PoStnfna trfa&m* ▼ co*ovint
Lefo LXI. itev. 64.
v UoW]dhI v peteR rc. morca iszi.
tena Din r

Izhaja rsak dan popoldna, izvtemU oedelj«  to   praznike.   —   lasera«   do  80 petit 4 2__ Din. do 100 vret 2.50 Din, veSjI Inaerati  petit  vrtU i.—  Din.  Popust  po dogovora.  InteratnJ  da Tek  potebej.
»Slovenski Narod« veija letno t Jugoslaviji 240.—   Din, xa  Inozemstvo  420.—   Din.
Upravnlštvo: K nafto v« ulica II 5, pritflčje. ~ Telefon 2304.            -       *           .                    m                                            ^'   Uredništvo: KaafTovt alfca it 8, L nađstropje. — Telefon 20»l
KDK za takojšnjo odpravo
dohodnine
Današnja seja Narodne skupščine
PosL dr. Žerjav utemeljuje predlog  glede  odprave  dohodnine. — Hegemonistični režim noče znižati davčnih bremen.
— Beograd, 16. marca. Tuđi vče-rajSnja popaldanska seja je bila posve-čena razpravi o «vtihotapljenem» čle-nu 82. fiuamčnega zakona. Govorniki, poslana iz Dalmacije, Hrvatske in Crne gore so v svojih govoriti s številka-mi dokazali, koliko ško-do je povzročil ta člen poedinim občinam in samoupra-vam, ki so bile oropane svojih glavnih dohodkov. Končno je posL dr. Krnje-vić predlagal, naj bi posebna anketa ugotovila, kako je sploh prišel ta člen v finančni zakon, ker je iz izjav dr. Koro sca in drugih klerikalnih prvakov razvidno ,da je bil vtihotapljen. Kleri-katei so se tega pčividno silno prestrašili, ker bi morala preiskava še jasneje u:go toviti, da so oni aktivno sodelo-vali pri sprejemu tega Člena in da se pred svojimi volilci v Sloveniji, kjer vlada radi tega veliko ogorčenje, le iz-govarjajo. Zato so vsi klerikalni poslanci tik pred glasovanjem prihiteli nazaj v skupsčinsko dvorano in glasovali skupno z ostalo vladno večino proti preiskavi za prost prehod na dnevni red. Seja je bila nato zaključena in sklicana prihodnja za danes do-poldne ob  10.
Nujni predlog KDK
Današnja seja je pričela sele ob 11., ker poslane! vladne većine ne poznajo točnosti in so tako polagoma prihajali ma sejo, da je bil sele ob 11. podan kvorum. V nasprotju z včerajšnjo je bila današnja seja razmeroma mirna In  stvarna.
Po odobritvi zapisnika in nekaterih formalnosti je prišel v razpravo nujni pradlog KDK, ki se glasi:
Narodna skupščina poziva vlado, naj s 1. januariem 1928. ukine dohod-ninski davek povsad, kjer še obstoja in naj financni minister dosledno k temu sklopu izda vsern svojim podreje-nim organom navodila, da tega davka počenši s 1. januariem 1928 niti ne predpišejo, kaj še!e da bi ga odmerili ali iztirjalj. Vlada naj tekom 14 dni predloži Narodni skupsčini nacrt zakona o ukinitvi dohodnine.
Predlog je prvi utemeljil g. Pavle Radič, kl te povdarjall, da so krivice pri odmeri dohodnine dovolj znane in pred'log ne potrebuje še posebne utemelji tve.
Govor dr. žerjava
Nato je g. dr. Žerjav v obširnem govoru predočil položaj, ki vlada pri razdelitvi davčnih bremen v državi in podcrta) obremenitev prečanskih po-krajin, ki edine morajo še vedmo nositi največja bremena, med katerimi je najhujša baš dohodnina. Ni nobenih argumentov proti predlogu KDK zla-sti ne, ker se s 1. aprilom aktivira novi uslužbeniški davek. Prav tako ne drži tuđi izgovor, da bi vsled tega prišlo v nevarnost ravnotežje proračuna. Proračun je že i tak fiktiven in znaša deficit najmanj 600 milijonov Din in če tr-di vlada, da je našla kritje za ta deficit, ga bo tem lažje našla tuđi za do-hodnino, ki io deloma nadomešča že uslužbeniški davek, deloma pa bo lah-ko našla kritje s tem, da pravečasno in pravilno odmeri davke ne samo v prečanskih marveČ tuđi v ostalih po-krajinah. Govornik opozaria na težave in gospodarska položaj v državi in za-hteva, da se dohodnina hrezposojno ukine.
V enakem smislu je dovoril rudi pq-slanec g. Ivan P u c e 1 j, nakar je finančni minister dr. Boza Marković v da?fši izjavi odklonil pređtog, dasi je pr/znava! popolno uprav&enost zahteve KDK. V svoji izjavi se je zlasti bavil z govorom g. dr. Zerjava, katereTnu pri-znava, da je točno opisal stanje, ki je nastalo vsled neenake davčne obre-menitve. Izjavil pa je, da je vlada že sprejela primemi amandman, da breme dohodnine kolikor mogoče zniža. Z ukinitvijo doklad na dohodnino in na povišanje eksistenč.iega minin :ma od 6000 Din na 12.000 Din bo oproščenih plačevanja dohodnine najmanj 50% pri zad etili davkoplačevalcev. Vladna većina je nato predlog KDK odkjonila, vendar pa priznavajo vsi politični kro-gi, da je tud! to omiijente dohodnine iz-kIju eno le uspeh akcije KDK.
Predsednik Narodne skupščine je nato sporočil, da je bil med šefi parla* mentarnih skupin dosežen sporazum, po katerem se podrobna proračunska razprava zaključi dne 24. t. m. Defi* nitivno glasovanje o proračunu se bo vršilo 26. marca popoldne. Financni odbor bo na treh sejah razpravljal o amandmanih. Seja je bila nato ob 13.30 zaključena in se nadaljuje popol* dne ob 17.
Veliko zanimanje za shod KDK v Ljubljani      ;
Shoda se uđeleži 39 narodnih poslancev. — Zastopana bo po-leg Slovenije Hrvatska, Srem, Dalmacija,  Bosna«  Hercegovina,
Vojvodina in Crna gora.
Beograd, 16. marca. Danes je KDK določila poslance. ki se udeleže velikega nodeljskega shoda v Ljub'jani. Skupno priđe v Ljubljano 39 poslancev. pred-stavnikov vseh prečanskih krajev. Zastopana bo poleg Slovenije MnTatska, Srem, Dalmacija. Bosna, Hercegovina, Vojvodina in Crna gora.
Poslanci so iz vseh stanov. največ pa bo med njimi kmetskih predstavni-kov, od katerih so mnogi na glasu kot izvrstni govorniki. Poleg gg. Pribićevića in Radića pridejo bivši ministri gg. dr. Svetislav Popović. Pavle R^d'ć, dr. Hin ko Krizman, dr. Edo Lukin:ć» dr. Gregor Žerjav, Ivan Pucelj in dr. Kramer, nadalje bivši crnogorski minister dr. Dr-Ijević, znani publicist in bivši drž. podtajnik Svetislav Vilder. nadalje bivši državni podtajnik dr. Pernar, podpred-sednik HSS Josip Predavec, nadalje znani kmetski govorniki in poslanci Kar o Kovač. Sipo Matej'ć. Kukelj, Va-larvec. Babić in drugi. S svojimi tova-riši priđe tuđi katoliški župnik in posla-nec g. Pavle Matica/ pravoslavni opat Valerijan Prib'ćević in pravoslavni duhovnik Dušan Ivančevjć. Manifestacij-skega shoda se udeležita seveda tuđi slovenska narodna poslanca gg. dr. Piv-ko in Urek.
Poslanci KDK odootujejo iz Beograda skupno jutri zvecer in pridejo v Ljubljano  v nedeljo  zjutraj  z  beograj-
skim brzovlakom ob 8. S kolodvora odidejo v «Zvezdo» na zajtrk. od tam pa skupno na shod na Tabor. Vsi poslanci se udeleže skupnega kosila, da se y ožjem krogu seznanijo in razgovarja-jo s predstavniki naprednih političnih organizacij v Sloveniji. Zvečer se poslanci vrnejo z brzovlakom v Beograd.
Incident med poslancema Urekom hi dr. Hodžarjem
— Beograd, 16. marca. Povodom poro-čila v »Jutru« od zadnieea četrtka o incidentu med poslancem z. Urekom in dr. Hodžarjem ie nastala radi telefonske na-glice sledeča netočnost: Med Urekom in klerikalci dotičneea dne v skuDŠčini ni bilo npbenejra preDira ali razburienia. Gospod Urek je bil poDolnoma dobro razpoložen in ko ie srečal dr. Hodžaria na hodniku, ga je smeje kaznoval s oar zaušnicami za njegove žali tve v verifikaciiskem odboru, da poravna stare račune, kl iih ie imel z dr. Hodžarjetn hi Se s Dar klerikalntmi pošte-niaki.
P»{ Pi le Isteea dne nistal v Narodni skufpščini razburliiv oretiir med klerikalnim poslancem Bartćem m ooslaflcem KDK žtn> nikom Matico, ki ie hnel za oosledico. da je Barić od za da i udaril Matico oo Klavi, piav na istem kraiu. kiM- ie ool minute po-rnei© Urek kompenziral ta udarec z dr. Hodžarjem
Skandalozne špekulacije na račun gladujočih
Beograjski verižniki hočejo zaslužiti pri gladujočih 15 milijonov
Senzacijonalna razkritja g. Stepana Radića. — Žito za gladu-joce so nakupili v Rumuniji, dasi bi ga lahko dobili ccncjc doma« — Interpelacija KDK.
— Beograd, 16. marca. V današnji »Politiki« razkriva g. Stepan Radić, zakaj se je vlada in njena većina tako zelo ustrašiJa razprave o načinu raz-delitve podpore in prehrane za gladu-joče, ki io je sprožila KDK s svajim predlogom v Narodni skupsčini. Kakor znano, je bil na tej seji g. Stepan Radić, ki je najostrejše kritiziral postopa-nje vlade, izkijučen od treh sej. V današnji «Politiki» objavlja daljšo izjavo, v  kateri naglaša  med drugim:
clzključitev, s katero so hoteli režimo vci prepreoiti nadaljna razkritja, je nam le koristila, ker smo dobili se-daj še mnogo dragocenih novih infor-macij. Prejeli smo tako jaz, kakor dl*. Šutej in Pavle Radić, številna p-isma od raznih ljudi, v katerih navajajo po-polnoma točne podatke in ki se vsi strinjajo v tem, da je že nakupljenih v Rumuniji 3000 vagonov žita franco postaja Prahovo ob Dunavu po 23730 Din. Tega žita pa ne smejo takoj pre-vzeti, marveč morajo čakati tako dol-go, da bodo «zavezniki», ki iih je več, s pomočio borznih manevrov dvignili ceno vsaj na 270 Din. Sele ko bodo to dosegli, kar se bo predvidoma zgodilo začetkom aprila, bo v Rumuniji nakupljeno žito, večinoma koruza, odpo-slano oblastem v smislu znanega sklepa odbora pri min'strstvu za socijalno politiko. Pri tej kupčiji bodo zaslužili čistih 12 do 13 milijonov. To «zarado* so si med se boi že do zadnjega dinar-ja razdelili in jaz bom v Narodni skup-ščini točno navedel, koliko imajo dobiti posamezniki. Za vse to dobro ve tuđi minister socijalne politike g. Ćeda Radović. Poleg tega je dogovorjena še posebna provizija po 500 Din od vsa-kega vagona, kar znaša pri 3000 vago-nih pol drugi milijon Din.
Ko je bilo nakupljenih teti 3000 vagonov v Rumuniji, se je tuđi se drugih polastila želja, da na lahek način za-služijo in ravno iz tega razloga je bilo naknadno dodeltenih srbijanskim oblastem še U '* milijuna podpore. Ražu n tega je bilo kupljenih še 1090 vagonov žita, pri kćerin bo nekdo za-slu/il pol milijona Din.
Za ta novi korupcijski skandal pa ne vem samo jaz in moji tov ariši iz teh pišem, marveč ve za to rudi že narod v Bnsni in Hrecegovir..:. Sarajevska tr-govska zbornica ie že poslala energi-čen protest ministrskemu piredsedniku in ministru socijalne politike, protestirali pa so tud] sarajevski gospodarski krogi in trgovci z žitom, ki so stavili konkretno zahtevo, naj se za denar, določen za Bosno in Hercegovino, nakupi žito pri bosanskih trgovcih, ki jamčiio za to, da to žito nele ne bo dražje od onesa, ki ga je vlada kupila
v Rumuniji, marveč da bo še cenejše
in bo v  najkrajšem    času    razpečano med ljudstvom.
V ostalem pa naglaSa g. Radić, da se je vlada sploh poslužila popolnoma napačnega načina. Razlika je deliti mi-loščino in prehraniti stradujoče z de-lom in zaposlitvijo pri javnih delih. Miloš-čina obremenjuje državne finan-ce in kompromitira narod, z zaposli-tvijo pri javnih delih pa bi se lahko za podporo določen denar plodonosno iz-koristil. Za 150 milijonov Din bi se dalo marsikaj napraviti in bi našel pri tem narod dovolj kruha in zashiž-ka. S tem denarjem bi se lahko zgradila železnica Kočevje—Sušak ali zveza Like z Bosno, Dalmacije z Bosno itd.
Ker je to vprašanje tako z načelne strani, kakor tuđi v ftnančnem oziru izredne važnosti, borno vložili mi še poseben zakon o prehrani pasivnih krajev. Ta podpora mora bazirati na zaposlitvi potrebnih, ne pa da se s tem okorisčajo beograjski cincarji. Mi borno predlagali točen nacrt za vsa ona dela, ki naj se izvrše tako, da bo Narodna skiupščina prevzela naše ono dolžnost, ki je sedanja vlada ne vrši. Če bo vlada ta naš predlog odklonil a, se borno poslužili vseh sredstev. kl so nam na razpolaso, izvzemši revolucije, da preorečimo takšen skandal in gospoda naj se zaveda, da borno mi to tuđi v resnici izvršili. Poskrheli pa borno, da pridobimo za ta predlog rudi vse poštene radikale in demokrate. ker ne vidimo v tem kake separati-stične akcije, marveč akcijo za zbolj-šanie   oboupnega   položaja.
