Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. I/. U. — sekcije xa dtravs ■ Mesečna priloga »Prosveta« i
'in i
Urmd*Htw Im mprmwm: IJmblJmm, Frt fO Dim mm hnoufn M Dtm. Čini
FnmKIkmmtkm mUmm tli. Mmkmpbmw mm wrmimmm. NmfrmnktrmMh plim nm mprmjmm.**.—----,
Mkmijm J.H.O. plmimjm tU! • Umnmrinm. Ofbuf pm MiUa fe> dmfvmrm, dm.k pm—bm. PmH.imh.rmi. 11.1 S3. Tmujmn*11»
Nekaj misli o tovarištvu
Umesten klic tovariša s podeželja.
Starejša učiteljica mi je pripovedovala: Ne moreš si predstavljati, kako dobro smo se razumeli učitelji med seboj v mojih mladih letih. Obiskala sem vsakega novega tovariša oziroma tovarišico, četudi je bil v najbolj oddaljeni šoli. Čim dalje je bila katera od železnice, tem več se nas je zbralo pri njej in tem prijetneje je bilo. Če je bil kdo ob železnici, smo komaj dobili zadnji vlak. Včasih smo morale navsezadnje 3 ure peš domov. Eno soboto ali četrtek smo se zbrale pri eni, drugič zopet pri drugi tovarišici. V prijetnem in neprisiljenem kramljanju in smejanju ter veselem petju nam je mineval čas. Nikoli nam ni bilo dolgčas. To so bili še časi!
Ob njenem pripovedovanju se nehote spomnim današnjih razmer: Vsak živi sam zase, ali pa išče v bližnji ali daljni okolici znan obraz iz šolskih let. Sošolci se še nekako razumejo, drugače pa hoče ostati vsakdo tujec med tujci. Prav lepo se to opazi na naših zborovanjih, kjer se družijo le znanci, sošolci, mladi, stari itd. Če pride kak nov tovariš, posebno, če je dotičnik z enorazrednice, ostane tudi tukaj sam. Običajno se udeleženci raz-dele v grupe in grupice, ki jih tvorijo sošolci, ali učitelji ene šole ali kaki drugi znanci, ki nimajo med seboj nobenega stika. Kolikor šol, toliko grup. Tisti, ki se je prvič prikazal na zborovanju, bodisi, da je novinec ali prestav-Ijenec, res ne ve, kam bi se priključil. Tako pa živi grupa pri grupi. Tovarišev pa ni. Če se kje prične pogovor med dvema »neznancema«, ga je kaj kmalu konec. Nekaj vsakdanjih fraz ne more izpremeniti hladnega odnosa. Tudi običajne besede, kakor »koliko imaš do železnice« ... h koncu »ali se razumete na šoli« — ne morejo premostiti nezaupanja.
Čim starejši je kak tovariš, tem mlajšega se počuti in tem dostopnejši je za razgovor in družbo. Čeprav se ne zavzemam za obligaten »ti«, vendar mi pa prijetneje zveni tovariški »ti«, kakor pa gosposki »vi«. Iz romanja po naši ožji domovini imam vtis, da vpliva na tovarištvo celo »teren«. Skoraj se Vam bo čudno zdelo, pa je vendar le res, da je tovarištvo tem manjše, čim bolj je srez prometen, obljuden in napreden, in tem večje, čim slabše so prometne zveze in čim hujši klanci in hribi ločijo šolo od šole. Nekaj pripisujem dejstvu, da čuti človek v osamlieni hribovski enorazrednici, kjer ni druge inteligence, večjo potrebo, da se porazgovori s tovarišem in prijateljem, s katerim lahko govori o vsem, kar mu teži »dušo in srce«. V hribih je samo učitelj, zato išče učitelj učitelja. Ob železnici in mestih pa je razvajen. Nihče ne zahteva, da bi se moral učitelj vedno družiti le z učiteljem, vendar postaja dandanes že nrevelik prepad med odnošaji učiteljstva v privatnem življenju.
To so žalostna dejstva! Pred njimi ne smemo zapreti oči! Vzroki temu so različni. Mlad človek je itak rajši »bolj sam zase«. Nima še življenjskih iskušenj in ne pozna trdot življenja. V mladeniškem zanosu misli, da se svet suče okrog njega. Zato je v večji meri nedostopen, se ne približuje rad drugemu. Starejši tovariši, zopet smatrajo to vedenje za nekorektno in tako ostane med obema prepad. Najboljši tovariši so tisti, ki so okusili že v mladih letih vse težkoče življenja.
Nič boljši niso odnošaji med učitelji ene šole. Tu najdete vedno 2 struji; ena je za upravitelja, druga proti njemu, ali pa je upravitelj sam in so vsi proti njemu, ali pa gre eden zoper drugega. Čim bližje skupaj, tem večje netovarištvo! Drug drugemu mečejo polena pod noge, drug z drugim nima nobenega potrpljenja. Konflikte rodi včasih prav smešna malenkost, ker noče nihče popustiti.
Temu ne morejo odpomoči kaki precizni predpisi in zakoni, temveč predvsem samo-vzgoja in privzgojitev čuta za sožitje in harmonično življenje vseh onih, ki jih tarejo iste brige in težave. Tudi učitelju je potrebno, da končno pogleda vase in premisli: kako težko je naše življenje in vendar si ga še sami grenimo s sovraštvom, jezo in osamljenostjo. Smo pač učitelji in živeti moramo z učiteljem in mnogo pametneje je, da živimo s tistim, s katerim se dnevno srečujemo, v dobrih od-nošajih. Ali mar ni bolje, da si itak težko življenje na vasi lajšamo s tovariško slož-nostjo in medsebojno pomočjo? Potrebno je le malo dobre volje.
Naš odnos se mora temeljito izpremeniti. Ozreti se moramo na naše starejše tovariše, potruditi se moramo, da vzgojimo najprej samega sebe, potem šele kritikujmo druge. Najprej mora vsakdo najti pot vase, pretehtati sebe in potem šele pogledati krog sebe. Postati in ostati mora vsak učitelj pristen in naraven. Naše delo in sposobnosti in naše napake moramo pravilno preceniti. Približati se moramo zopet tovarišu, na šolah mora biti zopet složnost! Tovariška vzajemnost v mislih in dejanjih mora postati naš ideal in k njemu moramo stremiti. Tovariška vzajemnost in složnost pa je pot k napredku in je najboljše jamstvo za zmago naših skupnih interesov!	—a—
O dolinostih in vesti
VSEBINA:
Tožimo o slabih časih. Ne samo z gmotne strani, ampak tudi o propadanju morale v sedanji dobi. Ne mislim tu samo onih splošnih načel, ki so določena z zakoni in zapovedmi in po katerih lahko grešnika ustrahuješ pred sodnikom, temveč one nepisane zakone vesti, ki urejujejo razmerje človeka do človeka in do družbe ter obratno.
