo/jrig PRIPORNIK IZ UNIONSKEGA STRANIŠČA Znani publicist Janko Kač zelo rad Pr‘Pj veduje, da je bil te dni zaprt na Miklošič^ ce^ti Da ne bo pomote, je prav če stvar i**" tančneje obrazložimo: pijanega Kača so & vede zaklenile čistilke v Unionsko strani^ kjer je ležal pijan kot čep To objavlja1**0 zato, da je končno vendarle zopet nekaj ^ čevega publicirano KTNO MOSKVA — LJUBLJANA Imena mnogih placov, gas smo prebeksla^' še Ljudevit je Gaj prišel ob svojo gaS<2' A g'narja dost' smo občin’ naši pr’šparaJ' ker menda lc zaradi neonskih luči napis se kino MOSKVA še naprej blcš^ Zakaj pa ne bi črk med samo premeš^ in MOSKVA bi čez kratek hip postal* SMOKVA7 Lahko pa tudi t'ko bi tole reč spelal’. da vprašamo se: le za KVA SMO pustili tega zlodja t'le za pasmo? £ <■ |fl§ ii §§p> v _ > Ogiejie ieyu si, ki spi v štacuni zimsko spanje: Mož savi je kriv, da kupcev ni, ker ni se brigal zanje. I Če kupcem bi asortiman izdelkov naših nudil, bil bi mu še prekratek dan! A ta? Je vse zamudil’ Inrfustira kov stskih irtfe^ov MARIBOR CESTA ZMAGE 13 5. julija 1952 ^murski fiiliač siresa svoje »J? malo in bi oni dan tragično končal zaradi :,stih lotmerških babnic. Zagnale so gromozan-j ' hrup in bilo bi kmalu po moji revščini, da j? nisem kar brez slovesa odkuril čez Unter j ^Pping — slovensko se vas imenuje KRAPJE, k hišne tablice so že iz Dolfckovih .časov v ckmurje h v BELTINCIH me je pre^i gostilno Franček a'ačišev povabil na špricer. Na uho mi je po-da tjihko plača, ker je skupnost ofrnaf.il ? G» jurčkov. Bivši klojarji so mu namreč moj-j sko spregledali 3,55 ha obdelovalne zemlje in j.e *ato kar več mesecev meni nič tebi nič vle-, otroške doklade. v v MURSKI SOBOTI pa hodi zadnje čase vse *ni- Pred dnevi so z velikimi častmi po-■ Sumili k zadnjemu počitku žogobrcki klub , .^Uro«. Na sedmini se je zbral ves soboški °goinotni cvet. Beseda ie dala besedo in na-' s“?*adnje so se zastran krivca še krepko spo- I £fljeli. Nekdo je žolčno obdeloval »svinjske* ' 9v>jače, ti igralce, igralci pa sekretarja. Menda ^ J?, si na koncu zapeli še pesmico: »... mačka k ^0, miš pšenico pod goro. ..« No, zunaj je J^tem lilo kot iz škafa. V egiptovski temi sem ^ Soteski na vse štiri čofnil v toplice »Bala-in naposled zajadral čez poklapane plotove v testni kino. Vrteli so nekakšen film od konca j£°tl začetku. Stisnil sem figo in raje sedel na u.^bljeno gradbišče kino dvorane, ki potrpež-j)i,Vo čaka 27. aprila Do tega dne naj bi namreč k a stavba pod streho. Sicer pa — 27. aprilov več... Kam boš hodil se zvečer hladit? Kam boš hodil Laško pivo pit? Nit 3 ugibanjem ne trati časa, saj pri »Orlu* čaka te terasa.' Torej — k »ORLU« na teraso! ' i Hotel Orei • Maribor — V HODOŠU pa spet nekakšen sestanek. Hodo-žanci so na žive in mrtve tuhtali, kako obdelati tistih 14 ha občinskega plevela, ki že lep čas krasi domača polja. Po dolgi razpravi so sklenili: »Če oblast na vsak način hoče, da se zemljica obdela, naj primakne milijonček, pridelke bomo pa že sami pospravili!