Tekom današnjega dne bo izroČila KDK pred-sed-ništv'u Narodne skupščine v z^ezi s tem predlog resoluci:e, ki se glasi:
Narodna skupščina skleni izvoHti anketo 9 članov, kl bo v roku osmih dni proučila vse obtožbe, iznesene nro-t! nesmiselni izvedbi zakona o prehrani «oskurin*1i u hrani«, in ki naj zlastt u gotovi, kaj ie v resnici na tem, da ie bilo z znanjem ali morda ćelo z odobrenjem ministra socijalne politike kup-lienih 1 tisoč vagonov rum unske ko-nize franco Pr?hovo za ceno 237J5O Din za metrski stot, tako da bi se s Vonizo oočaka'o do<»e?, doVTer cena ne poskoči vsaj na 270 Din za metrski stot. pri Čemur bi zna^ala «7arada» 12 do 13 mlliji.ni v binarniv kl se naj raz-dele ne samo med pos ednike in Iz-vršitelie tega posla, tem več tuđi med najv'!e državne uMy?oencc. K temu dobitku n*i bi se dodala le provizija 500 d!iiarie\ m vasoi. kar bi dalo podrug mil'joii dmarjev. Nujnost tega predlog^ hodo n-e'JU-^«telii KDK ute-melili  ii«»fweii*».
VRHUriCU STOJE HCGA VICf I /IG0M: - MJ UI
oajboljše, najtrajneiše zato najcenejšel
Slovenskim obrtnikom!
V nedeljo, 18. in ponedeljek, 19. t. m. bo proslavila Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani na svečan način 25!etnico svojega obstoja.
Proslava bo izzvenela kot praznik vsega slovenskega obrtn:štva. ki hoće pokazati, da je stan. ki hoče žive ti in napredovati in ki se tuđi ne boji borbe za svoje  pravice.
Zveza obrtnih zadrug upravičeno pri-caku je. da se bo slovensko obrtništvo v velikem številu odzvalo klicu svoje organizacije in prihitelo te dni v Ljubljano.
Spored prireditev io naslednfli
V  nedetjo se bo vrši! ob 8. zveČer v dvorani   Kazine    pozdravni    večer,   na katerem bo sodelovala godba in pevski zbor. Obrtništvo Slovenije vabimo, da se udeleži pozdravnega večera. V pri-jetni družbi se bodo sešli znanci in prijatelji, oživljali se bodo spomini in kovali nacrti za bodočnost.
V   pondeljek   se  bo vršilo  v dvorani Narodnega doma slavnostno   zborova-nje. Težke čaše preživljamo.   še   težji nas čakajo. Samo ena pot vodi v boljšo bodočnost. V strnjenih  vrstah, združeni v svojih organizacijah branimo svoje interese!
To slavnostno rborovanje naj bo obrtniška manifestacija, zato naj ne bo obrtnika, ki se ga ne bi udeležil.
Ob 1. uri opoldne se bo vršilo v dvorani Kazine skupno kosilo. Kdor se za kosilo še ni prijavi!, naj to takoj stori!
Zveza obrtnih zadruK je prosila prometno ministrstvo in Genera^o direkcijo državn:h železnic v Beogradu, da bi dovolila udeležencem proslave polovično vožnjo po železnicah. Ministrstvo. kakor tuđi Generalna direkcija sta proSnjo odbili, ker po mnenju odloču-jočih uradnkov prireditev nima znača-jm splošne državne prireditve in ii po novem pravilniku ne pri tiče ugodnost polovične vožnje.
Zveza obrtnih zadrujr poziva obrt-ništvo vse Slovenije, da se proslave udeleži in manifestira za obrtniško stvar,
Iz policijske kronike
Ncvcrjetna drznost. - Beg dveh nevarnih zločincev iz mariborske kaznilnice. - Prijet uzmovič.
Neverietno drzna tarvina le bila tnoč! Iirvršena v Floriianski ulici. Okoli pol 8. j« stopil v lokal peka 2užka v Floriianski ulici štev. 8 elecanten mladenič. ki je prav prijazno pozdravil in nato prosil v trgovini se nahajajočo eosi>o Gabriielo Žužek, če bi mu hotela mcniati 200 Din. Gospa ie bila seveda tako] pripravljena, seela ie r predal in naSiela neznancu za 200 Din <h*o-b.ža- Položila ic pred niesra na pult pet bankovcev po deset dinariev in dva zavirkj. drabiža. ki sta vsebovala 150 Din. Jedva je denar položila na pult. ie nernanec bli-skoma segel do niem in olanil meni ntć, tebi nit iz treovine. Še Dredno se ie presenećena Zužkova zavedla in oredno Ic mogla
izza pulta za njim, ic neznanec te brer sle-du izjdnil. Mahnil io je baie do Floriianski ulici navzjior v smeri prern Karlovski cesti. Zužkova ie takoi nato drzno tarvino prijavila policiii, navedla ie. da ie bil neznanec precej visoke postave, oblečen pa je bil v rjav p!a5ć. Policiia ie še isteka večera are-tirala neko sumljivo osebo. Je to i>eki Anton H„ ki pa zanika. da bi izvršil to tarvino in tuđi Zužkova ni moela iziaviti. da je bil to njen nevabljetu nočni gost, cKlno^na kuoec
*
Ljubljanska policiia ie wefe!a danes br zojavno obvestilo od orožniske postaje iz Hoč pri Mariboru, da sta te dni pobejcnila z dela pri Sv. Miklavžu. to ie na Dosestvu, ki ie last mariborske kaznilnice dva ne-varna zločinca in sicer 261etni Ivan Jerin, doma z Vica pri Lrubliani. in Ivan Urh \z Ribnesa pri Bledu. Jerin ie bil. kakor znano, pred leti pred liubliansko Doroto eb-sojen radi umora svoieea očeta na 12 let ječe, kazen oa ie imel prestati v mariborskih zaporih. Oba tetnika sia. kot rečetio, pobeenila od dela, bila sta v svouti jetni-ških oblekah, polez tejja sta Pa izmaknlla pazniko-m dve pelerini.
•
\z Zasrreba ie bil vČeTal v smemstv^ policije pripeljan v Lrublia.no neki Josip Mrcina, roien leta 1808 v Zeorniem Ka51;u in pristoien v Dev. Mar. v Poliu. Mrcina je namreč lani vzel svoiemu svaku iepo mo-^ko kolo. vredno okoli 1600 Din. in ga na Viču prodal za bazatelo. Nato se je odpe-ljal v Zagreb. Nedavno se ie v Zagrebu udeležil reke rabuke. ki ie postala zanj usodna. Bil ie namreč z drusrimi pretepači vred aretiran in zasrrebSka policiia je tuđi UKOtovila. da mož nima Dre\eč č'ste vesti. Poslala fra ie v Liubliano, tukajSnja po-lic'ja pa je nepoSteniakoviča izročila so-dišču.
*
Včera* Je b:1 DoliciH tuđ! wr!favlien en slućai poneverbe. Mesarski oom-očnik Ivan Kondrič je priiavil. da ie sedel v neki zo-stilni na 5v. Petra cesti, tam ie bil pa tuđi brezposelni delavec Maks Dolenc. KondriĆ je prosil Dolenca. nat malo pazi na tri male zavoje, ki iih ie pusti! v lokalu, sam se ic pa za hip odstranil. Ko se ie vrnil, ni bilo v lokalu Dolenca. pa tuđi zavoii so ?zeinili hrez sledu. Policija sedai išče podjetnega Maksa.
M
Danes zhitraJ sta bili na kriminalni urad prienani dve devičici. ki sta orišli iz Maribora ali Zaereba. Bili sta »boliSi« firmi, vsai na videz. Obe sta se s-mehliali. ko sta morali k viziti in videti iima ie bilo. da iima stvar ni šla posebno k «rcu in da sta sličnih periDetii že va'eni. Ena ie nosila veliko podkev v roki, čeS. <ia le dobro, če spremlia človeka sreća... Policija ju bo naibrž izgnala i? raesta.__________________
ODHOD VODITELJEV KDK V PRAGO
—  Beos^ađ,   lb.  marca.    Kalcor vaS  <Jo-pTsni'k   <*ozmava,     odputuleta   po   raikUt>če.ni proračunski   razpravi   v   Narodrrt   »kup*cini rba pre<Jsednika KDK KK   Stjepan  Radić  >n Pribiče\nć za nekaj  dni v Prajo.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.87—22.93 (22.*)), Berlin 13.585—13.615 (13.60). Bru-selj 0—7.93, Biid-mpešta 9.9225—9.P525 (9 9375). Curih I(i93.5—10963 (\ 1)05.5), T>u-nai 7.9985-8.0285 (8.0135). LondoJi 277.14— 277 94 (277.54). Newvork 5^.775—56.07S (56.875), Pariz 0—223.83, Praza 166.2—ltr^ (I68.fi).  Milan 0—300.35
Efekti: Voma SVodt 430—fl. Čelika 164—0, Liublianska Kreditna 135—0, Prt-Stediona «0O—4), Kreditni ravod 155—0. Vevče 135—0. Kr. ind. dr. 31O—o. Stavbna 56—0. Šešir 125—0. Ru5e 265—280. Inve-stiisko *6—87.
L*9ni trg. Tendenca ne«pr©menj«ia. Zaključena sta bila 2 vagona in iicer 1 vagon bukovih plohov, naravnih, ostrorobib, paralelnih, 80, 90, 100, 130 mm, od 2 do 4 80 m, I, II, III, monte, fco. vag. meja po 610, in 1 ragon javorjevih hlodov po disposicijalr kupca fco. vag. nakl. post. po 430.
Zagrebiki  borza.
Dtvltt:   Dunai  801 3S.   Berlin   13*0.   MM^ 300^5,   London   277.54,   Newyork   56^7S.   P»r^ 223.83,   Prati   168.60,   Curth   10.W. Efekti:   Vojna  ikodi   435. laozemtke  bors«.
—  Crnih: Beozrad 9.13.175. Dub«! 73.17. ^M Kn  124.22.  Pran  15.39.  Milan 27.43. Parić 20.41 Loadoa 25.345, Newyc*k 519.35,
fttrifi I
(SLOVENSKI   NAROD, dne 16. mtrct 1928.
Sfe*    64
Delo oblastne samouprave
Vpraianje «Mladike», — Zanimirc ugotoritre o nafrmttfrah t
hijah Kranjske hi"^nirfiicCj
LJubffanm, 16. mirca.
Po TdorftjSnjSi posvctoranjA posamnih oćbekor se je dtnes oblartn* tkupččiaa so* pet seottla k plenarni seji, za kttero je bfl določen naslednji dnevni re<d: 1. poročilo predsedstva; Z odsekft zt uredbe; 3. fintno* nega odsekt; 4. odeeka sa javna dela; 5. od* s?ka za zdravstvene, humanitarne in socn jalne zadeve in 6. odseka za prošnje in pri« tožbe. Tuđi danes ni bik> za acjo med ot>* čmstvom većjega zanimanja. Na galeriji je bilo le  deset  posluSalcev.
Pr©dsc<huk dr. Natlačen je ob 9.15 do« poldne otvoril plenarno sejo. Velikega Ju* pana je zastopal vladni svetnik g. Borštnar. Predsednik je najprej prečital predlog ob* lastnega odbora, da se odobri mestni občini ljubljanski najetje posojUa v mesku 15 mi* lijonov dinarjev v krit je gradbene akcije, irrcdeue s 6% obligacijskhn posojilotn. — Pretflog je bU odkazan finančnemu odseku.
:      Predlogi in interpelacije.
Nato je g. predsednik prečital skupSčiul nm novo došle razne prafloge in mterpe* lacije.
PosFanci kluba SLS » vložiti 11 predio* gov, ld se po većini nanašajo na zgradbo novih in pret*redjtev starih čest, odnosno im gradfro vodnjakov. Predlogi so bili od« karani pristojnim odsekom v proučavanje.
FosA. dt. Dinko P u c je vložil predJog ▼ zadevi oblastne đav&čine na kinopredsta* ve. Predlog navaja, da 90 kinopodjetja usta* vita svoja obratovanja, ker so preobdavče* na. Poslane i narodnoga kluba so že pri uvedbi oblastne davščme opozarjali na okolnost, da je bila že mestna občm* ljvb* Ijanvk«, ki je pobirala 20% davano na vstopoice, primorana »nizati jo na 8 %, sa« mo da omogoči nadaljno obratovanje kino* pođjetij. Kar pa to podjetjt prihranila pri občinaki davani, to jitn je vrela oblast z uvedbo nove davščme v iznosu 10 %. Pod* jetja 8O bila primorana začasno ustaviti obratovanje, s četnur ni samo unicen uspeh oblastne takse, marveč 90 odvzett tuđi znatni dohodki državi in mestni občini. ITstavftev obratov pa je vrbu tega prav občurno pomnožila ŠteviJo brczposelnih. Predlagatelj zahteva, da se oblast na taksa na   k(nopredstm>e  takof ukine.
Posl. Maver je stavil predlog glede brez» plftčnega zdravfonja državnih uradnikov, odnosno po znižani tarifi v oblastnih bvji* nicah.
PoaL Poljanšek je vložil predlog za podelitev pođpore po poplavah prixadete» nvu prebivalstvu žtrovske obfime m Poljan* ake doline bodrai v đenarju ali v obliki ž\* TiL Prebivalstvu ten občm prknanjkuje hrane.
Gospodinjska šola «Mladika».
Predsednik j<e n-ato omenil, da je prejel veo interpelacij, med drugim i interpelacijo posl. dir. Puca v zadevi prevzema gospo« dm jake sole cMJad!ika» po oblast rvem odbo* ni. Predsednk je namreč v svojcro poročiru
14. t. nu omenil, da je trgovinsko mi-nistr-stvo israzi'lo željo, naj prevzanie ol>la*tni <KR>or tudii gospo<Iinjsko Solo «Mladika» v Ljubljani. Mestn« občina ljubljanska kot laatnica in vzcrrževateljica tegi zavoda o tem nidesar ne ve. Interpelant se je tuđi infonniral pri trgovinskem ministru sam&m, ki je izjavii, da nje-govo mmistrstvo takc *elje ni iz-reklo. Interpelant zato vpraSuje g. predsednika, na kaki podlagi da je dal ađcupščini napačno informacijo in kaki raz« logi so bili za to merodajni.
Predsednik dr. Natlačeii: Na to inter« pelacijo odgovarjam takoj. Moja izjava slo* ni na besed'ah g. načelnika trgovinskega mi* nistrstva Korenčana. Ako me je napačno informiral, potem je seveda moje poročilo v tej točki napačno. (Medklic posl. dr. Pu* ca: «Saj g. minister je včeraj tako rekel!») Bližnja bodočnost bo pokazala, kdo ima prav.
Posl. Josip Gostincar, Filip Križn3c m Pevc so stavili na velikega rupana razna vpra^anja, na katera bo veliki župan po« zneje odgovarjal. Ena interpelacija se na* naia n odpost 210 delvcev od strani TPD in na redukcijo delovmh dni v revirjih omenjene družbe.