Pri presojanju teh odnosov bi človek sodil, da je sedanji rod izšel iz Nietschejeve šole in si prevzel za življenjsko geslo njegove besede: »Pogazi vse, kar ti pride nasproti.«
Neizprosen boj, ki so ga zanesli v gospodarstvo krivi nauki liberalizma v polpretekli dobi, je s svojo miselnostjo zašel tudi v du-ševnost naše dobe. Povsodi vidimo samo tekmo, surovo in nečloveško. Nastalo je pravo prerivanje močnih komolcev, brez ozira na pravo, vest in poštenje.
Dan za dnem opažamo tako nezdrave pojave v naši družbi, v gospodarstvu, politiki in tudi v raznih stanovskih gibanjih.
Ni dolgo temu, ko je neki javni delavec priobčeval v ljudskem listu članek, kjer se zavzema za to, da bi en stan nadvladal gospodarsko nad drugimi. Tako nezdravo načelo se je v zgodovini že neštetokrat kruto maščevalo in privedlo do katastrof. Navedeni članek ima sicer čisto drugo ozadje in pripravlja le ugodna tla za dosego mehkih sedežev. Vidi se pa, da danes ljudje za svoja sebična nagnjenja žrtvujejo brez oklevanja svoje notranje prepričanje in radikalne nazore, ki so jih zagovarjali še pred nedavnim časom ...
Pravica močnejšega se uporablja današnje čase že tako v preobilni meri. Naj spomnim samo na to, da ljudje, ki so prišli kakor koli in kjer koli do neke moči, sodijo druge največ po barvi, ne pa toliko po njih zmožnostih, poštenosti in značaju.
Prišli smo že tako daleč, da si razni mladi negovanci laste tudi v službah pravice, ki jih
jim nikjer ne dovoljuje zakon. Če le opomniš takega človeka na zakon, ki velja za vse državljane v enaki meri, se ti odreže: »Imam zaščitnike, ki me bodo branili. Meni se ne more nič zgoditi.«
Takih podjedov reda, avtoritete in vesti bi se morala otresti današnja družba in ne smeli bi jesti kruha, ki se jim reže iz javnih sredstev. Kar enemu ni dovoljeno, ne sme biti drugemu.
Vse to reže nevarne rane tudi našemu šolstvu. Kaj je danes upravitelj, kaj nadzornik? Listič na drevesu. Odkrita beseda ali celo upravičena graja nepravilnega ravnanja v službi že rodi odpor in zahrbtno rovarjenje ljudi, ki čutijo kjer koli zaščito, ali zavzemajo v javnem življenju kake »položaje«. Maščevanje in posledice tega so hitro tu. Ljudstvo pa ugiba, izprašuje in se čudi, ker večinoma ne pridejo na dan pravi vzroki.
Dogaja se celo, da podrejeni preko svojih starešin intervenirajo v zadevah, ki spadajo edinole v službeno kompetenco, pa se jim nič ne zgodi, akoravno imamo tako stroge službene predpise glede službene poti. Taki nezdravi in nenormalni pojavi rode odpor, vzbujajo zavist, sovraštvo in zagrenjenost ter vplivajo porazno na moralo posameznika, nevidno pa se zajeda taka nezdrava miselnost v duševnost sodobne generacije. Grehi prihajajo v navado in občutljivost za nravnost in pravo nevede izginja. Človeku se kar zdi, da splošno izgubljamo vest in nimamo nikogar, da bi jo nam dnevno izpraševal. Včasih smo imeli vsaj Cankarja, ki je sproti bičal razne vrste rodoljubov, kameleonov in von Ši-vicev — danes smo brez tako močnih izpo-vednikov.
S propadanjem odgovornosti in vesti gremo nevzdržno v gotovo pogubo, ki pomeni propast posameznikov in celotne družbe.
Justus
Gmotni in pravni položaj češkoslovaškega učiteljstva
Zaradi primerjave tako gmotnega kakor tudi pravnega položaja češkoslovaškega učiteljstva z našim, priobčujemo sledeče podatke:
Češkoslovaško učiteljstvo ljudskih šol se deli v pomožne učitelje, pripravnike in stalne učitelje.
Pomožni učitelj je nekaka prva stopnja učiteljske službe. Absolventi učiteljskih šol ali pedagoških akademij postanejo praviloma najprej pomožni učitelji, ki začasno nadomeščajo obolele ali pa drugam dodeljene stalne učitelje.
Pomožni učitelji imajo pravico na nagrado v višini začetne plače učiteljskih pripravnikov in to le tedaj, ko koga nadomeščajo. Med počitnicami prejmejo le petino one nagrade, ki jim je bila izplačana v preteklem šolskem letu.
Učiteljski pripravniki postanejo oni učitelji začetniki, ki dobijo sistemizirano, toda po proračunu prazno mesto. Pripravniška služba traja 3 leta. V to dobo se računa tudi čas, ki ga je kvalificirani učitelj-prebil kot pomožni učitelj-
Plača učiteljskega pripravnika se imenuje adjutum. Višina te plače se razlikuje po službenih letih in tudi po kategoriji službenega kraja. Občine v ČSR so razdeljene v štiri dra-ginjske razrede. V razred A. spadajo Praga, Brno in Bratislava, v razred B. mesta, odnos-no občine, ki imajo več nego 25.000 prebivalcev, v razred C. spadajo kraji od 2000 do 25.000 prebivalcev, a v razred D. kraji z manj nego 20OO prebivalci.
Adjutum v A. razredu znaša v prvi polovici pripravniške službe 11.100 kč letno, v II. polovici 12.300 kč. V razredu B. je adjutum nižji za 4 %, v razredu C. za 8 %, v razredu D. za 12 %. Ako ima učiteljski pripravnik otroke, mu pripada doklada za otroke, kot de-finitivnemu učitelju.
Definitivni učitelji. Ko učiteljski pripravnik dovrši 3 leta pripravniške službe, je lahko imenovan za stalnega učitelja brez določenega mesta, če je z uspehom položil praktični učiteljski izpit. Plača stalnega učitelja se sestoji iz osnovne plače, stanarine in doklad za otroke.
Začetna osnovna plača I. stopnje znaša 9000 kč letno in se avtomatično zvišuje vsake 3 leta za 1800 kč (edino po prehodu iz 10. v 11. stopnjo se zviša za 2400 kč in doseže višek v 11. stopnji s 27.000 kč letno.
Stanarina znaša v razredu A. 4800 kč letno, v razredu B. 4080 kč, v razredu C. 3360 kč, a v razredu D. 2640 kč letno
Doklada za otroke brez dohodkov pripada samo učiteljem in ne tudi učiteljicam. Doklada za enega otroka znaša 1800 kč letno, a za več otrok 3000 kč letno.
Meščansko - šolski učitelji postanejo oni ljudskošolski učitelji, ki napravijo poseben meščanskošolski izpit. V zadnjem času se postavljajo na meščanske šole tudi že diplomirani slušatelji filozofske fakultete.