« V KRIŽEVCE sem jo primahal prav v času, ko so duhovni gospod na veliki licitaciji ponujali ameriške obleke po 6 jurčkov, revnejšim ovčicam pa so vrgli kako capo tddi za teden dni garanja na posvečenem vrtu. Ker mi ni bilo do tega, sem prisedel na nek voz. Voznik me je posadil med sode ki so me zaradi neznosne vročine docela zamikali. Roka je kar sama segla po pipi, toda s pijačo ni bilo nič. Iz luknje sem potegnil le nekakšno capo, voznik pa mi je navsezadnje le zaupal, da so sodi naliti z ameriškim blagom, ki ga križevski gospod — menda zaradi lepšega — pošiljajo svoji žlahti v Šalovce. V MAČKOVCIH pa. tri sto medvedov, spet tisti Beznec Odkar je bil dvakrat v Totem listu, je tako napredoval v kupčiji, da so se stvari čisto zasukale Prej je namreč zadruga njemu izplačevala provizijo, zdaj pa jo on zadrugi V GABERJU so bivši klojarji na vse prelege prepričevali ljudi iz okraja, da pri njih ni mur-vinega prelca, nrav tedaj, ko ie zverina vdirala v njihove uradne prostore V SKAKOVCIH me je pritegnila zapuščena prašičja farmica, ki je še pes ne povoha, čeprav je stala samo nekaj milijončkov. Najbolje bi bilo, če b-i v prazno prašičfe bivališče zaprli tistega ki ie to godljo skuhal V SVETINJAH je bila ob belem dnevu za-^ druga spet zaprta Flikač, nikar ne moti ljubezenske idile v kletnih prostorih — so mi pomežiknile čakajoče gospodinje. Stegnil sem gofljo skozi lino in na ganlarjih zagledal z žemljicami in klobasami ovenčano poslovodkinjo in delovodjo svetinjskega državnega posestva, ki sta uživala čudovito ljubezensko opojnost. Rečem vam, da se mi je storilo milo pri srcu in sem radovedne babnice kar domov nagnal. NA MURSKEM POLJU sem mimogrede trčil ob nekakšnega patrona, ki je »zaupno« zbiral »zaupne ljudi« za škofovo gardo. Ponudil sem se mu tudi jaz, pa mi je »zaupni« lotmerški mežnar zaupal, da takšnih pokvek ne sprejemajo, ker se obeta huda borba s komunisti. Če je patron speljal kakšnega osla na led, mi ni znano, vem pa, da so gospod škof prirajžali v lotmerško faro brez spremstva in napovedanih bojev. V RADGONI sem v mestni parni pekarni kupil štruco surovega kruha in se po bližnjici zaprašil v SPODNJO ŠČAVNTCO Tn elei — v zadrugi mi je postregel pravi pasji sin, ki je zastopal odsotnega poslovodjo. Če je novi pasji prodajalec tudi registriran pri OZZ, nisem utegnil ugotoviti, kajti govori le materin jezik. IZ LOTMERKA pa za zaključek lahko poročam le to, da sem občudoval promenado prašičev po mestnih ulicah. Pa idile nisem dolgo užival. Od nekod se je pripodila jata pasjih mrcin z vneto lastnico iz Starega trga in sem jo po vseh pasjih pravilih v pasjem diru ucvrl na obmurske flike. ZABAVNO JE PA LE BILO Vesela zabava v Radmožancih se je končala povsem nezabavno. Po zaključku veselice, ki jo je za vaščane priredila mladinska organizacija, je prireditveni odbor ugotovil 8 jurčkov »čiste« zgube. Tega denarca ni hotel nadoknaditi nihče — niti občinski ljudski odbor. Toda ta stari niso taki pesimisti. »Nič za to — so rekli — smo se pač mi toliko bolje zabavali!« ČUDNO VPRAŠANJE Kaj misliš, Pišta, bo naš župnik tudi vstopil v zadrugo, ko pa naš zadružni strokovnjak, kadar pride v vas, najprej k njemu zavije? IZNAJDLJIVOST! Prodajalec v zadružni trgovini v Vidmu ob Ščavnici: »Kaj naj naredim z izvodi »Slovenskega poročevalca«, ki jih nismo uspeli prodati?« Poslovodja trgovine: »Najprej prodajte stare številke, potem pa dajte v prodajo še nove.