Po»l. Srrola je končm> stavil pre<Rog, da •e  nastavi  za  Kastav  sreski  ekonom.
PoviŠanje najemninc v hišah Kranjske hranilnice.
Predsednik g. dr. Natlačen je nato odgovarjal na interpelacijo posl. dr. Dinka Puca glede lOOodstotnega povilanja najemnine v hišah Kranjske hranilnic«. Pri tem je prišlo do malega incidenta. Predsed. je omenjal, da Kranjska hranilnica le upravlja hiše v Grn-diš?u in Pred škofijo, ki so last pokojninske-ga fonda in Gregorffifeve ustanove. Obe in-tilituciji imate socialen namen v podporo Ufrokojenrem Kranjske hranilnice, katerih je sednj 26 in dobivajo letno okoli 23.000 Din. Ti ustanovi sta imeli pred vojno tuđi druge naložbe, ki pa šo po vojni propadle, ker 80 oi>ptoja1e iz avstrijskih državnih pa-pirjev. Kranjska hraniluica se je sedaj kot upraviteljica postavila na stališe, da se mora jo ustanove vzd rže vati ii Iastnih dohodkov. Zato so se določile nove najemnine, katerih čisti d"noft naj bi kril ixdatke. Pri ureditvi n^j^mnin se je upoSteva) gmotni položaj po-eanme^a najemnika. Stranke smejo imeli poHnajernnike. ne da bi plače vale kake od* strike cd podnajpmnine. S 1 februarjem so »e znižnle razne lisne nristojbine. Uprava se je pred ooviSan-'em najemnin posvetovala tu-f z DruStvom bišnih pos?stnikov in je v polnf meri upoštevala njega nasvete. (Potl. dr. Puc; >Pravega fi Je tibralalc) V nobe* fiem oziru se ni izrabljal položaj posamnih strank. Kol dokaz naj bo dejstvo, da znas^t povprecnn mese^na najemnina pri luksuznih sUnovanjih ta enostanovanjsko sobo, ne upoitevajoč pritikline, 296 Din.
Posl. dr. Poe: Jas vem ta alnEaJ, f. pred-sednik, kjer placa stranka sa stanovanje tren sob 1400 Dio meseenoU
Predsednik: G goktor, sedaj nfmate be* sede. Pri ostalih stanovanjih pa BisJa 200 Din mesečno. Uprava branilnioe je •poiteva-ta, da se giblje povpreena najemnina a po-samne sUnovanjske sobe v mestnib bišah (n. pr. v Kresiji) tuđi med 200 in 900 Din mesečno brez pritiklin in ni Ćuti, da bi bil g. dr. Puc ukrenil korake, da se mila dotičnim stran kam najemnina, da si ravno bi to kot ljubljanski župan lahko gtoril.
Posl. dr. Puc: Mislim, da ste slabo informirani o našem delu. Pri nas se najemnine znižajo, ne pa zvisajo-
Predsednik je oato koncal s pripombo, da se je oglasilo mnogo reflektantov, ki «o ponujali hranilnici sa stanovanja mnogo vižje u&j^mine.
Posl. dr. Dinko Puc Je zahteval besedo k stvarnemu popravku. Predsednik mu je ricvolil  pet minut
Posl. dr. Puc izjavlja, da reagira kot ljubljanski lupan Konstatira, da ni točna trdi-tev g. predserinika. da znašajn najemnine v mestnib hiSah za 1 stanovanjsko sobo 200 4o 300 Di mesečno. Poudarja, da w mo znani slncaji, ko znaSajo sedaj najemnine v hi&ah Kranjske hranilnice 1000 do 1500 Din me-so?no. Za časa vlarinega komisarja. tako ugotavlja, so se najemnine zvtšale, nikakor pa ne tak rat. ko je on bi) preJs*dnik gerent-skega sveta. Kot ljubljanski župan je sedaj pokrenil akcijo, da se najemnine v inertnih bismb inifatjo. Posl. dr. Puc je skušal Se nadalje pojasniti razmerje v mestnih bi&ah, toda predsednik ga je prekinil,   rekoj:
— Odvzamem Vam, gospod kolega, besedo. To je polemika t
Posl.   dr.   Puc:   Predlagam  debato.
Posl. dr Brecelj se je oglasil k besHi in predlagal od kloni te v debate, čel da na] »kurvina preide brez debate o tej zadevi na dnevni red. Većina je ta preilog s ploška-njem sprejela. (Me*iklic posl. Ivana Tavčar-ja:  >Bojile se debate!)
Organizacija zdravstvene službe
Skupččina je nato prešla k razpravam o porobilib pcsameznth odsekov. Prvo je bilo ua vrsti porobilo odseka za uredbe.
Poročevalec dr. Ivo Orsnik je najprej kratko navedel vsebino in pomen nove uredbe o samoupravni zdravstveni službi v ljubljanski oblasti Uredba je delni poene-tek starega sanitarnega zakona vojvodine Kranjske. Vsebuje najprej pred piše, kdo ima vršiti funkcije zdravstvene policije in zdravstva sploh ter nato dol oca obseg ozi-roma delokrog zdravstvenih okrožij Uredba doioča konrno prejemke okrotnim cdravni-kom in njih vdovam oziromn sirotam. Razvila se jo kratka debata. Postanci opozicije bo stavili neka te re spreminjevalne predlc»ge, tako posl. Ignacij Sitar k elenu 5„ da samo-stojne zdravstvene obline uastavljajo same oWinske zdravnike in jih plačujejo iz Iastnih sredstev. Posl. dr. Pue je stavil nekatere ppremiajevalne priloge k členu 8, 15 in 22. Sprejet je bil pozneje le predlog k dleuu 15, da je član disciplinarne komisije tuđi za-stopnik Zdravu, zbornica, >ki ga ta imenuje«. Za po*i. Lebingerjem je posl. Dragotin Lončar v prvi vrsti protestira! proti nameri oblantnega odbora, da bi me«to Trzi5 z okolico tvorilo eno zdravstveno okrožje. Ravno teko je proti temu. da bi se Jezersko prite?-nilo k okrožju Preddvor, ker bi bilo bolj praktično in za tujski promet važnejse, ako bi  se dalo Jezerskemu sdravnika.
Po kratkih govorih posl. Josipa Gstin-»irja, posl. inž ZupanfiČa in Janka Bukovca, ki je protesti ral proti postopanju večine v odsekih, kjer dobe poelanci uredbe v pro-uževanje se le na seji, je posl. dr. Brecelj pojasnjeval smernice, po katerih se izvede organizacija zdravstvenih okrožij, ter je za-govarjal ustanovi te v okrožja v Preddvoru.
Skupština je nato uredbe v celoti soglasno sprejela, odklonjeni pa so bili spreminje-valni predlogi opozicije.
Predsednik je za tem naznanil skopftinl sklep oblastnega odbora glede razdelitve zdravstvenih okrožij. Ljubljanska oblast bo razdeljena v 53 okrožij, ki se dele v 4 razrede. Prvi razred ni ma doklad, II. razred do-klado 3000 Din. GGG. razred 6000 Din in IV. razred 9000 Din.
v;    Razni predlogL
Soglasno je bila nato sprejeta uredb« o prejemkih zdravniškega osobja v oblast* nih zdravstvenih zavodih.
Prav tako je bila soglasno brex debate sprejeta uredba o ustanovitvi oblastne strežniške Sole v Ljubljani.                   N
Nadalje je bila sprejeta ureKfta, po ka* teri se bolnica ra duševne bolezni Ljubij«« na*Studenec izločd iz območja spIoSne bol« niče ter ustanovi samostojen zavod z last* nhn  ravnateljstvom.
Z malim i izpremembaflni je bil oHobren nacrt uredbe o zdraviščm, po kateri oblast* ni odbor določa m. zdraviača »ckaviike okraje in izdaja zdravišice pravilnike po ?:asl i sanju viteresefitov. Zđraviike z*6evt v rdraviscih osferbujejo posebne zđraviSke komisije* v kateri knajo rvo>e zmstopoakt obUatni odbor, okrajna samouprava, obei« na, lastniki zdravih«*, kopališki zdravnlkt. organiracij« za tujaki promet m ćomm& župnik.
Sogtasno je bila sprejeta uredba o osta* novitvi zaklada za zgradbo nvalih staoo* vanj, v katerega se ima vplačati do le* ta 1933 10 milijonov cilnarjev. Ta svklad Je doloceo, da daje kreditno pomoć samo* upravnim korpormcljam, stavbnim sadrugam ter usluibeneem oblastne semouprave In nje nih zavodov. To potnoč Trii s tem, da pre* vsema poroirva «a posojila. kl vzamejo imenovane pravne m fix*fine osebe drugod, ki pfbpcva va njihao obrestovanje ter z
neposrednim doA'oljevanjem posojil nave* denim pravnim in fizićnim osebara. V de* | bari sta posl. dr. Puc in poal. SitteT pred vsem povdarjala px>trebo, da se ta pomofi nu<li občinam, ki imajo predvsem skrbeti za stanovanja oseb, ki nimajo sploh nobe« nih sredstev, da bi si mogle zgraditi lastne domove.
Scglasno je bila sprejata uredba o agrar* nib opsracijah v ljubljanski m mariborski oblasti.
Nadalje je bil sprejet predlog oblast* nega odbora glede ureditve potrebnih pro« storov za oblastne urade v poslopju Kran)« ske hranilnice.
Od:4>ren je bil predlog oblastnega od* hora. da se dovoli mestu Ljubljani najetje posojila 6 milijonov dm#rjcv za zgradbo malih stanovanj.
Sprejet je bil predlog finančnega odseka, da se priporoča obLastncmu odboru, da đo» voli. 6e se izvrši elektrifikacija Rajhen« burga potoni zadruge in se dokaže renta« bilnost. zadrugi prinierno podporo in tuđi sicer podpira vse akcije glede elektrifika* čije.
Brez debate Je nato sfcupš&na sprejela ođsekovo poročilo glede 37 na<*aljirh pred-logov, ki so jih stavili posarrmi poslanci in ki se nanašajo na 8fra<Jriio vodnjakov, čest, mostov, najpeljavo t?!ektri^nc ra^svtrtljave in na rawie podpore ooči^nam, da se zboij-šajo obćinske ceste in pata. Poleg tega po-ročila je sku^Sčina soglasno sprejela reso-luciio, ki naroča ob'asbnemu odboru, da prrpravi do prihodnjega zasedanja osnutek uroibe, s katero se cestni rakon kranjski razsin na okr*ie Brezice. Sevnica in La-ško,  ki  pripadajo  k  rji*WJa»nski  oblasni.
Predsednik ie ob 13 zaključil sejo z naznsnikm. da se prih^dnja seja vrši jutri ob 9.30 doocMkie, a popolđne so seje posa. meznih  odsekov.
Prosveta
Opoiarjam*  na  jutriinj«    foMoTanje
v ljubljanski operi, jrostuje namreč ga. Zlata Gjundjenac, odlična članica beograjskega Na rod nega gledališča. Predstava se vrsi za »benente reda C.
Prainiki ▼ ljubljftnsktm gleđali^cp. V nedeljo 18. t. m. se uprizori popoldne ob 15. uri v draniskem jjtedališću ^Pepelka« pri iz-redno zniŽanih renah od 10 Din navz/loL, zvečer pa komedija »Sestrična iz Varšavec.
V  operi se poje popoldne ob 15. uri izredno melodijozna  opera  Fiowtov:   Marta  z  obifeaj-no zasedbo:  gg.  David ova,  Medvedova,  Ba-novec, Betetto» Janko. Zvečer ob pol osinih pa Nedbalova izvrstna in velezabavna opereta   >Poljska  kri*  z jfo.  Poličevo,    Balatkovo, Rakarjevo  ter pg.  Drenovcem,    PeČkom     in Povhetom. Na sv. Jožefa dan popoldne ob 15. uri se poje >Grofica Maricac. Vse te napove-
dane predstave so ljudske pri znižaaib ce-nah. Zvecer ob 20. pa se uprizori v drami klasična komedija *Cyrano de Bergerac«. ki je v letctšDji izvedbi dosegla izreden uspeh.
V  torek »ta obe fcledališči zaprti.
— Nekoliko statistike JSS. Ob koncu 1927 je štel Jueoslovenski Sokolski Savez 22 žup 8 441 druStvi (odseki). Novih in nanovo oii-velih društev in odsekov je bilo javljenih JSS v letu 1927. 19, crtanih 18. Likvidirali sta v istem letu dve društvi: Adlešiči (župa Novo mesto) in Varaždinske Toplice (župa Maribor), ki »ta pa bili 2e prej crtani in odjavljeni. — Po stanju katastra je 5tel JSS 31. decembra 1927 35.654 Članov in 8733 elanie Pravniki v mariborsben gledališen. Oba praznika bosta po dve predstavi: V nedeljo, 18. marca popoldne opera «Ple» v maskah> z go. Mitrovitevo kot gostom; zveeer pa opereta cLogarjeva Krista*. — Na Jožefovo, 19. t. m. popoldne opereta epri tren mladen* kah>; zvecer p« cDobri vojak Švejk*. Oko-licani se opozarjajo, da se koneata obe po-poldanski predstavi ie pred 6. uro.
ilirra v grsđvc na tekelsken •dm v
dkofji loki<. Izvrptno Mohiarjevo tridejan-sko komedijo igrajo dentjakobeani v nedeljo 18. marca v sokolskem domu v Skofji lo-ki. S to komedijo je dosegel Sentjakobski p] eda liski oder rekordno Stevilo repriz, tako da bo to že deseta repriza. Kragno deja-nje, fini zapletljaji in izborno igranje je na-vdušilo vse frledalce. Komedija je zdaj aktualna na vseh velikih odrih na Dunaju in v Berlinu. Skofjeloeane vabimo, da napolnijo predstavo. Vatopnice so pn br. bišniku ▼ predprodaji po običajnih oenah.
Barka. >Pređ porekoc am Senrjakob-skem gledaJiškem «4r«. V «06010, dne 17. marca in v ponedeljek 19. marca ponavlja Sentjakobski ^ledališki oder izvrstno btir-ko >Pred porokoc, ki ie bil ie »tirikrat skoro popolnotna rmzprodana. Izvrstno upleteno dejanje vpliva tako komično na gledalca, da pa drži do konca t veselem razpolofenju. Kdor se ho5e res od srca nasmejati, naj posoli predstavi. Vstopnice so v predprodaji ▼ trgovini ?. Petra Sterka, nasl. >flloi KarniČ-nik na Starem trgn.