Učitelji meščanskih šol dobijo ob prestopu iz ljudske šole posebno doklado 780 kč letno (ali 1080 kč, če je učitelj že v VII. ali višji stopnji osnovne plače). Ta doklada se zvišuje z vsakim napredovanjem za 300 Kč. Najvišja plača meščanskošolskega učitelja znaša 32.280 Kč letno.
Stanarina in doklada za otroke so iste kakor pri ljudskošolskih učiteljih.
Upravitelji ljudskih in meščanskih šol imajo poleg svoje redne plače tudi upravitelj-sko doklado, ki se vračunava tudi v pokojnino. Osnovna upraviteljska doklada v ljudskih šolah znaša 600 kč letno in v meščanskih šolah 900 kč. Poleg tega dobi upravitelj za vsak razred v svoji šoli še po 150 kč letno toda z omejitvijo, da sme ta doklada znašati v ljudski šoli največ 1500 kč in v meščanski 2100 kč.
Prispevke za pokojninski sklad je dolžno plačevati učiteljstvo in to v višini 8 % pokojninske osnove. Kot pokojninska osnova se upošteva pri stalnem učiteljstvu osnovna plača, a pri pripravniku 2A adjutuma določenega za razred A. V pokojninsko osnovo se upraviteljem računa tudi upraviteljska doklada, a učiteljem za defektne otroke tudi njihova službena doklada.
V sedanji prehodni dobi plačuje učiteljstvo kakor tudi vsi ostali javni nameščenci pri vsakem zvišanju pokojninske osnove poseben prispevek v pokojninski fond (tako zvano takso za napredovanje), ki znaša 50 % od pravega zvišanja.
Pokojnina znaša po 10 službenih letih 40 % pokojninske osnove in za vsako nadaljnje leto še 2,4 %. Polna pokojnina pripada po 35 službenih letih.
Nekaj misli o tovarištvu. O dolžnostih in vesti.
Gmotni in pravni položaj čsl. učiteljstva. Celjski kulturni teden. Plenarna seja glavnega odbora JUU. O bolgarski mladinski književnosti. V kraljestvu palčkov, t Jože Mešiček.
Risarski tečaj za učitelje na strokovno-
nadaljevalnih šolah. Razpis počitniške kolonije BUA.
LISTKA: Kako je Gregor Padež postal
šolmošter. — Ptice selivke. Splošne vesti. — Kaj vse pišejo. — Naša gosp. organizacija. — Učiteljska tiskarna.
—	Učiteljski pevski zbor. — Šolski radio.
—	Stanovska organizacija.
Znižanje plač. 1. januarja 1933. leta so se vsem javnim nameščencem, torej tudi učiteljstvu znižale plače in pokojnine. Višina tega znižanja se je nekajkrat menjala. Od 1. aprila 1938. znaša to znižanje pri osnovni plači: od 9000 do 10.800 kč 2,4 %, od 10.800 do 12.600 kč 4 %, od 12.600 do 14.400 kč 6,4 %, a nad 14.400 kč 8 %.
Poleg tega se je zakonskim parom, ako sta oba soproga v javni službi in zaslužita nad 18.000 kč letno, zniža stanarina za 28 %, a v zakonih sklenjenih po 31. dec. 1935., za 35 %. Na sličen način se zniža stanarina za 21 % neporočenemu učitelju, ki stanuje pri starših, ako je vsaj eden od staršev v javni službi.
Predpisano število ur. Ljudskošolsko učiteljstvo je obvezano poučevati 28 tedenskih ur, a učiteljstvo meščanskih šol 24 ur. Upravitelji osnovnih šol 17 do 24 ur, upravitelji meščanskih šol 8 do 12 ur tedensko (in to po številu razredov).
Poročene učiteljice. Učiteljice se smejo poročiti, ko dovršijo pripravniško službo in ne izgubijo pravice ostati še nadalje v službi. Njihove plače so enake plačam njihovih tovarišev. Edino pravice na doklado za otroke nimajo. Toda v primerih, ki zaslužijo posebno pozornost, se jim sme odobriti posebna doklada za otroke.
Poročena učiteljica dobi v primeru poroda trimesečni dopust. V tem času prejema samo plačo brez stanarine. Ako je osnovna plača manjša nego 80 % skupnih prejemkov, tedaj se ji mora razlika do te višine izplačati.
Ako poročena učiteljica, ki ima najmanj 5 let efektivne službe poda prostovoljno ostavko na službo, dobi odpravnino, in to za vsako dovršeno leto 15 % osnovne plače, toda s pripombo, da ta odpravnina ne sme presegati štirikratnega iznosa pokojninske osnove.
Ljudskošolsko in meščanskošolsko učiteljstvo plačujejo na Češkem in Moravskem šolski »rezi. Ako šolski srez nima zadostnih sredstev, je dolžna nadoknaditi primanjkljaj dežela. Toda, ker niti dežele nimajo zadosti finančnih sredstev, jim daje država vsako leto posojila za izplačilo učiteljskih plač. Ta posojila dežele ne bodo mogle vrniti državi tako, da so potem učitelji »de facto« plačani večinoma od države. Učitelje v državnih šolah plača dežela.
Na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji vzdržujejo ljudske in meščanske šole 1. obči-f\e, 2. država in 3. cerkvene občine. Učiteljske plače so iste kot v ostalih deželah ČSR. Ako ustanova, ki vzdržuje šolo, nima zadostnih sredstev za učiteljske plače, izplačuje država ostanek plače. Država plača na primer samo učiteljem cerkvenih šol približno 90 % njihovih plač.
Disciplinski predpisi kakor tudi kazni so v glavnem isti kot v Jugoslaviji. Razlika je samo v tem, da se nedolžni rodbini učitelja, ki je po razsodbi disciplinskega sodišča odpuščen iz službe, lahko odobri doklada za prehrano.
Celjski kulturni teden
Celjski kulturni teden je dosegel izreden uspeh. Vsi časopisi so poudarili njegov kulturni in nacionalni pomen, občinstvo pa je z odlično udeležbo na obeh razstavah, zlasti pa na vseh umetniških večerih, izrazilo prirediteljem in sodelavcem svoje priznanje.
Posebno vidno so sodelovali naši tovariši in tovarišice. Ker je dobro, da izve o tem učiteljstvo in ostala javnost, sem se obrnil na tajnika odbora CKT tovariša B. Gerlanca, učitelja v Celju, ki je zelo rad odgovoril na sledeča vprašanja:
Kdo in kako so sodelovali na CKT naši tovariši in tovarišice?