« HUMSKI UGANKI Miha Markovič s Huma pri Ormožu od januarja sem pogreša 400 dinarjev, ki bi lih moral dobiti v obliki podpore Kje je ostal denar, Miha ne ve. volivci pa za vsak slučaj lepo prosijo bivšega blagajnika humskega ljudskega odbora, da še pred dokončno predajo poslov ormoški mestni občini, natančno pogleda, če morda listi štirje stotaki niso pomotoma zašli v njegov — arhiv. Bivši predsednik humskega krajevnega skega odbora je nekoč na postaji milice prijavil tatvino službenega kolesa, katerega deli so zdaj sestavni del kolesa Franca Kitiča, bivšega tajnika krajevnega ljudskega odbora na Humu. Kdo ima zdaj prav? Za kvaliteto usnja, pomni, so važne najboljše kemikalije, a teh najboljše se dobijo kot spodaj tule bere se: KiMSCNA IOVARHIA, CELJE izdeluje natrium sulfid in kromov galun dobre kvalitete, brez katerih si trpežnega usnja sploh ne moremo zamisliti, po močno znižanih cenah. Nadalje nudi Kemična tovarna Celje še vrsto produktov, katerih se lahko poslužijo tovarne, zadruge, kakor tudi kmetje na vasi. Nudimo- Superfosfat Na-hidrosulfit Metalit Barium sulfid Železno galico Litopon Ultramarin Glajenko Minij Naše proizvode odlikuje visoka kvaliteta Naročila izvršujemo hitro in solidno Priporoča se Nemarna iov^»na,Ce'ie Telefon štev 27 — 284 mm m m lAJLU • - Kam pa ti tako naglo? — Na Mariborski teden grem kupit jedilnico! — Pa kar s kovčkom? — Če Industrija lesnih proizvodov iz Maribora tam lahko razstavlja spalnico, ki jo lahko zložijo v eno samo omaro, zakaj ne bi mogli napraviti tudi jedilnice, ki bi jo lahko zložili v tale količek? Ne pozabite si ogledati na razstavišču Mariborskega tedna izložbo pohištva izdelkov ;e 'etii h proizvoao\ Maribor bodo zdravniki v bodoče za pomirjenje živcev priporočali pacientom — reprezentativen žogobrc. ŠPORTNA SKROMNOST Kaj je prava športna skromnost, so nam na začetku dirke okoli Avstrije dokazali naši vrli biciklisti, ki so v skromnosti pustili daleč za seboj vse ostale tekmovalce. Malo sramote jim sicer dela Ročič, ki rine nekam v ospredje. Ker pa se ostali toliko bolj odlikujejo v skromnosti, lahko upravičeno pričakujemo, da bodo naši odžrli vsem ostalim tekmovalcem vsa zadnja mesta in s tem tudi višnjanskega polža, ki je namenjen kot po- kal prvoplasiranemu moštvu v potrpljenč-karski disciplini. ASTRONOMSKO CUDO Oni dan mi je Pepe razlagal, da je beseda reprezentant baje angleškega izvora in da pomeni nekaj takega kot: dostojanstveno počasen in hladnokrven. Tekma naših reprezentantov v Ljubljani in drugi del tekme v Zagrebu sta potrdili točnost Pepetove razlage. Nesebično dajanje in prepuščanje žoge nasprotniku, lordovsko dostojanstvena počasnost, flegmatično streljanje mimo in preko gola in vztrajno driblanje pred golom so odlike, ki dokazujejo veliko humanost naših reprezentantov do nasprotnikov in publike, ker jo varujejo prevelikih razburjenj in čustvenih izlivov. V kolikor bomo vzgojili v istem duhu še sodnike, da ne bodo po nepotrebnem bezljali po stadionu sem ter tja in motili idiličnega miru na igrišču, V nedeljo je nogometne kibice začudil nenavaden astronomski pojav: nepričakovano je zablestel na nogometnem nebu nek nov planet, ki ga baje že več stoletij niso opazili. Tokrat je namreč Branik, prerojen kot ptič Fenix, vstal v vsej svoji veličini od mrtvih in enkrat zaigral nogomet. MIROVNA OLIMPIADA Na predlog Kremlja namerava Finska uvesti na mirovni olimpiadi v Helsinkih vrsto novih disciplin: dvoboji mirovnih golobov, oboroževalne