1       Opeiarjajne  na  ■•e«ji«JI  keaeeri st|n> ■fetke geta« Ivajik«    Hegro - Hrastov«, ki
bo nocoj, v petek ob S. v dvorani Filharmo-nicne družbe. Obilen koncertni spored in dober sloves, ki ga uživa gospa koncertant-ka kot pevka, nam jamiita za umetniiki uli-tek. Klavireko spremljevanie pevskih tock je prevzel goep. Liporiek. Izvajajo se skladbe Grie«a in dr. Kaiaerja, dalje Par-neya - Haidelberga hi dr. Pongraea. Z arijo je zastopan Godard. Koncert sakljncnjejo sloventki avtorji Adami«, Lajovic, Pavtič in dkerjanc. Gospa koncertantka je ▼ ljubljanskih krogih kot rojakinja dobro znana, znano pa je tuđi njeno glasbeno • pedagoSko delovanje nn Matičnih zavodih. Predprodaja i vstopnic v Matični knjigami
Vsi na veliki shod KDK v Ljubljani
kl se bo trsu v nedeljo ob 10. dopoldne na Tabora
Naša voditelja
Svetozar Pribieević   in   Stepan Radić
nam bosta poročala o otOočflni borbi za cnakoprarnost in poštenje ▼ državi.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Lazikustos spSitskega muzeja* — Trgovci z belim blagom. — Svetovni rekord v starosti. — Mesar Dukrć in razbojnik. —
Prepir in pretep dreh vaši.
Tajnik prosvetne zveze v Zagrebu profesor Fran Novljan je zvedel da zbira neki dr. Petrić za društvo »Jadraru prostovoljne prispevke za izkopavanje hrvatskih starin v Kninu in da je na-bral že nad 20.000 Din. Ker Prosvettia zveza ni nikogar pooblasnla za z^iranjc denarja za društvo »Jadran <, je š-l profesor Novljan na policijo in javil, da neki moški izkorišča zbiranje denarnili pri-spevkov v svojo osebno korist Policija je tako začela poizvedovati po lažnem dr. Petriću. toda brez uspeha. Končno je padel sum na Milana Matijevića, ro-jenega 1. 1884. y Vreicu in stanujočessa v Tkalčičevi ulici v Zagrebu. Nekega dne so ga detektivi ustavili na ulici m ga preiskali. Pri njem so našli pismo s štampiljko prosvetnega društva »Danl-čič< v Dubrpvnrku. V tem pismu društvo potrjuje prejem 20.000 Din. Nadalje je imel Matijević pri sebi okrožnico društva s prošnjo za prostovoljne prispevke za ureditev društvene knjižnice in čita'nice v Narodnem domu v Dubrovniku. Ražen tega so našli pri njem dve nabiralni poli s štampiljko društva »Jadran« v Splitu in »Damčič« v Dubrovniku. Matijević je prejel od 123 strank večje in manjše zneske. Nekatere ug'.ed-nejše osel:nosti je sam vpisal v pole, da bi s tem vzpodbudil druge. Profesor Cak*gvvić je v Matijeviću spoznal moža, ki rmi je dal 100 Din in se mu predsta-vil za dr. Petrića, kustosa muzeja v Splitu. Direktor Lederer ie pa javil policiji, da je k njemu prišel boiiše oble-Cen gospod in se predsiavil za profesor-ja Matijevića iz Broda ter prosil 100 Din posojila. Kasneje je direktor ugotovil. da y Brodu ni nobenega profesorja Matijevića. Lažni profesor je bil slepar Mi-lan Matijević, Ki so ga sedaj izrojUi dr-žavnemu pravdniku. Zagovarja se, Ua je že dve leti brezposeln in ima doma bolno ženo in tri otroke.
*
Iz Otoka poročaio. da so bile te dni atretirani trije trgovci z belim blagom v vlaku med Vinkovci in Brčko. Trgovci so sedli v vlak z dvema mladima dekletoma. Vsem patnikom se je družba zdela sumljiva. Ker je bil v vlaku tuđi orožnik iz Brčke. so tnu potniki javili, da so v vlaku sirmliivi trgovci z dekleti. Orožniški narednik je takoj interveni-ral in zahteval od trgovcev legitimacije. Zaslišal je tuđi obe devojki, ki sta izpo-vedali, da so jima trgovci obljubili brez-skrbno življenje pri njih. Ker sta obe siroti, sta šli s trgovci ne sluteč, v kakš-ne roke sta prišli. Po teh izjavah je narednik aretiral vse tri trgovce. Izstopili so pri vaši Privlaka in se napotiH proti Brčki. Deklici sta bili oblečeni v kmet-sko obleko in seboj sta imeli vsaka svojo culico. V Zagrebu ju ie ed^n areti-ranih trgovcev prevzel od nekega če-trtega trgovca z dekleti. V Vinkovcih so se vsi zopet dobili in padli orožnikom v roki. Dekleti sta iz Hrvatskega Zagorja, trgovci pa iz Brčkeza. V vlaku so trgovci govorili tursko.
Iz Mostaiia poročajo, da živi v selu Olovu pri Mostarskem Wa+u naistarev-ši Hercegovec. Piše se Tadija Mostaf* in je pred dnevi dosegel starost 150 lcL Živi torej že poMrugo stoletje in sicer je žrvel v 18. 19. in 20. stoletju. Brl je očividec mnogih važnih^ zgodovinskih dogodkov. ki so se odigrali v tern Času v Hercegovini. Starec ima navzMc svoji rekordni starosti še dober spotnin in vc pripovedovati zanimive stvari iz ča-sov, ko so Še Turki gospodovali v rler-cegovini. Stari Tadija se počuti še po-polnoma zdravega in še lahko opravlja lažje posle, Ie hrbet se mu je upognil pod težo 15 križev. Živel je vedno zelo mirno. Nikdar ni okusil kaplje alkohola in kar je še važnejše, nikdar se ni raziezil m ktonil slave, temveć se je mirno in stsolično prenašal dobro in slabo v življenju, irpajo v boljšo bodočnost. Tuđi ni bil nikdar bolan in se je zadnje čaše cek> pomladi!, zobje so mu pa že v tretu izpadJi in zopet zrasii. V njegovi rodbini je bik) nekaj stoletnih s*arcev. sin mu je pa nedavno umri m je dosege! »ta-rost 105 let. Tadija meni. da bo žrvel U nefcaj let in bo tako poto&d svetovni rekord v starosti.
Včeraj amo Se poročsH, d* Je bil v BeogTadu nt prrjavo nekega orožnifca aretiran mesar Ehikić, ki so ga imeli za nena<k>ma iigkiulega razbojnika Lanca« Včeraj se je v redakciji «Jutarnjega li* sta> javi! neki Milan Pejtt. ki je učKelj v pokoju in je učil tuđi obdolženega me-sarja. Izjavii je, da se je zelo začudil. ko je črtal v časopisfh, da imajo mesarja Dukića za razbojnika Langa. ker je mesar poites in spoStovan obrtrrJk ta Je bi
njegov ućenec dolgo vrsto let. DovrSM je 4. razrede osnovne sole in se šel potem učit mesarske obrti v Beograd. Leta V915. je šel k vojakom in bil ujet na ruski fronti in se je v Rusiji tuđi oženil. Potem se je vmil in se nastanil stalno v Beogradu. Dukić je svojemu Uviteliu večkrat pisal iz Rusije in iz Beograda. Ućitelj je tuđi iz.avil. da Dukić ni pojo-ben razbojniku Lanku. ki i>o ga v Beogradu napačno imenovali Lang n se piše v resnici Stevan Obradovlć ter >e bil tuđi Pejičev učenec. Razbojnik Lank je najbrž pobegnil v Ameriko. Učitelj Pcjić je takoj obvestil rudi sodi^če v Bihaću, kjer je mesar sedaj zaprt. da gre za uso. depo'no zmoto. Tako je bil po nedolž-nem obdolžen pošten beograjski obrtnik, da je zloglasni razbojnik Stevo Obra-dović Lanka, in vse po krivdi mlađega orožnika, ki je hotel na lahek način priti do velike nagrade.
•
Med muslimanskim selom OraSca tu pravoslavnim selom LoCić pri Bihaču sta dve državni šumi. Strana in Lužine, za kateri so se seljaki že dolj:o prepirali. Ločićani so zadnje čaše izrecno prepo-veda'i muslimanom drvarenje v gozdu, Muslrmani so se priložili politični oblasti, ki pa ni razsodila med seljaki. Oraščani so zato še naprej drvarili v gozdu. Sami so odnašali drva iz zozda. ker so siromašni in nima>o konj. Ločićani so jih v gozdu napadli in jih nadali domov. Na-sle<dnji dan je Slo 34 muslimano-v v Sumo Lužine. Ko so sekali drva. so jih zopet napadli seljaki iz Orašca in po&lo ie tuđi več strelov med pretepom. Na bo-jišču je obležalo več lahko in težko ranjenih seljakov. Vložena je bila ovadba proti 34 seljakom iz LoCić in 2 iz Orašca. Ker ni biio mojfoče ugotoviti, kdo je streljal in so seljaki obeh vaši samo izkoris^ali svoje servitutske pravice, so bli vsi obtoženci opro^oenL Radi Številnih prič in obtožencev se je raz* prava vršila v kinu v Bihaću.
Sport
Izjava sekcije 2. N. S.
7 ozirom na izjavo S. K. Primorje v ▼&-rajžnjem ?Jutru< poć naslovom >Ob inar* guraciji prvenstvene serooe-, v kateri j« ttnrlonono tanpirano rlelovanie ?ZNS«, citira ŠZN'S v orijentacijo javnosti brex nadaljnje-^a komentarja lako zahleva, ki jih je itavil sekciji ASK Primorje potom LNP-a kakor tuđi oderovor, ki ga je sekcija tozudevno dala   LNP-u.
Zahtpv«*  APK  Primorja  ne gflase:
1.   Tekera   ASK   Primorje  naj  ne  ime)* soditi (fS- VodiSek, Smole in Pevalek, ker so se ravno, kadar so bile tekme  pod vodstvom imenovanih   gg.t   dogajali   na   igriŠcu     inri* denti.
2.  Prvenstvene t*»kme ASK Primorje: PR Tlirija   naj   bi   sodil  sodnik   iz  Zajeba, k^r «*dino  s  tem   bi   bila   dana   možno*t  objektiv-ne^a sojenja in da »e bodo tekme v rodu ia brez  inridentov  iivrSile
Odjrovor Sekcije ZXS m» plaši: Za sekriio so glede delejziranja sodniko* k nogometnim tekmam na teritoriju LNP-a merodajna eflino le pravila in sklepi ZNS-a, kar bi moralo biti znano tako LNP-u kot tuđi ASK Primorju. Sekcija prinHpielno no more in ne srne priznati nobnemu klubu izjem-nejra pri vilici ranejja stališfa. Dosledno tema odklanja sekcija za^teve ASK Primoria. ker nišo osnovane na pravilih, na u. o. LNP-a pa apelira, da v intereBu »porta zavra?* — kakor v ostalib svoiih zadevah, tako tuđi v «o<1-ni5kih vprašaniih — svoje klube v meje pravil.
Z vso odlofnoptjo r«»vra?a u. o. seVri*e tendenciiome ovitke ASK Primona, ki je naiprej doi^n napraviti red v fivoiih vrst »\ ?e5 da sekciia ne daie cmranriie, dn »e b^^o tekme v redu izvedle ter da por^pzni Ha-ni sekcije delaio incidente na tcrišfu.
Čudimo se LNP-u, ki ie mt>™l or*»tov<*no disciplinirati dejanske povzrotitrlie raznih incidentov, ki se one!uiejo rivro n* n'ost ru ASK Primorja tr»r v rrvi vrsti s «tr#'ni fia-nov SK Primorja, da ni r«Ml r>Mre*ie »!a neposredno sam zavrne om^njene itpede na sekcijo . . .
Ne  smatramo za  potrebno.  opozonH  V«s na   težko  in  odgovorno  nilosro   nogometnih sodnikov. Da borno nnSli v prihodnu?6 *^ri n. n.  naslovu   proti   sličnim   np^n"vn"i   ?-• •? dom zaslombo itd.
Sekrffa ZNS f.j«1-!? -a
— li sekcije ZNS.  (Službeno)   ivi Jo w:  18. 1. m. iflrri5«e  Ilirije ob to   r       i. ret   :  Slovan  ret,, ff.  Betetto.   inrr   nr »ih 10. Primorje ob 10. Primorja rez      .T rez. (r. Derfal, ob 14. Ilirija  : S1v-n " ler, ob 15.40 Primorje   : Jadnn f. C*rv man. 19. t. m. iffr. Primorja ob 10. Fr'nir- > rez.   :   Hemes   rez.  g.  Cimperman;   ijzr    Hi rije ob 10. Ilirija rez.  : Slavija  rez. u. flntk-ler, ob 14. Ilirija : Slavija *. Šetina, ob 15.40 PrintorJ« : Hermes g. Deriaj. — Tajnik.
Stev   64
•SLOVENSKI   NAROD* <fne 16. mtre* I9ML
Strtn %
Dnevne vesti.
—   Udruženje za pobijanje fospodarskt krize. Pod tem naslovom se je ustanovilo V   Beogradu   udruženje,  ki  hoče  pokreniti akcijo za  omi ljenje  gospodarske  krize.  U-druženje je izdalo te dm proglas, v kate. rem pravi  med  drusfcn, da je  treba naj ti fzbod   iz   s eda njega   ttevzdržnes*  položaja. Udruženje  smatra,  da  je  izbod  samo v krepki  narodiv  organizaciji, ki bi se z za. kotritinti   sredstvi   borila  proti   vsem  vzro-kom gospodarske krize. Kakor Je nam simpatična ta akciji, vendar imamo slede nje, nih   uspehov   po.iusleke.   Udruženje   tvorijo sami Srbi, trgovci, industrijalci in obrtniki, ki bi Že davao lahko spoznali, kje tii, glav-oi vzrok gospodarske krize. Ko ]e Šio pri zadnji vladni  knzj za to, da se strmoglavi režim   hegemonistov   in   korupcije,   *o   bili Srbi   tišti,  ki  so  napeli  vse  sile,  da  rešiio beograjsko  £arSi»o.   Gospodarske  krize   ne bomo omilil5 z raznimi odbori in udruženji. marveč s temelj ho tzpremembo v vodstvu države, kaj ti   riba  $mrd.i   pri  glavi.  Doflcler bodo   aa   krmtlu  Uudje,  ka  skrbe  samo  za svoja   korita,   bo  zaman  vsako  prizadeva. nje  gospodarskih  krogov,  da  se  iztrebj  iz našega   gospodirsfcega   življenja   vse,   kar Je v njem nezđravega.