Prav je, da prideš s temi vprašanji na dan. Imamo tudi učitelji in oni, ki so izšli iz naših vrst, svoj lep delež na uspelem celjskem kulturnem tednu. Naštejem jih po vrstnem redu prireditev. Tako srečamo na prvem večeru prijatelja Frana Roša kot libretista Savinove opere »Matija Gubcc«. M. B. piše v naši brošuri: Pri delu na besedilu
Matija Gubca mu je zvesto stal ob strani edino njegov prijatelj Fran Roš, ki je napisal nekatere pesmi po lastni, nekatere pa po Savi-novi zasnovi (str. 16.). Na literarnem večeru, ki ga je organiziral tov. Roš, so sodelovali z odličnim uspehom Ruža Lucija Petelinova, Danica Gruden in Fran Roš, ki so brali deloma starejše, večinoma pa svoje novejše stvari: pesmi in prozo. —
Glasbeno-pevski večer je tudi precej slonel na učiteljskih ramah. Levji delež ima tu ravnatelj I. Karlo Sancin, ki je ta večer organiziral. Njegovo Celjsko suito že poznamo, a Himna Celju na Rošev tekst je dosegla lep i zavidljiv uspeh. Izvajalo jo je 180 ljudi. — Ciril Pregelj je bil krepko zastopan. Večer je obsegal pet njegovih skladb: dva samospeva in tri moške zbore, katere je zelo učinkovito zapel njegov zbor Oljke. Samospevi so tudi ogreli in užigali. Pa potem še Pec Šegula s svojim Celjskim pevskim zborom? Krepko je zagrabil in uspel.
In najmlajši med njimi, Slavko Mihelčič, mlad član naših vrst, a mlad tudi po duhu svojih skladb. Celjski »Zvon« je zapel njegovo »Soldaško«, Celjski oktet pa »Tržaškim bratom«. Sam je še nastopil kot interpret svoje klavirske suite. —
In sedaj še likovna razstava. Na njej je odlično zastopan star znanec učiteljskih vrst Albert Sirk, o katerem zelo laskavo piše majska Mladika. Poleg njega smo srečali še Jožka Grašerja, ki se je tudi opogumil in stopil s svojimi deli v razstavno dvorano.
Kaj pa Tvoje delo? Tebi pripisujejo glavno zaslugo za uspelo organizacijo, brošuro si uredil Ti — in to zelo posrečeno — in pri tiskovni razstavi si tudi sodeloval.
Na to vprašanje težko odgovarjam. Tako je bilo: sklenili smo, da priredimo CKT, in danes je za nami. Seveda je bilo dela, dosti dela, ker smo bili »brez prednikov in vzornikov«, kakor piše prof. dr. P. Strmšek v naši brošuri. — Odbor je moral skrbeti, da one, ki so ustvarjali teden, poveže v enoto, ugladi to in ono in ugodi temu in onemu — in pri kulturnih delavcih težko spraviš vse to v sklad — vendar je šlo. Poleg tega še nič koliko drugega dela, ki se ga nikjer ne vidi, a brez njega ne gre zadeva tako, da bi se lahko reklo: »gre kot namazano«. In CKT je šel tako. Nikjer se ni zataknilo, vsi in vsak je bil na svojem mestu, vse mesto smo razgibali, interes je bil velik, skoraj tako, kakor bi šli za točke na »zelenem polju«. Organizacija je, menim, pri vseh takih zadevah zelo važna stvar. In tako sem pač tu opravil svoje kulturno nekulturno delo, ker ga eden pač mora izvršiti. Kako sem ga zmogel, ni važno. Garal sem res: pisal, tekal, lovil, se kregal, prosil, rotil itd. Sklenil sem: nikoli več! Ce pa, potem — eno
pištolo za pas. To sem rekel 30. aprila, a 1. maja ne več. Tako je: morda bi lahko kdo drugi vse to opravil, a ni —
Brošura Te tudi zanima. Izšla je, ker je morala iziti. Praviš, da je zelo posrečena. Ko je stvar narejena, se ne vpraša: kako, zakaj, na kakšen način. To ni važno. Važno je, ako je dosegla svoj namen.
In sedaj še tiskovna razstava: Taka reč da veliko dela, posebno še, če ti pade na grbo potem, ko jo pripravlja poseben odbor štiri mesece, a je ne spravi za ped dalje od besede. Iz tehtnih kulturnih in nacionalnih momentov se je taka razstava morala prirediti, in tako sva s tovarišico Vero Levstikovo sama realizirala to najino staro zamisel.
Kako pa se je podeželsko učiteljstvo odzvalo Vašemu vabilu?
Učiteljstvo Celjskega učitelj, društva si je korporativno ogledalo likovno in tiskovno razstavo in pri vseh umetniških večerih si zasledil lepo število tovarišev in tovarišic tudi iz okolice. To so velike žrtve, katerih niso zmogli niti nekateri zelo ugledni Celjani. Tovariši so sodelovali tudi pri propagandi za CKT v okolici in sedaj prihajajo še vedno z otroki na razstave.
Veš še, kako je rekel posle vodeči podpredsednik CKT dr. P. Strmšek ob priliki pozdrava članstvu učitelj, društva na razstavi. Mi smo priredili kulturni teden, a vi jih imate v šoli in izven šole dan za dnem, iz leta v leto.
Želim, da bi te naše prireditve rodile res kulturen uspeh tudi pri učiteljstvu, pa ne radi kakega razvpitega izvenšolskega dela, marveč radi večje samozavesti in ponosa nas samih in kolektiva, katerega vzgajamo in iz katerega izhajamo. To nam je danes hudo potrebno.	J. P.
Plenarna seja glavnega odbora Jugoslovenskega učiteljskega
udruienja
V	nedeljo, ponedeljek in torek se je vršila v Beogradu v Domu učiteljskega udruže-nja plenarna seja glavnega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Seji so prisostvovali poleg izvršnega odbora JUU tudi zastopniki banovinskih sekcij, člani glavnega odbora.
Sejo je vodil predsednik JUU tovariš Dimnik, ki je podal izčrpno poročilo o splošnem stanju stanovske organizacije jugoslovanskega učiteljstva kakor tudi o splošnih šolskih, prosvetnih in stanovskih vprašanjih, ki so v zvezi z delom udruženja in ki zanimajo vse naše učiteljstvo. Nato so ¡podali poročila predsedniki vseh banovipskih sekcij. V teh svojih poročilih so očrtali šolske in prosvetne razmere v posameznih banovinah, stanje stanovskih organizacij, kakor tudi položaj učiteljev in učiteljic.
V	vseh poročilih se je posvečala posebna pažnja vprašanju vzdrževanja šol in stanju šolskih otrok. V pogledu vzdrževanja šol so bila vsa poročila soglasna, da so za šolske in
učne potrebe na razpolago nezadostne vsote, kar ovira uspešno vzgojno in učno delo. Prav tako so bile iznešene tudi ovire v delovanju stanovskih organizacij JUU.
Na seji glavnega odbora je bilo podano tudi točno poročilo o poslovanju izvršnega odbora in je bilo to poročilo soglasno sprejeto. Sklepalo se je o letošnjih sekcijskih skupščinah kakor tudi o času in kraju glavne skupščine JUU.