štafete na dolgih in kratkih progah, korejski olimpijski tek, metanje atomske bombe, žongliranje Marksa in Engelsa in klasično psovalno rokoborbo. Razen tega nastopijo izven konkurence sovjetski dvigalci življenjskega standarda, politični specialisti za podtalno telovadbo in kot višek vsega Najmodrejši cirkus s svojim gala sporedom: dresura medveda in cuckov, požiranje goreče nafte, kazačok kominfor-movskega baleta in vrsta drugih atrakcij ob spremljavi prvovrstnega Kremelj-jazza. Za otroke Veliko Stalinovo lutkovno gledališče. Informacije in prospekte daje oddelek za fiz-kulturo pri CK KP Finske. TEHNIKA V SLUŽBI NOGOMETA Kot poročajo iz Amerike, so te dni preizkusili nov izum v nogometu: žogo z radarskim upravljanjem, ki se je odlično obnesel. Zato apelira »Toti list« na vso slovensko športno javnost, da podpre nabiralno akcijo »Totega lista«, ki namerava mariborskim nogometašem kupiti vsaj eno radarsko žogo. BRANIK, ZEBRA IN PINGVIN • Pingvin: Poglej jih no, te nogometaše, idejo za kostime so pa kar nama ukradli. ČUDODELNI BRANILEC ŠTEVILKA 2 V Prekmurju so ljudje po vseh linijah prosili za dež. Našli so se celo takšni, ki so to naredili po hudičevi liniji, ker so preklinjali, dočim so njihovi konkurenti to naredili po božji liniji, ker so se sprehajali po cestah in so temu rekli procesija. Niso bili uslišani ne prvi ne drugi. Problem je rešil desni branilec »S'oge« iz Ljubljane — igralec številka 2. Po končani tekmi Sloga (Ljubljana) : Mura (Sobota) je desni branilec Sloge krepko pljunil levemu krilu Mure v obraz, ko mu je ta prožil roko. Za 24 ur je krepko deževalo. Načrten trening Ko so novinarji vprašali Lorgerja, kaj je najbolj pomagalo, da je Lahko državni rekord, se je samo nasmehnil h1 javil: »Načrten trening. Vsako nedeljo šel na Pohorje na Mariborsiko kočo in čer, ko sem se vračal domov, sem po imel priliko skakati čez najrazličnejše začenši od velikih kamnov pa preko vej debel do porušenih dreves. Mislim, da gujem največ tistim neznanim nedelj^ planincem, ki tako vneto skrbijo za vse S tu* ovire na poti.« V imenu Lorgerja se Toti list prisrčno zahvaljuje vsem prizadet!. in jih naproša, da javijo svoja imena ure<^ štvu, da jih bo lahko objavilo v eni prihodnjih .številk. KRATKOTRAJNO PREMIRJE V> Ker nogometaši navadno ne poznaj o ^ ksarskih pravil, sta si oba mariborska h** podala roke šele po končanem nogomett prvenstvu. Pri tem je Železničarjev W predlagal premirje, Branikov Luda pa S#1.!, odgovoril: »Želim Ti isto, kar želiš Ti Tedaj pa je Železničarjev Luda vzkipel: *' ali misliš zopet začeti?« Kljun: Napadalec (Po Prešernu) Ko brez glave okrog divjam, gledalci prašajo me, kam? Razum ne ve, ne noga, kam, kam brcnil žogo bom, ne znam. Samo to znam, samo to vem, da v gol jo brcniti ne smem. Izdaja Novinarsko društvo Slovenije, Pove] tf ništvo Maribor — Ureja uredniški odbor, 0^ voren Ciril Kavčič — Uredništvo ln uP^0j) Maribor. Kopališka ulica 6/II — Telefon — Čekovni račun Narodne banice 6401-90-33"',, Rokopisov in risb ne vračamo — Tiska M®* borska tiskarna Nad ognjeni se smeji, pod ognjem mirno spi in toče nič se ne oofi. ker DOZ na ruje ga skrbi l VAŠE ŽIVLJENJE IN IMETJE ZAVARUJE DRŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVOD — ZASTOPSTVA V VSEH VEČJIH KRAJIH Ih set Maribor, Kazinska dvoran**