—  Kongres slovansklh botanlkOT ▼ Pra-gt  velikem  uspehu.  ki  ga   je  dosegel  prvi kongres   slovanskih   botanikov   v   Prđgi   L 1921,   kaferega   so   se   udeležil,   zastopniki vseh   slovanskih   narodov.   pripravlja   Praga  drugi kongres  slovanskih botatiikov, ki se bo vršil  v okviru VI. kongresa česko-§k>vaških zdravnikov, naravoslovcev in in-ženerjev.      Kongres    čeSkoslovaSkih    tnže-njerlev se. prične 27, mala. Oficijelna otvo-ritev   kongresa   siovanskih      botanikov  bo 26.   maja.   27   maja   bo  kongres  raspravljaj o organizaciji, o medsebojnih stikih štovanih   botanikov,   o   irmenjavi   pub'ikadj   in iiafbrž   tuđi   o   ustanovitvi  federacije  slovanskih botanikov.
—   Orožje in orožnl flsti za nslužbeoce pogodbenih post Ker so poštuj slj privatni uslužbenci  pogodbeniJi  po&arjev, jam ravnateljstvo po najn.»vejši odredbi ne preskr-buje  več  orožia   (samokresa)   ter  o ročne ga Hsta   m municije,  kar  je vsckako potrebno v  v.ečJo   varnost   pq   prenaSanju   hi   prevažanju   poštnih   pošiljk.   Odslej   jim   preskr. bujejo vse to pogodbeni poštar ji
—   Osebne vesti s pošte. Upokojeni so poStni uradoiiki II. kat 2. skup.: Ivan Ko-Sovtnc   m   Ivan   Rozman,   oba   tajnika   na ravnateljstvu; Amlrej Sumi in Aitton Bučar na Ljubljani 1 ter Ivan Kramer na Mariboru 1.
—   Jugosloreasko   društvo   ▼   Londonu. 14. t.   m.  je bilo ustanovljeno v  Londonu jusoslovensko   društvo,   ki   bo   skrbelo   za pogJobitev   kulturnih   *n   gospodarskih   sti. kov med obema državama. Začasni m ča-stni tajnik  društva je znani prijatelj  Jugo. slovenov  Setoo   VVatson.   Društvo  bo   skrbelo,   da  se  povilobe  prijateljski   stiki   med Anglijo   kn   Jugostavijo,   da   se   Siri   propaganda  za intelektualne, kulturne  in  gospodarske  razmere  obeh  držav,  da  se  podpi-raio  prijateljski   udnoSaji   med   Jugoslavijo in njenim^ sosedi in da se zbero v njego-vem okrilju vsi Aagieži, ki se zanimajo za Jugoslavijo.
—   Skrajna  malomarnost  železitiške n« prave. Strojevodje in kurjaci zasrebške di. rekcije  še  zdaj   nteo  dobili  plače za  Januar.  Nedavno so sklizali protestni  shod,  na Jcaterem   so   oŽigigaH   maJomarnost   želez-ni-ske  uprave, ki  jim  ne da niti   tega,  kar }kn po zakonu gre.
—    Avstrijskl   izletnik!   na   našem   Pri. morju.   Dunajsko   prosvetno   društvo   »Ura-nia«, ki je že lani priredilo več izletov po našem   Primorju,   priredi   začetkom   aprila prvi   letošnji   izlet   na  naše  Primorje,  ki  se ga  udeleži  40  oseb.   Poleg   tesa  priredi   v letošnji  sezoni  še 6 teietov   Društvo »Stu. dienreise - Comitee« na Dunaju je napove-dalo za  poletje pet  skupnih  izletov  na  na. šo   revijero    VeČ   :zletov   priredi   letos   v naša   primorska   lefovišča   tuđi   dunajsko društvo   »Sportvereim«.   Zadnje  čaše   vlada v Avstriji spl«>n veliko zanimanje za naše Primorje.     Vrše   sa   predavanja   o   lepotah naših   krajev.   Pr f.   Weiss   je   ime|   predavanje   o   jugostovenski   ri\rijeTi   na   Dii'naju in v Gradcu, a  sedai so ga brzojavno po, vabili  tuđi  v  Inoinost.  Zanimanje  za  naše Primorje se je v   Avstriji  in v  Nemčiji  po zadnjem   sporu   Avstrije   z   Italijo   še   povećalo.
—   NalezIJive     boleznf     t     mariborski oblasti. V mariborski oblasti je bilo od 22 do 29. februarja 61   slučajev  škrlatinke, 66 ošpic, 2    davice,  11   tUuzmh boiezni, 9  še. na,   I   krčeviie   adrevene ostj   in   1   stekline.
—   Žival ke  kužne boleznl  v  mariborski oblast). 12   t. m. je bilo v mariborski oblasti 6 slučalev svrnjske kuge
—    Razpust   društva.    Prostovoljno   ga-silnu   društvo   v   Fari   pri   Kostelu   je   bilo razpušče-no,  ker  ni  več  ustrezalo  pogojem svojeg«*   upravnega   obstoja.
—    Iz   »Uracfoega   Usta«.   »Uradili   list« št   2b   z dne 15. t ni. objavlja zakon o neposrednih davkih.
—  Drobiž so^ednib držav. Finančno ml. filstrstvo  Je  odredilo, da   lahko  sprejemaj-o državne blagajne  od  davkop!ačevalcev  sa_ mn predvojni   nikljastj  drobiž  sosednih  držav.   računaioč   tetega   po   tečaju   in   sicer 100 bolgarskih levov 41, 100 rumunskih  lej 35.  100 Rrškfh d^ahen 75   predvojni nJklja. sti  drobi?  drjtHi  drfav  se bo sprejemai po nominaM at pari za dinarje
—    Dom    ta    Dčitcijske    sirote.   Glavna uprava  U FU ie ^k'eni'a zer^diri v Beogra. du  dom  7R   o^-rotelo  učHeMslto deco   Zem-ljiWe  ie  dala  na   rs\70otaz<* beograjska  ob čina   Dom br zgralen v bližin* učiteliskega dr>ma
—   Osre^nli tirud     tu tursrovtnle đc» favcev  mora ostati  v  ŽaiTrebu.    Ker se v pristojnih   ministr^rvih   raspravlja   o   preno-su sedeža Osrednlega  urada za zavarova. nle delavcev \z Zagreba v Beograd, so po. slale zagrebške gospodarske  in  sindikalne
organizacije ministru sa sodjalao potkflto spomenico, v kateri zahtevajo, da mora ostati sedež zavoda v Zagrebu, ker U tmei prenos sedeža v Beograd težke poslenice za Zagreb in za zavod sam.
— Svečan spre]en »ovih podaornic Te dm prispett v dubrovniŠJco pri9UuiiSč€ prvi dve na& podmornici »Hrabri« hi ^Ne-bo)ša«, ki sta bHi tzddanl v ansle^kih lad. Jedelnicah. Podmornicama pripravljaj« v Gruiu, Dubrovniku in v SpHtu svečan sore-jem, kaieresa se vdeieži tuđi povelitrik nale mornarice admiral Priča.
—  Operni perce 5nb«lj ▼ iraeriH.   Nedavno smo poroeali, da je dal neki elan na-9e opere domačemu gledališču slovo in jo po-
I pihal ▼ Ameriko. Gre za opernega pevca An-' tona dublja, ki je priredil 26 februarja v Newyorkn prvi koncert AmeriSki slovenski listi so priobčili o naiem pevcu zelo laskave elanke G. Subelj je menda dobro pogodil. ker bo služil dolar je in se mu ne bo treba bati, da ga reducirajo.
—   Vreme.  Cez  noC  se J« vretne  zelo spTemenilo   Nastaks ]t suho iu mr-clo vre-me.   Ob   iutranjih   urah   ie  W   v   Lj«b'=3ai3i nenadavaden \Temenski pojav   Bilo Je po. polnoma  jasno,  toda  ob solnčnih  Iutranjih žarkih    So    naletavalc  v  drobmn    kosnuh snežinke.    Zapadni  del   ob  krimski   crti  pa Je   bf)   zastrt   v   temmo&ive   otrfake     Kakor Javljalo iz Notranjske. Je tatn ponoči močno snežilo, a zju'raj se ie pojavria huda burja. ki  zlasti  modno razsaja  od  Postojne dalje po   Krasu   Temperatura  je  povsod   v   državi padla m sicer povprečno za I* dto 4* C Nasprotno pa se Je barometrr ze^o dvignil, najboij v S'oveniji. V Manboru ie W vče. raj   zna teti   mraz.   nafnižia   temperatura   je zna§ab   3*  C  pod   ničSo      Sc^oŠ-no     je   bilo včerajj  povsod  precej  oWa5no,  v  Sloveniji in   zapadni   Hrvatski   Je   snežilo   Deževa!« je v Zagrebu    in Skoplju    kjer    je padlo 6 mm dežja   Najv^ja  temperatura  je bila včeraj  v Ljubljani  4.9* C nad ničlo, a da. nes zjurtraj najnižja \T C pod ničlo. Danes ob 8  zjutraj ie glav>m poročila metereolo-s1<ega  zavoda  kaza)  barometer  773.5.  ter. mometer   0.5*      pod   ničk),   relativna   vlaga 74%,  oWačnost  3.   Danes   dopoidne  Je  bilo iasno In sofrčno
—  Samomor profesorice. V sr&đf> se Je obesila v  Beogradu profesorica  nemškega jeaika in agodovine na beograjski I. ženski gimnaziji     ga.   Natalija   Marković.    Vzrok samomora   ie  baje   neozdravljiva   boezen
—Podpomemu društvu šlep ih so uro-va4i Po Din 50 Kfrani Marija zt. Rupert, Hraniinica In posojilnica šmartno pri Li-tiji, dr Fran Tominšek iz neke izvensodne poravnave, Bajec Sv„ Vid. Občitia Trebe-Ijevo, M Tičar tu. Kaluža M. tu, Hraniinica Vuzenica, po Din 20: Hranilinica Višnja gora, Martin Plut CrnomelJ. Jančar Pavia MartboT, Klemen Ana Sv. Jedert, Kavčnik Ceoilija tu, Hranilnica m posojilnica Sori-Hca, Janko Mlakar tu Posojilnica Ruše, Skof Fran Sv Anton. dr. L Krarnberger Sv Lenart, B'zfli Katarina tu, Povše Fran tu, Erker Ana tu, V Hanke Soštanj. Hranilnica m posojilnica Osilnica, Bergman Josip tu, Kači^ M. tu, More Fran tu. — Vsem  darovalcem  *skrena  hvala.
Iz Ljubljane
—lj Kvalificirano nradniStvo. Davfcopla-čevalec hišni posestnik nam p&e: Po ne-katerih urad*h, zasti pri mestnem magi. stratu ljubljanskem, se je razpasla navada, da se sprejemajo v službo Ijudje, ki daleko nimak) kvalifikacije za mesto, katero za-sedajo Da taki ur^dniki ne vrše svoje službe tako. kot bi jo kvalificiran uradnik, je gotovo in posie<rica je, da se mora, da gre delo naprej nastavit' Se ena moč. Poznam siučaj, da Je v nekem uradu uradnik, ki ima komaj prvi gimnazijski razred, pa se danes peha, da bi priše! iz VIII v VII razred državnih uradnikov! Kje naj tak čio. vek opravlja službo, ki ie zvezana s tem činom? Davkoplačevalci pa plačujemo pri tak ih razmerah nepotrebna davčna bremena. Zahtevam in to ma bo vsak prav dal-Naj se povsod nastavliajo Ie Irvalificirami uradniki, katerih imamo dovolj. kdor pa nima kvalifikacije, naj ostane pri Hstem. za kar se ie izučil Potem bo rudi mani ti-stih študiranih revežev, ki so se truditi leta in leta, da so končali Stitdije in morajo zdaj gedati da iedo njih kruh Ijudje, ki imajo prazno srlavo
—li Moderna talerija. Dne 3. t m. se ie vrSii obča; zbor Moderne gaJeriJe v Ljubljani Iz uvodne r>esede predsednikuve ter iz poročil tajnika ra blagajnika Ie po-sneti. da se ie vršilo de'o odbora M G. v tej kratki dob druStvenega obstoja • brez SirSega delovanja javnosti, vendar pa so se pokazat iareino dobri uspehi s tem, da ie bilo zbranih ?00 umetnin sodobnih upodabliaiočih anvtnfkov. s cimer Je po. ložen teme'jni kamen za. zbirko bodoče slovenske moderne galerije. Navezaii so se *ttki 7 vsemn sodohnrmj likovnimi umet. niki in se je pripravila pod'aga za bodoči umetniški forum, ki bo žlvljenskega po-mena za nada!ini razvoj slovenske likovne umet nos ti. ObČnj zbor je sklenil izdati ma. nifest, ki naj rtbiismi slovenfiki javnosti pomen in veliko važnost te mlade institucije. Doiočila se ;e 'etni članarina za redne člane po Dk) 48. iretanovniiia po Din 500, a spre'emale se oodo tuđi podpore >n darovi. Vsak đan p^ejflie letno po eno ori. finalno grafko, t^ko da si more tekom let nabrati lepn 7f»;rko oriRinalnih umet nin za izređn<» nizkrt članarino in pripomo-re obenem tako va?nl instituciji kot Je Moderna Kalerih do uspe*nej$eir.a de^ovanh Kdor hoče po^ta« č^an. naj se obrne na tatnika Moderne ealerite K T Sel^V»ria, književnik« v Llublani. Ce«a v Rožno dolino S (Stevi,ka naSega ček računa fe 12RS1)                                       ODBOR
—U P R KrTfa na L dri tfeSkl meSčan. sk| Soli t Dnbljani — Prole, ponovi na splošaio   željo  svojo  akademijo  pod   vod-
stvom strok. nCHetla glaabe Ivan« Repovi* na praznik **. JoieU ob pol 11. dopoidnt v Solskj  teuovadnioi oa Prulah,
—I] Zadraga aobo . črkosilkarJtT, plc* skarfe* ki Ikarjer ▼ U«bl|an| vM* vm svoje član«, da se v poinem itevilu utiče. že probave Zveze obrtnih za drug, in sicer v nedeiio, dne 18. t m poadravneca večera, ki bo ob & zvečer v dvorani Kazinc ki slavnostaega zborovanja dne  19. L m.  ob
10.      uri dopoktae v dvorani     Narodnega doma.