Razpravljalo se je tudi o drugih vprašanjih povsem stanovskega značaja. Končno so predstavniki banovinskih sekcij in člani izvršnega odbora izdelali resolucijo, v kateri je poudarjeno stališče jugoslovanskega učiteljstva do vseh aktualnih šolskih, prosvetnih in stanovskih vprašanj.
V torek so bili predsedniki banovinskih sekcij z vodstvom JUU sprejeti pri prosvetnem ministru gospodu Magaraševiču, kateremu so podrobno očrtali položaj našega ljudskega šolstva in učiteljstva. Predložili so mu tudi vse sklepe glavnega odbora.
O bolgarski mladinski književnosti
Kakor povsod, tako se tudi pri nas na Bolgarskem po svetovni vojni začenja intenzivno delo v vseh panogah umetnosti, posebno v mladinski književnosti, ki dobiva svoje pravo lice kot stroka, katero je treba resno gojiti radi njenega smotra: oblikovanje otrokove duševnosti z umetniškimi sredstvi na osnovi nove pedagogike in razumevanja javnega življenja.
Do svetovne vojne prave bolgarske mladinske književnosti še ni bilo, ako izvzamemo prevodno literaturo in nekatere mladinske časopise, ki so se bavili z bajkami, zmaji in čarovnicami, zlatimi jabolki in kraljevski-
mi otroki, a niso imeli niti besede o svetu, sredi katerega otrok živi in s katerim bi se morali seznaniti, vsaj z antropomorfističnimi sredstvi.
Smer sedanje mladinske književnosti je bolj realistična kot fantastična. Opušča se ona mladinska literatura, v kateri se ne razlagajo toplo in umevno problemi in moralni nauki, vzeti iz živega življenja: dobro in zlo, delo in nova tehnika, zadružništvo in vzajemna pomoč, mir in vojna, skratka problemi, ki so pri nas zelo pereči.
Čeprav je mladinska književnost tako raznovrstna v motivih in temah, vendar ne
uhaja iz okvira narodne svojstvenosti, marveč si prizadeva, da s sredstvi, ki so otrokom blizu, pokaže, da sta narod in njegovo življenje dostojna tematike, je naše ljudstvo v svoji raznovrstnosti vendar vedno •— samo delaven poljedelec, ki ljubi svojo zemljo in mirno delo in sovraži vojno, od katere je imel samo škodo.
Ta umetniško realistična in pacifična smer ni plašč, pod katerim se morda skrivajo trgovski interesi založnikov, nego se je globoko zakoreninila med mladinskimi pisatelji in se hrani z življenjskimi sokovi mirnega in delavnega naroda kot njegova emanacija.
Naše babice ne igrajo več vloge pripo-vedovalke dobrih pravljic. Otroci, celo na kmetih, ne verujejo več v zmaje, ker poznajo letalo, ne verujejo v čarovnice, ker pijejo zdravila, ki jih je predpisal zdravnik.
V vsem ima besedo učitelj. Izvojeval si je pravico, da oblikuje otrokovo dušo in jo seznanja z zunanjim svetom. S to pravico je zgradil našemu otroku duševnost, ki je občutljiva za zunanje spremembe in vidi v vsakem človeku brata ali sestro, četudi sta na oni strani meje. Pri tem mu izdatno pomaga bogata dečja književnost in periodični mladinski tisk.
Naša mladinska literatura ni samo raznovrstna, nego tudi obilna. Vsako leto izhaja veliko število mladinskih knjig, pesmic in pripovedk, ki zasenčujejo ostalo literaturo.
Mnogi naši pisatelji ne izdajo na leto niti ene knjige za odrasle, pač pa po dve, tri ali več mladinskih.
Mladinski časopisi so jako razviti; izhaja jih približno 15, med katerimi je samo eden nabožen (»Kristjanček«). V Sofiji sami izhaja okoli 15 mladinskih tednikov, oziroma dvo-tednikov, prav toliko tudi na deželi kot izdaje sreskih učiteljskih društev. Vsi obravnavajo ljubezen do bližnjega, do dela, seznanjajo mladino s tujimi deželami, tehniko, umetnostjo in širijo zlasti treznost proti pijančevanju in drugim strastem.
Kot ustanovitelji mladinske literature se smatrajo Elin Pelin, Cika Stojan, Ran Bosilek, Dora Gabe, kasneje Bagrjana in Angel Ka-raljičev, ki veljajo tudi kot najboljši mladinski pesniki in pripovedniki. Njihove zbirke povest imajo veliko vrednost, ker so prava umetniška dela, ki imajo za osnovo stvarnost v okviru narodnega življenja: dela in trpljenja in neprisiljene radosti, ter jo prikazujejo s sredstvi umetniškega realizma.
Kot plodovite mladinske pisatelje je treba omeniti še Kalino Malino, Aleksandra Spa-sova, Georgija Rajčeva, Nikolaja Rajnova. Asena Razcvetnikova, Nikolaja Furnadžijeva, Stubela, G. Konstantinova, S. Andrejeva, Nikolaja Fola, Slavca Krasinskega, Atanasova Duškova in dr.
Vzroki za veliko število naših mladinskih pisateljev in za veliko produkcijo mladinske literature niso samo v dobri prodaji in propagandi od strani prosvetnega ministrstva, nego so tudi čisto javnega značaja.
Znano je, da je naša država zadnja leta preživljala politične pretrese, ki so motili nje-
Oklic
učiteljem - pevcem
Učiteljski pevski zbor — Emil Adamič — priredi od 11. do 25. julija t. 1. počitniški pevski tečaj v kraju izven Ljubljane. Ime kraja bomo sporočili pravočasno. Na tem tečaju bo zbor naštudiral nov program za turnejo in vse nastope za prihodnjo koncertno sezono.
Ker UPZ med šolskim letom ne bo sprejemal novega članstva in ker ne bo prirejal v tem času večdnevnih pevskih tečajev, na katerih bi se novo članstvo moglo naučiti koncertni program, vabi Učiteljski pevski zbor učitelje - pevce (moške), ki imajo res veselje do petja in ostalega dela na glasbenem polju, da pristopijo k zboru in da sodelujejo že pri navedenem tečaju. Novi člani naj se prijavijo z dopisnico na naslov: Učiteljski pevski zbor — Emil Adamič, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, kjer dobe tudi vse. ostale informacije.
no normalno življenje in so preusmerili pot mnogim pisateljem. Mnogi so se začeli udej-.stvovati kot mladinski pisatelji. Tako so si znižali nivo javne odgovornosti in veljave.
Pri veliki poplavi na književnem trgu je naravno, da se gleda ne le na umetniško in idejno vrednost mladinske knjige, nego tudi na njeno vrednost v tehničnem pogledu. Tu se je pojavilo pravo tekmovanje, pri katerem imajo dobiček le otroci.