—U Rektor mdren* proL dr. R. H*kt\-raj In av proL dr. M. Dotonc su darovala na mesto cvetja na svezi grob prijat el i a dr. riinka Dolenca vsak po 100 dinar]ev v ko. rist podpornega fonda za slušatelje ljubljanske uDiverze,
—li Iz Mestoega ^edlica TJH. V »oboto dne 17. t. m se bo vrii| rediti kurz iz a!. kohoL vprašania ob 17.30 v Akad. kolegiju. Po kurzu seja SirŠega odbora, katera bo izredno važna, zato naj posije vsako kolo na to sejo Po trt svoje delegate. Prosim točnost  — Tajoik.
—Ij Napredno, kaftorao lm poOHCno druStvo »Ljubljanski grad« skViče svoj red. ni občn, zbor neprekHcno dne 22 marca 1928 v druStvenj »obi, Grajska planora 1. ob 8 uri zvečer. K občnemu zboru se va. bijo člani in članice   — Odbor.
—lj Nogavice razne vrste v veliki tzbin tupite oaiceneie pri Dobeic-n. Pred Sltotlfa
35-T
—H Cevljarska obrtna zadruga v LJab-Ijanl opozarja tem potom vse članstvo na 25-letnico obstoja Zveze obrtnih zaidrug. Na predvečer zbu:ovania se vr5i v dvora. ni »Kazine« poztlrivni večer združen z nagovori, petjetn hi godbo. Vstopnine ni. Na Jožefovo 19. t m se vrSi ob 10 uri do-pokime v dvorani Narodnega doma siav. nostno zborovinje Ob 13 uri se vrij v »Razina« slav?K>9tnj banket Na&a đolŽnost je, da se v čim večiem številu odzovemo temu vabilu kot člani Zveze obrtnih za-drug. Opozarjamo tuJi članstvo, da izda Zveza obrtnih zadrtog ob pritikj 25Jetn4ce svojega costoja brošuro s pes»tro vsebino po kateri pridno posegajmo. — Načelnik.
24! -n
—!j K. O. S. D. S. na Vic« lavlja, da Je zblrališče pristnšev SDS m SKS. ki se ude-leže  nedeljskega  manifestacijske^a  shoda ob 9   uri zjutraj pri niši gosp   T ribu ča na Glincah m ob pol 10. uri pred gostilno Ht žina na Vidovdanski c. v Ljubliani. Odt**»
—lj Sokol I. na Tabora priredi dne 31 t m telovadno akademik) s telovadnimi m jjodbenimi točkami Nastopfla bosta članstvo in naraSčai oboiega spola Glede na fina neiielne težkoče, v katerih se nahaja dm-štvo. vabimo in prfčakuiemo obilne udelež-be s strani Sokolstva kakor tuđi Sokolstvu naklonjenega občinsrva. Točen soored bo objavljen tekom dtii.                             242-n
—'IJ JAD »Triglav« tma svoj 17. redni občni zbor v sredo 21. L m. ob 30. v" salonu sostilne »Česnovar« z običajnim dnevnim redom.
—ij Obrtn'ke v LiuMIan« naproSa Zveza obrtnih zadrug da bi po možnosri dali na razpolaRO sobe ali postelie za udetežence Zvezine 25 letnice in sfeer za noč od nede-Ije na ponedeljek Vsi, ki imaJo kako sobo ali posteljo na razpolago. nai blagovolik) to javiti tainištvu Zveze obrtnih zadrug, Beetho\^ova  ulica   10. pritHčie  levo.
—lj Vodnikova dražba. Občni zbor se bo vrSil 31 t. m. ob 30 v prostorir. Zveze kulturnih društev, LjuHiana Kazino II. nadstr. s tem-le dnevnim redom: I.) Poročilo odbora; 2.) določitev letnine za leto 1929.; 3.) rač. zakl:uček za 1 1927.; 4.) proračun za L 1928; 5.) književni program za leto 1928 in 1929.; 6.) Samostojni predlogi; 7.) Slučamosti. K občnemu zboru vabi vse člane vodstvo  Vodnikove  družbe v  Lrubhani
—!j Zadruga klincavnjčariev v LJnMiaol vabi vse člane, da se v polnem Stevilu udeleže proslave Zveze obrtnih zadrug fn sicer pozdravnoga večera, k* bo 18. t. m. ob 20. v dvorani Ka zine m slavnosrnega zborovanla 19 t m ob 10. dopoldne v dvorani Narodnejra doma
—li »Savez Trezvene mladci I« oblast, no sredi šče za Sic veni jo, k, je v poslednjih dveh letih pod vodstvom ne umor ne« a zđravnika dr Fedorja Mikiča pokazalo to. 'iko vnrećne ag'lijosli ter uvedlo za naše razmere doka! sistematično protialkoholno borbo, bo imelo v nodeljo, 18. t m. ob 10   uri   v   aren*   »NaTodnega   doma«,   svoj
11.   redrri občni zbor. Ob'astno sredisce va. bi cb tej prilikj  vse prijatelle fn simparl-zerie treznosmega (wlcreta k udeležbi.
Odbor.
lj Dem. akaAeinuVi kl*^ >Jnftw»laTi|ft«. Dane«« 16 t m. ne vr^i ob 8. *večer I. plenarni ?lan«ki sestitnek v t.njniMvu SDS (Kazino II) Dnevni re4: Poročilo o kongresu v Beo-eradu 2 Shod KDK. UdeleSba ta elane ob-«*«asna I                                                                24?V-n
—lj I>*«*t M «l#T#nf>ke »•▼•Ju* vpodab-Ijajote nmetnosti Moderna galerija v Ljubljani priredi ob priliki letošnjega velesejma relrospektivno razstavo slovenske ttpodab-Ijajoc« umetnosti izza prevrata. To bo prva in po svojem pomen u vele važna razstava društva Moderna Galerija. Odbor M. G. vabi v&e slovenske upodabljajoee umetnike, ki to prvi? razstavill po svetovni vojni, da prijavi jo svoje sodelovanje tajnika g. T. Seliškar-ju, književniku v Ljubljani, Cesta v Rožoo dolino 5. Zadnji termin za prijave se bo ie objavi! * časopis ju.
—lj Tri Besg«4«. V ljubljansko boteko so tekom vferajšnjega in današnjega dne prepeljali tri osebe ki vo se ponearaelle. Dve nesreći sti» se pripetili dane« sfutraj. V tK'lniro so pripeljali strojnika Emanuela 2a* garja, saposlenega v tiskara i H rova ti n. Med delom ga je stroj tagrabll sa desno roko in mu jo zmečkal v dlan! Požkodba je precej letka - Na Karlovski mti te je danes fjo l raj ĐODesrečilii poseetnka Čila Vfdmar i» Crne vaši pri Ljubljani SplaSil se ji je konj io padla je tako nesrecnno z voea, da si je slomila roko ▼ rami, dobila je pa tuđi ob-čutne poškodbe na glavi. — Dimnikarjev sin Alojzij Kralj ix    Martin Hriba pri Logatcu
j« veeraj pomagal pri sosedorfh rcsatl mrm Med delom ga je zagrabila slamorezniea ta levo roko in  mu ođtrgala ve£ pratov.
—JJ Ov+saijame sa danaJaj« fO9t»Taaje deatjakebflkea gledališkega odra. t dramsk«m gledaJilen. foraja se Lojz Kraigberjeva tri-dejanska drama »Skoljkac. Vstopnice so po zniianih cenah v pred prodaj i pri operni blagajni. Posetite predstavo.
—lj Naroda« aefe nm »rosUrl 25letalee Zvese •brtsiik sađrag. Načelstvo Zvex« obrtnih sadrng naproSa vse cenj. dame, ki imajo narodne nose, da se udeleie pordravnega ve-Sera, ki bo v nedeljo, 18. t. m. ob 8. uri zve-cer v dvorani Kazine, v narodnih nolah.
Iz Celja
—  t   SrefeotitJ   žJvlflski   In  kramarski
stlen se vri: v seboto 17. marca v Celju.
—c Vrtoe grede prod medino osnovno Solo k na pa-ošnijo obeh Sol sitih upravitelj-srtev prevzelo v svojo o&krbo edisko Olep-§evalno druStvo. V leto*nji spomladi bodo srede docda prenovljene,
—c Spomenik t vo|«I pa4lim vojakom pos-ta^jo obč?no trj Vojn*, Skofjavas, Višnjavas in Brezovica v Vojniku pri Ce-Uu. Spomenik bo no&il okros ?00 Imen m Je min za i$te*a okusio irddala c-eljska suvbena tvrdlea in je tuđi že poverjena z de'.om.
Druga ekspedicija z zrakoplovom na severni tečaj
Italifcnsld general Nobfle organizira ekspedicijo na severni tečaj, katere se udeležita tuđi švedski meteorolog Malmgren in
češki učenjak dr. Behoonek.
Znani general Nobile, ki je zaslovel z udeležbo pri Amundsenovi ekspediciji na severni tečaj, hoče pokazati svetu, da je postal v dveh letih tuđi sam polarni raziskovaJec. To željo je izrazii na pre-davanjih takoj po povratku in pred pol-drusrim letom so mu milanski industrijalci na čelu z županom obljubili, da bodo njegovo ekspedicijo financirali. Težje pa je bilo prepričati Mussolinija. ki je pristal na ekspedicijo sele. ko je izreklo svojo sodbo kraljevsko geografsko društvo v Rimu.
General Nobile se )e pa začci pripravljati za polet na severni tećai že poprej in sicer z zrakoptovorn N 4, ki je bil zgrajen v velikih rimskih delavnicah. Ministrstvo zrakoplovstva mu je dode-lilo več prvovrstnih tehnikov, s po-močjo katerih ie bil zrakoplov izpopolnjen tako, da odgovarja modernim zahtevam. [talijansko mornariško ministrstvo je dodelilo ekspediciji parnik »Citta di Mi-lano<. ki so ga rabili dosiej samo za polaganje podmorskih kabijev. Na parniku so montirali radiopostajo, ki bo v stalni zvezi z zrakoplovom in Rimom. Na parniku bodo najboljši rnornariški ćastniki, med njimi tuđi geofiziki. Parnik odpluje koncem marca v Svalbard, kjer pripravi bazo za potet. (talijanski industrijalci so dali ekspediciji na razpolago mnogo znanstvenega gradiva, ki so ga že poslali v Kingsbay. V zrakoplovu bo 15 oseb, med njimi Nobilov brat ing. Nobile, trije mornariški častniki, 2 inženjer-ja, milanski fizik Pantremelli in znani metereolog Eredia, ki se ie udeležil že prve i^obilove ekspedicije. Na parniku bosta med drugimi tuđi švedski metereolog Malmgrem in prof. dr. Bthoune-k iz radkrioškega zavoda v Pragi. Etehou-nek odpotuje v Rim 20. t m.
Zrakoplov, s katerim so delali te dni prve poizkuse v blizini Rima, odleti naj-brž koncem marca iz Rima v Miian, kjer ga bo blagoslovi! milanski škof. Iz Milana poleti v slučaju  ugodnega vre-
mena preko Jadranskega morja, Reke» Liubljane. Zagreba in Dunaja do nem-škega han^arja Stolp ali pa preko Alp do Friedrichshafna. Od tod preleti 3.300 km na Spitzberge, toda ne preko Lenin-<rada, kakor L 19i6.<, marveč preko Stockholma k zalivu Botnia, Vatzo in Medvecrjega otoka v King5?bay. S tem si prihrani 600 km. Kn del ekspedicije pod vodstvom ine. Nobila je že na pori v Kingsbay, kjer pripravi z norveAkimi strokovnjaki hangar, v katerem ostane zrakoplov čez pomlad a rnorda tuđi čez poletje. V Kingsbayu, kjer je baza in središče ekspedicije, se zbero vsi ude-leženci koncem aprila aii začetkom maja.
Nobflova ekspedicija na severni tečaj je izkljuOiK) znatistvcnega pomena. Ekspedicija se bo pecala v prvi vrsti s proučavanjem zemlje Nikolaia II.. ki jo je odkril 1. 1913. kapitan Wilkinsky in ki se imenuje zdaj Severna ali Le-ninova zemlja. Takrat je bilo na tej zemlji toliko ledu, da so odkhli prav za prav samo manjši otok, ki je dobil hne po ruskein prestolonasledmku Alekseju. Ko je hotel Wilkinsky leto pozntje svo.ie poiarno odkritje izpopolniti, so ledene gore obkolile njegovo ladjo tako, da je mogel uiti sigurni smrti samo v severozapadni smeri, kakor je storil pred 50 leti švedski polarni raziskova-lec Nordenskjold s svojo znamenito la-d|o »Vego«. Nobile namerava proučiti iz zcmljepisnega in meteorološkega vidika vso Leninovo zemljo. Drugi cilj No-bilove ekspedicije je proučiti tako zvano zemljo Crookera, ki jo je odkril prvič 1. 1909. na svoji ekspediciji na sevemi tečaj Peary in ki io je proglasil American Mac Milan za Pearovo halucinacijo. Nobile hoče baje posethi tuđi oni del severnega tečaja, katerega se je njegov zrakoplov dotaknil pred dvema le-toma. To ie zacnkrat vsc, l^ir se ve 0 Nobilovih načrtih.
Morileo pariškega draguijarja prijet
Iz Pariza prihaja senzacijonalna vest. Policiji je uspelo izslediti morilca pa* riškega draguijarja Truphema, ki je bil pred dobrim tednom na bestijalen način umorjen. Tcden dni se je mori* lec skrival roki pravice, toda spretnim pariškim kriminalistom ni ušel in nje* ({ova usoda je sedaj zapečatena.
Policijo je pravzaprav vodil na pra« vo sled lastnik neke garaže. Pri njem se je namreč usodnega dne kmalu po umoru draguijarja zglasil neznan avto« mobilist z rjavo prepleskanim avtomo« bilom in zahteval bencina. Lastnik ga« raže si je slučajno zapomnil številko dotičnega avtomobila in te dni je javil policiji, da bi utegnil biti lastnik v zvezi z umorom, kaj ti znano mu je bilo, da policija išče lastnika rjavega avtomobila. Policija je nato poizvedo* vala in je kmalu aretirala draguijarja Mestorina, ki je bi! zabeležen kot last# nik rjavega avtomobila.