Mladinsko knjigo opremljajo sedaj z dobrimi ilustracijami. Tako smo dobili res umetniško izdelane ilustracije, ki idejno ustrezajo duhu časa in so, kar je najvažneje, dostopne otrokom.
Kakor književniki, so tudi slikarji šli v smer, ki se bliža narodnim motivom v vseh oblikah narodnega življenja. Otrok se vzgaja k pravi narodni zavesti, da čuti, kako je bolgarsko ljudstvo enako v besedi in sliki, polni lepote in pestrosti.
Kot najboljši ilustratorji so na glasu Ilija Bežkov, P. Georgijev, Lazarkijevič, Zoščen-ko, M. Nikifikov, Atanasov, Kalačev in drugi, ki veljajo pri nas tudi kot dobri grafiki.
To je mala slika naše mladinske književnosti, v kateri hodi mladinski pisatelj roko v roki z ilustratorjem, učiteljem in napredno javnostjo. Vsi skupaj si prizadevajo, da ustvarjajo in usmerjajo dečjo duševnost tako. kakor hoče, zahteva sedanje življenje, brez metafizike, bliže narodnemu življenju in narodni duši. Bolgarska mladinska književnost zahteva, da se otroci seznanijo s svojim narodom, svojimi običaji, jezikom, književnostjo in umetnostjo, in se končno nauče ljubiti svoj narod tako, kakor ga je treba ljubiti. Vse to vzgojno delo se vrši po načelih najnovejše pedagogike — pedagogike Montessorijeve. Ellen Keyevc, John Duja, Fran Ferrera in drugih.	Štefan Atanasov
„V kraljestvu palikov
i«
Nad dvajset let je že od tega, ko so prišli pod vodstvom tovariša Ribičiča gostovat v deželno gledališče v Ljubljano tržaški palčki in so morali nastopiti večkrat pred razprodano dvorano. Pravljična igra je uspela na vsej črti, saj so sprožili mali možici narodne manifestacije ... Tržaški palčki so pokazali povezanost našega naroda, kateremu je takrat začela vstajati zarja svobode. Sonce je vstalo in novo življenje je vzklilo povsod po slovenski zemlji, le tržaški palčki, oni, ki so povzročili ob priliki gostovanja v Ljubljani narodno navdušenje, so obstali in še stoje žalostno in nemi ob krsti svoje »kraljice« ter čakajo, da se jim nasmehne ...
V dvajsetih letih se je Ribičičeva pravljična igra uprizorila mnogokrat, vedno le na manjših odrih in vendar povsod z uspehom.
Igra je zelo privlačna po svoji pestrosti, po vsebini, kakor po svojem mističnem svetu, v katerem se dejanje dogaja. Otroci se kaj radi vžive v pravljične vloge, ki jim nudijo dovolj prilike, da zadostijo svoji domišljiji. Vprav to daje igri ono silo, da ostaja vedno sveža in vedno nova za otroke - igralce, kakor za male in odrasle gledalce.
V ponedeljek so nastopili palčki skoro z vseh ljubljanskih ljudskih šol. 70 igralskih in pevskih talentov, vile — deklice z meščanske šole pri Sv. Jakobu in članice opernega baleta so nastopili pred polno dvorano ljubljanskega opernega gledališča in ponovno dokazali svežost dela, ki se kakor resnična pravljica razvija pred človekovimi očmi v čarobnem krogu okoli ljubezni otroka-človeka do matere. Ob tej priliki se je lahko ugotovilo, da
Blaž Marela:
Kako je Gregor Padež postal šolmošter
Naj bo v čast božjo in v čast svetemu Bonifaciju vsako moje dejanje in ves moj skromni načrt, popisati, kako sem se v teh težkih dneh boril skozi lakoto in črno smrt za košček kruha, jaz, Gregor Padež, učenik in vzgojitelj mladega rodu, od svojega prvega koraka v življenje pa do poslednjih dni.
Prišli so v deželo mrzli dnevi in z njimi advent, začetek cerkvenega in šolskega leta. Zbudil sem se navsezgodaj, nekaj lepega mi je prešinilo dušo, dejal sem si, da bom končno vendarle našel srečo. Zlezel sem iz podstrešne sobice, očistil sem že skoraj popolnoma raztrgane čevlje, drgnil sem jih, dokler se niso bleščali kot novi, okrtačil sem oguljeno obleko in se odpravil na vsakdanjo pot. Pri nas imamo pri službah uvedeno načelo individualnosti. Ne vlagajo se namreč pismene prošnje, temveč mora stopiti vsakdo osebno tja, kjer je mesto prazno, in prositi. Že pred več kot pet sto leti so se izkazale pismene prošnje kot nepopolne in so jih začeli zavračati, no, zdaj je pa že prišlo v postave, da mora vsakdo osebno poiskati svoje mesto. To je dober način in ima svoje prednosti. Delodajalec in delojemalec se iz oči v oči pomenita in če se razumeta, drug drugemu marsikaj obljubita, kar se v prošnjah in dekretih ne da napisati, oziroma so vsaj zaenkrat še taki običaji, da se ne napiše.
Vse to sem premislil jaz, Gregor Padež, in sem za trenutek okleval. Naše kranjsko
mesto je postalo do vrha moderno in nisem vedel, kam naj se obrnem. V mestu ne morem ostati, za to sem še premlad in premalo zaslužen, kajti v mesto pridejo le ljudje pet minut pred penzijo in ljudje z zaslugami, pridobljenimi v delu za narod in sveto vero. Jaz sem pa še mlad, nisem še imel priložnosti, da bi se za vse to boril, zato sem se ozrl na vse štiri strani, kod gre prava cesta. Na severu ne bo nič. Zamahnil sem z roko in se zasukal. Tudi na zapadu in vzhodu ne. Tam, kjer vodijo čez svet železnice, stoje že od nekdaj privilegirani kraji. Preudaril sem zadevo in se dokončno obrnil na jug. Tudi tod vodi železnica, ropotajo avtobusi, lahko bi skokoma prišel do svoje vasi. Toda za vse to je treba denarja. Jaz, Gregor Padež, sem pa reven ko cerkvena miš. Zato sem drsal po prašni cesti in ugibal, kje bom spet lahko očistil čevlje. Široka cesta se je neprestano ožila in tam v hribih, ki sem jih dosegel pod večer, je bil svet prav tak kot pred pet sto leti. Le nekaj tovarniških dimnikov je smrdelo pred vasmi. Hiše so pa bile še starinske, ljudje tudi še tihi in mirni, nekako oveselil sem se. Bral sem, da se vasi pravi Goščava. Tukaj bom poskusil, sem si mislil. Pregledal sem župnišče, nekaj vil, ki so stale poleg župnišča, nato sem bil v zadregi Popraskal sem se v zadregi, nisem vedel, kdo v Goščavi oddaja službo. Prosil sem že vnaprej Boga za odpuščanje greha, ki bi ga po nerodnosti storil, nato sem krenil v najlepšo vilo. Pozvonil sem in ponižno čakal pred vrati. Skrbelo me je zaradi prašnih čevljev. Prišel je sluga ali hlapec, pregledal me je od nog do glave in me vprašal, kaj bi rad. Razložil sem mu. Dejal je, da sem prav prišel in da gre pravit gospodu. Pol tesnobe me je minilo. Cez čas se je sluga vrnil m me peljal v pisarno. Tam sem ugledal za mizo močnega
gospoda z naočniki. Predstavil sem se mu in ga pozdravil.