Mestorina so privedli na kriminalni urad, kjer so ga temeljito zaslišali. Za» sliievanje je trajalo 15 urf vendar fe ostalo brezuspešno. — Krog okoli osumljenca se je pa vedno bolj zože* val, kajti policija je pri njem našla me* nico, glasečo se na 35.000 frankov, ki jo je izstavil Truphemu, pa je ni mo» gel izplačati. Mestorino sicer zatrjuje, da* je menico plačal, policija mu je pa dokazala, da takega zneska sploh ni imel na razpolago. Končno je hitel Me« storino zatrjevati, da mu je Trupheme sam izročil menico in obljubil, da mu znesek v treh dneh poravna. Ta trditev je bila pa iz trte zvita, ker take uzance puč nišo običajne med trgovci. KonČno se je mož zapletel v razna protislovja in videč, da ni izhoda. se je resigniran udal in priznal je, da je draguijarja umoriL
Priznal Jef da Je priftel Truphetnc k njemu na stanovanje, kjer sta se sprla. Med prepirom je draguijarja po* btl na tla in ga nato zaduSil. ZamaSil mu je usta s krpo. Truplo je nato zavil v cunje m papir ter napravil velik za« voj, kl ga Je odnesel v tvoj ivtomobil. Ponoći je truplo odpelfal ▼ bližnjo vas, kjer je kirpil vefi steklenic špirita in petroleja, poloiil je truplo na cesto, ga pol ti z bencinom in zaigal. Nato se je vrail v Pariz.
Po sasliSanju je policija izvedla pre* iskavo v njegovem stanovanju jn pi« sami.  Našla je  orodje, s  katerim  Je
morilec pobil na tla nesrečnega Trup* hema. Tla v stanovanju so bila še vsa okrvavljena. Vse je pričalo, da si je bii morilec svest, da ga ne bodo nikoli izsledili. Poleg tega je policija našla tuđi pri nekem njegovem prijatelju 30 tisoč frankov gotovine, prstan, iglo m kravato, vse last pokojnega Truphe* ma.
Zveza drguljarjrv je razpUala 40 tisoč frankov nagrade policiji, če izslc* di morilca. Ta nagrada se sedaj razdeli med uradništvo, ki je sodelovalo pr; zasledovanju zločinca.
Še o katastrofi v Kaliforniji
Amcriški listi prina&ajo obširna po* ročilo o strahoviti katastrofi, ki je za. dela dolino pri San Francisquiro Ca. nonu. Število mrtvih še ni točno ucoi tovljeno, sodi se pa, da znaša najmanj 600. škodo, ki jo je povzročila kata* strofalna poplava, zna^a okrog 300 mi« lijonov dolarjev. Dolina je podobna zdaj ogromnemu pokopališču. Slika, ki jo nudi razdejana dolina, je tembolj žalostna, ker so bile na tem kraju kras« ne plantaže pomaranč tn limon, ki so baš dozorcvale. V San Francisquitu Je voda porušila 400 hiš, v Santo Paulo pa 300.
Med strahovitim navalom vode so se odigravali pretresljivi prizori. Neki uslužbenec Edison Companv je utonil v valovih sele potem, ko je rcšil 47 ljudi sigurne smrti. Neka mati se je resi* la s tremi otročiči na stari blazini, ki jo je položila na deske. Voda je odne* sla deske z blazino in tako je plavala mati z otročiči ćelo miljo dalcč, pred« * no se je ustavil splav pri debelem dre« vesu. Neki mož je plaval s 6'mcsečnim , detetom, ki se ga je krČevito držalo, ^ več milj daleč, dokler ni pripraval do ""** skale, ki je molela iz vode. Toda kma« lu je pridrvel za njim 25 m visok val, ki ga je odnesel s seboj. Prebivalstva, ki je resilo komaj golo življenje, se je polastila nepopisna panika Poaled na poplavljeno dolino je grozen. Valovi nosijo 8 seboj cele dele streh. debela drevesa, Kleve, poliedelsko orodic in živino. Na nekaterih krajih je n^nia« vila voda debele plasti peskn. pod ka* terimi Icfi mnogo človelkih žrtcv.
Samo Din 610^- ▼ Prago in nazaf
ttane vožnji s brrovttkom f H* »Praske« ga ▼deacjma«. Vi »um hre«pl«crn L«*tiin* madle dohfte prt CehosfovaSkcm kon/uU* tu m AJom« Companyt Aleksandrova U. 2
StTtn 4.
•SLOVENSKI   N A R O D» dne 16. mare* 1928.
Stev. 64
Petr Solfjur*:                                                                      f
žBoljševiški vohun
Roman
..  — Na videz. A v resnici? '    — Scveaa. Borbo sem opustil samo tačasno, ker sem imcl preveč dela s pripravami za kongres. Saj veste, kongres je prvo.
—   Vendar  ste  pa  dobro  poučeni  o Mordetovem   delovanju,   Če se ne mo tim.  O  njegovih   uspehih  v  San  Fran-ci^cu, Chica&u in drugih mestih.
—  Da. Včeraj na pr. je bil v Pueblu gost veleindustrijca Alberta Stronga.
—   Dan-es  bo   za   guvernerjem  prvi gost na banketu varnostnega kongresa v Colorado  Springsu.  Mordet je veti-dar ameriška redkost. mar ne? — je cU-jal Mac Lean smeje.
—  Zdelo se mi je potrebno sprego-Voriti z vami o tej zadevi.
Blackmoore je debelo pogledal detektiva in generala. Kaj se mu sanja? Saj to je vendar absurd. Ta vest mu je zuprla sapo.
—  Kaj, kaj pravite? — je zajecljal.
—  Malo pretiravate. je - li?
—  Niti ua misd mi ne pr*de, da bi pretiraval. bicer se boste pa sami prepričali   nocoi   na   banketu.  Sploh   pa   ni nič čudiuga. da priđe na kongres, kaj-ti  mož je  zelo  predrzen  in  i>ainozave-Sten.
Blackmoore je planil pokonci in vz-klknil:
—  Potemtakem.  gospoda...  potem-takem je moja dolžnost...
General tlogard ga je prijel za ra-mo in potisnil nazaj na stol.
—  Počakaj. John, — je deial mirno.
—  Tvoja dolžnost je. da mojega prijatelja   Mac   Leatia   mirno   poslusaš.   Saj ni  nobenega povoda, da bi se razbur-
JLil.
—  Ta šala se mi zdi nekam Čudna, draga prijatelja. Morđa... morda vaju ne razumem.
—   Evo sa, zdaj si zadel pravo. Ne razumeš. Priznava.  Prav praviš.  Delo-ina sva sama kriva. Toda ne bodi hud. Se darres  ti  bo vse jasno ko beli dan,
—  je dejal Hogar»
— Sponiinjatn se — je za cei Mac Lean, ne da bi č^kal. kdaj bo Dlack-iitoore razumel. — spomi:i«am ^e, go-s?od prezidom, ji ste pri prverr, na jinem sreeun.iu 'jr^zp >g > »io pristali na moje pokoje. Opozurjam vas n& to, kiT se mi zdi. da se liose morali noco.i strogo držati mojih navodi!. Z generalom sva prišla na kongres Daš radi vas, da ostaneva ves čas v /asi Gružhi in vam pomagava ostati mož beseda.
Blaokmoore je razmišl.ial. A!i rvi smešen, ko sedi med tema dverna ko-i>podoma in drži križem roke? 5aj igra vlogo deteta, ki ga nadzoru.ie pestunja Će je pa hotel biti iskren, je n.oral priznati, da bi mu bilo zelo neliubo. če bi prevzel to vlogo kdo dnviri.
—   Toda  gospoda, to je urt::isivo. to je omejitev  osebne  svobode, — je ujjovarjal   Blackmoore.  —  Verieuiita mi, da sem že sit te proklete storije z Mordetom in da mi gre mož na živce I
General se je resnemu tonu njegovoga glasu zasmejal.
— Pa vendar ne misliš, da sva zmožna delati ti še veeje preglavice s to afero, dragi John? Nasprotno. Za-gotavljam te. da nimava nobenih sla-b;h namenov. Ce ima sploh kdo poštene namene s teboj in z državo, jih — ima moj prijatelj Mac Lean. Veš, kot vojak se rad ukloni kazni, toda kot detektiv je pustolovec in romantik. O meni pa menda vendar ne boš dvomil.
Blackmoore je zamrmral nekaj sam pri sebi. Malo se mu je že posvetilo v gjavi. Izrabil je pavzo, da se je znova spomnil vsega, kar se je zadnje čaše zgodilo in kar je bilo v zvezi z Mac Leanom odnos.no generalom Hovar-dom. Spozna! ie, da sta bila prijatelja v času. ko je bil on zaposlen s pripravami za kongres in ko na Mordeta sploh ni mislil, marljivo na delu in da sta ščitila njegove interese. Zdelo se mu je. da morata imeti dobro zasnovan nacrt, ki ga mislita uveljaviti na banketu. Kai naj noreče na to? Razmišlja) je. pa ni naše! pravega odgovora. Napo^led je sklenii, da bo najbolje uk*!onlti se.
—  Kai naj storim?                   --^-^'
—   Mo'čati morate, pa naj se zgodi karkoli, — je odgovorit Mac Lean.
—  Drugega izhoda ni?
—   Ne, — jt  dejal  general.
—  Torej   se dam  presenetiti,  draga prijatelja.   Pove,ta   mi.   kaj   naj   storim zdaj.
Mac Lean ie vstal in odgovoril po-časi, razločno in s povdarkom vsake besede:
—   Odidite  na   banket.  Pomnite.  da imate okrog  sebe  vse  polno  sovražni-kov. Na banketu pozdravite vse znance in  sedi te   na   svoje  mesto.   Pazite,  da nihoe   ne   opazi   da   ste   razburjeni   ali presenećeni.   Poteze   na   vašem   obrazu ne smejo pričati. kak!šne misli vam  roje   po   glavi    Govorite   čim   manj.   Vse drugo prepustite nama. Midva prideva za   vami.     Na   svidenje,  gospod  prezi-dent!
. —- Stori vse tako. kakor ti je sveto-val moj prijatelj, — je pripomnil general in stisnil Blackmooru roko. — Gre za zelo važno  ^adevo   Na svidenje!
—  Na svidenje! — je ponovil Blackmoore  kakor  v  sanjan.     Stopil   je  za prijateljema na hodnik in naročil slugi, naj pripravi avto.
XXIII.
Mračilo se je že. ko je stopil Blackmoore iz hotela in sedel v avto.
Od zapada so se podili črni oblaki, ki so viseli nizxo nad obzorjem. Bližala se je  nevihta.
Po mestu je vladalo živahno vr-venje.
Hotel »Colorado Sprin^s« je žarel v temi kakor dragui'. Od vseh strani so se zbrali gostie
Skorai neopaženo je odšei Blackmoore po glavnih stopnicah v  dvorano.
Reditelji so sa spremili v salon, od ko-der so vodila vrata v jedilnico.V salonu je bila zbrana odlična družba, ki je kramljala o tem in omem. Tu so bili predstavniirt političnih oblasti, zastop-niki washingtonske vlade, politiki, dr-žavniki, visoki državni uradniki, skrat-ka elita ameriške javnosti. Za Black-moora se ni nihče zmeni-1.
Že med vožnjo po mestu m tuđi v hotelu  samem  je  Blackttioore opazil, da ga gledajo vsi po strani. To omalo-
važevanje  njega, prvega poKcijskegra urad«nika    v    drža\it mu je bik) zelo mučmo.
Med gosti v salonu je bila večina vrladnih gospodov, bogatašev, induftrij-cev, posla-ncev, uradnrkov, novinarjev in poiicistov, ki jih je Blackmoore osebno poznal, ki so pa občevali z njim zdaj tako prisiljeno, kakor občujejo visji krogi s človefcom, ki mu je obrni-la sreča hrbet
Iz delovanja zbornice TOI
Ministrstvo ti^ovine in industrije je ir-delalo na pod 1 agi nadih svoječasnih predlo-gov nacrt trgovinske pogodbe t Spanij«, in sicer t obliki tako zvanega modus vivendi, po katerem bi uživalo naše blago, ki se iz-važa v Spanijo, upodnosti carinske tarife »L 2 brei posebne surtakse, ki se še danes po-bira. Trgovinska pogodba s Gr^ijo kakor tuđi trgovska pogodna i Egiptom, na katerib so naši krogi zelo zainteresirani, ^e ve<ino ni- I sta predloženi Narodni skupšeini Pogajanja za izpreiuembo trgovinske pogodbe i At* strijo. ki so bila dne 4. decembra prekinjena, radi naptalih težkoč dosedaj Se nišo obnovljena. Podrobno poročilo o stanju tn?o-vinskih pogajanj z inozemskimi državami je bilo podano včeraj v seji Lndustrijakega od-seka.
Naša trgorinska bilanea za leto 1927 je zaključila z znatnim deficitom, SS6 milijonov dinarjev. Vzrok tega pojava je poteg slabe Iptine in zaščitne politike sosednih držav v veliki meri tuđi previsoka obremenitev pro-dukrijskega procesa z raznimi davšetnami, kar nam v veliki meri oteiuje konkureneo na svetovnih Iržišoih. Posebno občuten padec zaznamujemo v pretekli seaoni pri vredno-sti izvoza hmelja iz Slovenije, ki ie v prejš-njih letih dosepel ceno 150 dinarjev, docim %e sedaj prodaja 1 kg po 10 do 20 dinarjev. Radi nad prođu k«-ije na svetovnih tržiščih so padle tuđi cene na^ih glavnih izvoznih pr'>-duktov, kakor svinca, kemičnih izdelkov, 'e-swt Jesnih izdelkov in premota. Pri poveča-nem izvozu je izkupitVk za eksoortirano blago vedno manjci. Pojavlja se potreba, da se nam z novimi tr^ovskimi pogo<ibami otvo-rijo tržišča ob predoremskem morju in na Levanti Neugodno situacijo trgovinske bilance pa je postabšnl porast cen surovin. ki •ih moramo uvažati, pred vsem bomba za in kož.
Kljub spreietju konvencije o nkinjjenju uvoznih in izvoznih prepovedi in omejitev na za<injem zajedanju Lige narodov z dne 3. novembra t927 v Ženevi. zadeva zunanja trgovina na vedno večje ^ežkoče. Carinska po-ii ti ka vseh sosednih držav kaže izrazito pro-tpk<-ijonisticno obeložj** Vse države šcitijo v jzdatn^m obs^eru domafo produkcijo, kar nam otežuje sklepanie trgovskih pogodb s Cehoslovasko, Francijo in Svico, ki so bila že  lansko   leto  pričeta.
Da se poenostavi komplicirani sistem carinskih tarif, je izdflalo društvo narodov v Zenevi v zmislu resolucij lanskoletne medna-rodne ekonomske konfer*»nce nacrt sa uteoa-čenje carinske nomenklatura. O stališču na-sih gospodarskih krogov napram temu nacrtu je bilo včeraj podano v industrijskem od-seku podrobno poročilo. Ob enem pa pripravlja Liga narodov vec mednarodnih sp»> razumov, da se dospže sloboden promet z važnimi industrijskimi sirovinarai, med nji-mi tuđi s surovimi kožami, glede katerib bo podano danes 5e posebno poročilo. FINANCNE  ZADEVE.
Na denarnem trži scu je rzrsal poriv rfr* žavne   hipotekarne   banke,   po   katerem   se
imajo vai javni denarji prcnesti od p-upilar# nih hranilnk; na drža\-no hipotektrno ban» ku, veliko Deprilik, Gre za mnoge milijon* ske svote ter bi zahtevau takojšnji pretio« teh kapitalij povrročil baš v sedanji dobi, ko je potreba za hipotekamimi krediti spru čo Hkvidacije vezanega stanovanjskega re» zima zelo narastla, nedugledne kalamitetc in škode.
Zato je zbornica sklicaLa anketo intene« si ranih gospodarskih korporacij, na kateri je bila »oblasno sprejeta zahteva, da se no velira zakon o drža\-ni hipotekami banki z dne 29. februar ja 1928 v tem smislu, da naj bi bilo nalaganje javnega denarja in sodnih depozitov pri Državni hipoteka rni banki samo fakultativno in ne obvezno.
PoHetno poslovanje lani otvorjene va* hitne im devizne borze v Ljubljani je za* kljućilo za pricetek z zelo zadovoljrvimi re* zultati. Skupni promet deviznega oddeika je znašal v šestih mesecih 399.78 milijonov dinarjev. Blagrrmi promet izkaruje 2290 vagonov v vrednosti 16.4 milijomo-v dinar* jev Velika opora je bila poslovnim krogom borzno razsodi^čc ki je resilo  1518 pravd,
Eciisij novih delnic in vred-nostnih pa* ptrjev v zbomičnem oiiolišu ni zabeležiti nikakih. Tuđi ni prejela po zadnji plenarni seji zbornica nohene prošnje glede valori« racije bilančnih vrednosti. Većina delnKkih družb izkazuje za leto 1927 manjšo divi« dendo ,kot prejšnja leta. Osnovalo se je sa* tno eno industrijsko podjetje, in sicer manj* ša tovarna svile v Mariboru. Vsi navedeni momenti kažejo, da splošna gospodarska depresija v nezmanjSanem oirsegu vlada naprej ter se nam tuđi za tekoče leto ne obetajo nikaki  boljši  izgledi.
SOCIALNOPOLITIĆNE   ZADEVE.
Delo zbornice v socijalno pol--'thlnem oziru je 6iio v pretekltm čeLnietju ze.o intenzivna. x\led iztuanmii urpdbamj mini-str^tva za socijalno poirJko je omeniti prcdvsem uredbo z dme 29 decembra 1927 glede dplavskih zaupnikov v podjetjih. Do. loćbe izdane uredbe ne upoštevajo vseh žeij delodajalcev, ki so bile predložene na iozo»devni anketi. Voli'tve pt>sain«zn:h za-upmkov v pudjetjih so se mod tem časom vewinoma žp izvršile.
Nadalje je ministrstvo za zu-nanjo politiko izdalo naredbo, po kaien se je s 1. jatii. t. 1. strn^o prvih bcdom razredov bol niske ga zavarovanja v euiega samena tako. da zjiaša Dri plad; do 8 dinarjev    dnevno    oh    zavorovani    mezdi
6    dinarjev    prispevek    za     boniško    za-varovajiie   0.3š   Dio   dnevno    Giavni    razlog   za   to   reformo   je   bil   ta.   da   so   bili dolutfiiici na zavarovalnih premijah od 1 do
7   mezdnega   razreda   minimalni,   dočim   so bili   upravni   stroški   enaki   kot   pri   zavaro-valnih višiih razredih   Mp«to 18 i-mamo se-daj samo 12 mezdnih razredev. kar bo vse. kakor   uplivalo   na   zmanjšanje   upravnih stroškov    Po   statistiOnem   izkazu   za   leto 1926   ie   bilo   zavarovanth    v   prvi-h   sedmih razredih   povprečno    172.2U    članov.    Pri-
spevek za en mesec (25.83) delavnib dni, Jc ztadiai po itxu*nji pn^pcv<uj mrin 5.10 doiim zna^a pnsc^-^ak za ia»;o šlcv:1o Uiii ix> ikovi tanii 9.3o dinarjev. J>ou.c>s ceio-Kiipaciid buiiL^e*'* pri^cvka 5€ bu pri isicin številu c.aiiuv zvj^al po tej rtionni od Lhn 879-M3.4O na 1.722.-U2.14 torci za pt*vprcćno  Dm   /22.-k%?.74  iotno.
Nadaije k zbornica prejela v iz.javo ia prouči.a tuđi ručn ureube o rcurga'Uzaci i buitutkega zavaravanja, ki K> jc izaIcj! m.nissier za socuaino politako na p^did^i poabiitoiila v iin^nčneni iaKoim za. ciu 1^27.2S. O staiiš^u zbornica napram i:d-čr:u bo podano dane^ š«j puschiio pA^roci-ou Po tem osnutku bi postah okrožni ur<tdi samosiojni noi>iici i)olniškt^a zavdrovaaija. V ureubi je tud: predv.dciu i>ati"X)iS[ojni>st trgovskega boitiske^a ki pt>di>orneca društva v Ljubljani ter bi se tako, da so uredba uzakum končno z uspehim zak.ju-ćila akcija, ki jo vodimo se izza I. 1923 za ohranuev stare^a in zasluiccta naic*a društva.
Dne 7. in 8. februarja t L se ie vrSil* v Be^S''a*du ainkeu ZdJtk£>nik<>v de o«ia-jalctv in delojemalcev o najiU uredln; za odpiranjt* in zapiranh> trguvs^th m obri-Mskifi obraiovališč, k: jo je u«Jelal m-iii-sier za socijalno po.itiko v stx>razuniu X munisirom za trgovino in industrijo. O vsu-b ni naćrtt>v sta včeraj razpravijala trtt'v. ski in obnni o<k>ek. Uredba se nanaša na vse obrate n-e glede na to. ali je v n^ib zaposleno ponK>žno osuhje ah ne. Uredfca ie misjcna kot ukvirna in d^loia Ie tnaksi-malni čas obratovanja a veLki župani naj b\ bili po^bluščcni, da v okviru dtlovnts* časa sporazumno z orsanizacijami dt.vi>da-jalcev vn de'ojpmalcev točneje določijo ćas odpiranja in zjpirainija S tem se jd ugodilo opetovano iz-raženi želji zbornice, da je glpde c»dpiranja im zapiranja d ovo* i ti lokalnim iaktorjem činiveć av.onomije. ker ie Ie tako mogoče uposteva-ti rvv&ebiv K«->-spodarske, kulturne in socijalne prilike v pasameznih pokratinah. V nučrtu jp osvojen princip 9-urrK."sa delavnka, od kate. resa so predviđene gotove izjpme za 8. ia 10. urnik Mediem ko so zasiopjuki naitie-sčencev zahtpvali, naj bi se v uredbi o-svojilo načdo 8-urne.ia de'avnika, so za-stop-niki £o->podarjev zahteva-li, da se osvoji načelo 10-urneci urn;ka. D'» nps.g'isj.i med oberrta skup n um }e uri i! » tuđi še pr nekaterih dru?<li važnejVh JioIoČilih nacrta in ie zaM prpr>u>će>o ir-;;i sirstva za socijalno poli'ik \ da v sp'.razumu z ministrom za trsov no :n Industrijo \pt*-šanie  odpirania   in  zrip-imnja   kirfično  urtdl.
Nacrt za novelo zakona o pokolnin. skem zavtirovanju privatnih naniesčeTicuv, ni še dokončan. Izdclani osnutpk se raz_ pravUa v posebni komisiji p*>kojninske^a zavoda, v koj; scideltjjeio n^di zcst(pniki zbornice.
NevarnoM nm'ih bremen pret-- na§im eo-spodarskfm kromom vs'ed >kiepa ^redi*. njega urada v Zagrebu, da se uvede sta. rostno in invaliditet.no zavarovanjp. če da država potrebno subvencijo. Ta sklop je v n^sprotju z zborničnim stališčtm in ivu-časno akcijo.
TRGOVSKE ZADEVE.
Zmatiišatmje kupne moči krncrskjn slo-}ev se obćuii v vs<^h pano^ah irgov.np. Po^ehno so se v zadnjem čxsu p^osiriie razmere v maniifakturni triJ(A'iai. doč m se je po'.ožaj pri lesni trgovi ni znatio zbui-sal.
Pritožbp proH lnoz«m?skirn nornikom radi pnmuiania b'a^ra privatnim strankom, so skoro na d-nevnem redu l»n Je bla zbornica v mnogih primerih primorana prosti obrtno ohlastvo za intervencijo. Prestopki se navzlic temu vedftio ponavljalo, ker j« kantrnla jako te7ka.
ŽIV1NOREJCEM
priporočamo žanje jako koristno knjigo
Prva pomoč ponesrečenim t iva lm
Napisal  io je živinozdravnik prof. dr. Kern   OkraSena ie g 93 zelo  poučnirni  slikami  in  ima  nasledujo vsebino:
Sestava živalskega tele* sa zdravila ohkladki, masiranje, drgnjenjc, o načinu, kako «c žival pri« sili da ie mirna, o dvi* «3nju padlih ali bolnih živali, o ranah ter kai je storiti v ružnih sluialth nagle obotelosti, kot pri poškoćovanju ropov, po» skoabi  kopita in  zakova*
nju, pri priiču n\ed parklji, opeklini, streti. zlomu kostt, zvitju, iz» členjenju, izpadu porod* niče in maternice, izpacu danke, vnetfu vimena, finski,     zapttju,     koliki.
napenjanju goved in ovac, pri tujih prećn-.etih v požiralniku, pretresu rrrtžgan, solnčarici, ne» varnosti taćušitve, za* strttpitvi. ozebtjenju po* s*ODeniu s popkom, mrz* lici* omeđimvicU kužnih boiezmh itd
\Vsak lastnik živali.   ki   se  hoče   obvarovaH Škode pri Donesrečenih živalih. bi morat imeti to kniico.
Knjiga, ki velja s poštnino vred  Din 36.50. se naroča
t knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani,
Prešcrnova ulica 54 (nasproti glavne pošte).
VZORČNI  VELESEJEM
v PRAGI
18.—25. marca       ...
ZNI2ANA VOŽNJA
za posetnike pri osehnih in   brzih vlakih:     Jugoslavija 23 %,    Ceškoslovaška    33 %, Avstnja  25 /o.
BREZPLACNI V1ZUM
Pojasnila   in   legitimacije   po Din 22.— dajer če&kosto* vaškt konzulat, Ljubljana, Breg; Atoma Compuny, Ljubi ljana,   Aleksandrova cesta  2   Če&ka indu&trijalna banka, Ljubljana, Marijin irn, *Putnik»,    Ljubljana,    Dunajska cesta;   Jos    Zidar    Ljubijan <*,   Dunajska  cesta
Za dom I
£• *fvf/J*, krutać*. ćtrvtlarl* itd
STOEWER šivalni stroj
te ta V«tt p-»Icb iivmnt« entlt (»h^iv«). *rie (štika) krpu p& rilo tn o<»tfavic« Brci »"nakeg* o^rniniiirii« plušć tn drtifit |C •ifroj? • minuti pripravi ten ali e» «ecenie in ravno tako hitre <npef ea napadno Šivanje — P >I<-C rseb orrdnoiti, ki iih za* »temi iivmlni *troi STOEWER h tuđ* «a}c*n9tH
Ne eamudite o^odne priHke to ofilejte «i to izredm«t  pri
Lud. Baraga,
Lfubtiana,     Selenburzov     6't.
BrezpU£en puuk t vezenju. r»# bi aparata^ itd — U^Klnt pla* ćilni pupu ti — I5)etno lamstv©
Dr. G. Piccoli, tekarnar ▼  Ljubljani
priporoča pn zaputio m drugih težicućah želodca svojo preiz> kuSeno 2ELODCNO TINJC. Tl'RO.                              113/1
DRUŽBA   .ILIRIJA*
Premog, drva, koks
(iglje — Dunatska cea ta 4n polee Iv Zakotoika — Tele* fon  2830                            1081
Vse četrtletje
dobavimo tost  izbranih  ru»  trj tnoremskih  revij  ta ceno BO.— dinarjev.     —     Bralni     krožek Ljubljana,    Selenburfiova    ulica 7/U. Telefon 2937.               331
Prenavlia Cisti hi osve-žule krl I7bo1i*a slabo »rebavo slabotno delo-▼anic Crcvesa in yzpod-huia apetit — 1 oaket 20 Din  — Pr*>ornča:
Lekarna Bahovec,
LJUBLJANA    Kongresni tr«             !7T
Šivalni stroji!!
Izitorna konstrnReMa ii* elegioni ii« rršiict iz la^toe tovirne.
ISktna giri-cl*              14T>
Vezeije se pnotn t pr aaknna brei-p'i:n<J. — PISALNi STROJI .ADLER-. Ko'esa iz or i<i to aro — .Durkupp*. .Styriaa . Waffenr»d* (O'otao kou \. Pletiloi stroi ve.o< v ui«g>. Po«ametiif đeli koks in sivi inih st nicr Da t te todi na obroke Cenik< zasloni m franko.
I Ivan Jax & Sin, LjubJiana, G isposvetska cesta 2
HAJB0US1 BRM5K1 BLflGOUl
Zajamčeno čistovolnene
moške in damske blagove
—     zadnjih novosti     —
za
— pomladno In letno sezijo «
razpo^ilja  najbolj   renomirana zaloga tvornice sukna
SIESEL-IMH0F,    —   BRN0
Palackćho tr. 12, Češkoslovaška
Največja izbira. — Najnižje tvorniSke cene.
Najsolidnejša   izvršitev   vseh   naročil Na zahtevo vzotci zostonj in poštnine pro
ZADRUŽNA HRANILNICA
reg. pos  in o«»»P  »drug« as o. a. w LJUBLJANI, S«. Petra cesta 19
Podelvu c vsakovrtne Kredite, csKomtlra mentccf »nka-sira fakture tei Uvrsme ražen deviznih In valutnih vst i        _                  v hanćm   -itroUo <f>^d*i o^e ooslf
ipreiema   nrmnllnc   irioge  oa   KnilŽIct  ali   v   tekoćem r^ćunn   ter    lb   "brestuie   do   dogovora   natagodnete
Kot poobiaićent prodaiaiec srećk Drzavnt razredne lotertit ^odl poseben oddelek zi njih prodajo, poleg tega prodaj* tad1 srećke Ratne 4tete na obroke pod zelo ugodnim* nopo '
Lrcjuje.  Ji^ip  Zupančit   -  Z-  »N.rodoo  tmurnu..  Frau  J^erSek.  - Z« upravo to in*eratm ael n*tm: Utan Win«iui. -  v«   w uiumjmm.