»Gregor Padež,« je zamrmral in potrkal s sredincem po mizi. »Te te te! To je sumljivo ime.«
Tresoč se po vsem telesu sem se priklonil:
»Sem čisto dostojen državljan in nimam nikakih zvez s prevratneži.«
»Te, te, te!« se je zibal gospod. »Včasih zadostujejo že nagnjenja.«
»Tudi grešnih nagnjenj nimam,« sem se
bal.
»S šolmoštri je sploh križ,« je majal z glavo tovarnar. »Imel sem enega, trideset let je živel v Goščavi, trideset let ob kruhu in vodi, v ponižnosti in delu, vsem ljudem za vzgled. V enaintridesetem letu se mu je pa zmešalo, začel je nekaj pridigati, no, in, zaradi javnega reda in mira in tako dalje. Dolgo se vleče preiskava, že tri leta, pa prišlo bo vse na dan, po resnici in pravici.«
»To je bil slučaj, gospod, samo slučaj!« sem se branil.
»Mislil sem že, da bi šolo kratkomalo zaprli,« je zamišljeno razpravljal gospod. »Čemu ljudem učenost, ki jim samo glave zmeša. Pastirji v planinah, ki ne znajo ne brati ne pisati, so najsrečnejši ljudje, kaj se vam zdi?«
Povesil sem glavo in priznal, da je res tako. Toda za vsako stvar je treba najti pravo mero.
»Pravo mero!« je vzkliknil gospod. »Vidite, ta je dobra! Pravo mero! Midva bi se skoraj razumela. Kje ste se pa šolali?«
»Oh!« sem se potajil. »šole ne dado človeku potrebne modrosti. Kdor ima oči in zna gledati, ve, kako se mu je treba obnašati. Po-
tem sem pa precej študiral zgodovino. Zgodovina je človekova najljubša učiteljica. In sveto pismo tudi.«
»Da. da,« se je ukrivil gospodu hrbet, »bogaboječnosti in ponižnosti nam je treba. Današnje ljudstvo pa hoče vedeti vse o zvezdah, o morjih in Bog ve o čem še. Zdi se mi, da je prav to vzrok silnemu nezadovoljstvu, ki pretresa široke množice. Tudi gospod župnik je mnenja, da so vzroki le duhovne narave. Pa o tem se boste še prepričali. Kakšnega rodu pa ste?«
Mislil sem že razložiti, da sem Slovenec, a v zadnjem trenutku sem se domislil, da bi mogoče ne bilo prav?
»Kranjskega rodu,« sem dejal hitro.
»To je prav,« se je oddahnil gospod. »Mene to sicer ne briga dosti, a prihajajo vsakovrstni zmešanci, ki trdijo, da so to in ono, le Kranjci ne. Take kratkomalo zapodim. Midva pa, se mi zdi, bova skoraj prijatelja.«
»Poskusil bom, gospod!«
»Kaj pa organizirani, ali ste kje organizirani?«
»Organiziran? Moj Bog!« sem se prestrašil.
»Da, to je prav, da niste organizirani,« je nadaljeval gospod. »Sploh se mi zdi, da ni bolj bedaste stvari na svetu, kot je organizacija. Take stvari so samo zato, da nekaj drznih ljudi izkorišča široke množice. To je treba tudi ljudem dopovedati in vi ste v prvi vrsti poklicani za to. Da, to me veseli, da imava o tem enako mnenje. Kam bi pa prišli, če bi se vse organiziralo. To bi pomenilo uničenje našega gospodarstva. Da, pred več sto leti je pač bilo tako, komaj smo se rešili iz zagate, no, zdaj je stvar zopet v redu. Mislim, da tudi niste naročeni na kake nepotrebne časopise.«
pride igra do popolnega izraza res le na velikem odru, kjer je dovolj prostora za mnogo-brojno družino palčkov. Pri prireditvi je sodeloval orkester vojaške godbe dravske divizije pod vodstvom tov. Fr. Venturinija.
Režiser tov. Silvo Mehora in avtor igre sta s srečno roko izbrala otroke za posamezne vloge. Med vsemi nastopajočimi je igral zelo vidno vlogo norček in resnični škrateljček — Milica Vardjen, učenka dekl. šole pri Sv. Jakobu, ki je doživljala pri odprti sceni mnogo aplavzov in priznanja s svojim res otroško-norčavim in neprisiljenim nastopom. Viharen aplavz so dosegli kuharčki — Supančičevi in Sežunovi fantje s svojo udarno pesmijo o gostiji, pa tudi drugi so pričevali, da sta režiser in avtor igre položila v režijo mnogo, mnogo svojega truda in skrbno pregledala vsakega otroka.
V celoti je potekala igra dovolj živahno in neprisiljeno ter ob smiselni glasbeni spremljavi, ki jo je napisal skladatelj in prof. glasbe Ivan Grbec v Borovem, nudila umetniški užitek. Avtor teksta je dodal igri še nekaj glasbenih vložkov pok. Emila Adamiča, t. j. pesem kuharčkov in lepo uspavanko o črnem možicu, ki hodi ponoči in nima nožic. Zadnjo pesem je pel občuteno in z zelo lepim glasom
paž - pevec Franc Bolte z ljudske šole Sv. Petra pri Ljubljani. Občinstvo mu je ploskalo pri odprti sceni.
Da so imeli nastopajoči tudi zunanji izraz svoje vloge, je preskrbel gospod Skrbin-šek, gledališki igralec, ki se ni ustrašil velike družine in golorok izvršil v dveh dobrih urah v zadovoljstvo vseh svojo — maskersko na-logo.
Igra je pokazala, da je v ljubljanskih šolah mnogo dobrih igralcev in pevcev, katerim je treba nuditi večkrat priliko, da pokažejo svoje sposobnosti. Flvalevredno je zato delo Učiteljskega pevskega zbora, ki je avtorjevo zamisel izvršil, gmotno podprl in vodil celotno prireditev. Pri tem delu je UPZ gojil plemenito stremljenje, podpreti dijaške kuhinje v Ljubljani in položiti časten delež v odkup Prešernove rojstne hiše.
Velika škoda bi bila, ako se igra ne bi ponovila. Kakor pa čujemo, bo prva repriza v soboto, 14. t. m., popoldne ob 15. uri. Ta predstava je namenjena izključno šolski mladini v spremstvu svojega učiteljstva. Učiteljski pevski zbor je nastavil zelo nizke cene, da bo komaj kril režijske stroške, a je tako omogočil obisk predstave tudi najrevnejšim šolarjem.
t lože Mešiček
»Kogar bogovi posebno odlikujejo, mu podarijo visoko starost.« Ta prastari grški izrek se je uresničil tudi pri našem tovarišu Jožetu Mešičku. Rajnki je bil poosebljena do-bričina. Majhen po telesu, a velikan po duhu! Visoka sposobnost za delo, krepka volja, a blago srce za presojo, vse te odlične lastnosti so ga dičile v njegovem težkem poklicu in na častnih odgovornih mestih, ki jih je zavzemal: kot županov namestnik Sevnice, kot načelnik okrajnega odbora, kot predsednik učit. društva za okraj Brežice - Sevnica, kot delegat dež. uč. društvu, kot zastopnik učiteljstva v okr. šol. svetu, itd., itd. Vedno je bil veder in ljubezniv, pripravljen pomagati v kateri koli
potrebi. In tako skrben, dober, vesten vzgojitelj mladine! Nikdar ni bilo opažati na njem nejevolje! Blaga duša! Odprto srce, odprte roke! Čuteč in usmiljen, naravnost »vzor človeka po božji volji!« — Celih 78 let si je služil svojo posmrtno domovino, kot kristalno čist značaj, možat, naroden, veren. Pišeče, Brežice, Globoko in Sevnica spričujejo o njegovem vestnem, uspešnem učiteljevanju, o njegovem izvenšolskem zaslužnem delovanju. Neomahljiv, zmagovit je nastopal proti narodnim nasprotnikom! A vsem odpuščal. Bodi Ti večno veselje v delež. »Veliko si ljubil, veliko dosegel!«
Jurko Blaž.
Risarski tečaj za učitelje na strokovno - nadaljevalnih šolah
Na srediji tehniški šoli v Ljubljani se bo priredil prvi delni risarski tečaj za učitelje na strokovnih nadaljevalnih šolah.
Ta risarski tečaj se bo vršil od 4. julija do 13. avgusta 1938.
V zvezi s tem risarskim tečajem se bo v dneh 8. in 9. avgusta t. 1. vršil v primeru zadostnega števila priglašencev tudi dvodnevni tečaj o metodiki pouka na strokovnih nadaljevalnih šolah za mojstre.
Prednost za sprejem v ta tečaj imajo oni obrtniški mojstri, ki že poučujejo na strok, nad. šolah, odnosno ki pridejo za ta pouk na osnovi tuk. posebnega obvestila v poštev.
Število udeležencev za risarski tečaj je omejeno na 25. Prednost pri sprejemu v risarski tečaj imajo kandidati, ki so dovršili že merkantilni tečaj in ki že poučujejo na strok, nadaljevalnih šolah.
Prijave se morajo vložiti najkasneje do 10. junija t. 1. in nasloviti na VIII. oddelek kr. banske uprave v Ljubljani.
Event. potrebna dovoljenja svojega nadrejenega oblastva za poset tečaja si morajo prosilci sami priskrbeti.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 3. maja 1938.
Ban: dr. Natlačen s. r.
Razpis počitniške kolonile brezposelnih učiteljskih abiturientov
Odsek brezDoselnih učiteljskih abiturientov pri sekciji JUU za dravsko banovino v Ljubljani in Mariboru, namerava prirediti v smislu dogovorov obeh odsekov v letošnjih velikih počitnicah v mesecu juliju počitniško kolonijo brezposelnih učiteljskih abiturientov in abiturientk, nekje na Dolenjskem.
Namen te kolonije je, omogočiti brezposelnim abiturientom počitniško letovanje in s tem utrditi stike tovarišev in tovarišic iz Ljubljane, Maribora in Zagreba.
Kolonije se lahko udeleži vsak član OBUA, ki se prijavi do članskega sestanka 15. maja oz. 18. maja 1938. Vendar pa bi bil odbor v primeru, da bi število prijav preseglo materialne možnosti, primoran vršiti
med prijavljenci izbiro, in sicer z ozirom na njih socialni položaj, pri prijavljencih iz Ljubljane in Maribora pa še z ozirom na njih zanimanje in sodelovanje pri delu OBUA. Ta izbira pa bi se vršila le v primeru, da bi ne bilo na razpolago dovolj denarnih sredstev za sprejem vseh prijavljencev.
Kolonijo pripravlja in organizira Ekskur-zijski odbor pri OBUA. Odbor si zamišlja kolonijo nekje na Dolenjskem, v kaki šoli, ki ima na razpolago dovolj primernih potrebnih prostorov in kjer je v bližini tekoča voda za kopanje, oz. kjer so dani vsi pogoji za prireditev take kolonije. \
Kuhinjo bi vodila izvežftana učiteljica, pri čemer bi ji pomagale dežurne abiturientke.
Preskrbljeno je za vso potrebno kuhinjsko posodo, tako da vsak udeleženec prinese s seboj samo svoj jedilni pribor in k temu potrebno posodo. Za spalnici bi bili preurejeni dve šolski sobi in je torej potrebno, da vsak udeleženec prinese s seboj še svoje posteljno perilo in primerno vrečo za slamnjačo, ki bi jih napravili na licu mesta.
Predvidevana je sicer preprosta, vendar izdatna hrana petkrat na dan.
Kolonija je zamišljena kot običajna počitniška kolonija, združena s kakim plavalnim ali sličnim tečajem. Vendar pa program kolonije prepušča odbor tovarišem in tovarišicam in prosi pravočasnih tozadevnih predlogov.
Vožnjo do mesta kolonije si oskrbi vsak sam, k stroškom kolonije pa prispeva 50 din. Za ostanek oz. primanjkljaj smo naprosili sekcijo pomoči.
Kolonije se udeleže tudi tovariši in tovarišice iz Zagreba, ki bi plačali celoten prispevek v znesku 300 din.
Za znesek 350 din pa se kolonije udeleže lahko tudi mlajši aktivni učitelji in učiteljice.
OBUA bo skušal povabiti na kolonijo tudi dva abiturienta ali abiturientki iz Češkoslovaške, da na ta način stopimo v stike še z brezposelnimi tovariši in tovarišicami v naših bratskih državah.
Nainoveiša moda ... Elegantni vzorci... Bogata izbira ...
A. & E. SKABERNE
manufaktura — LJUBLJANA
Zahtevajte vzorce!
Prijave naj se pošljejo do 18. maja 1938. ali pa na članski sestanek ustno dne 15. maja 1938. Pozneje došle prijave bi se v primeru velikega števila prijav ne mogle več upoštevati.
OBUA obenem prosi vse interesente, naj čimprej sporoče svoje eventualne želje in predloge glede celotne izvedbe te kolonije.
Prijave naj se pošiljajo na:
OBUA pri sekciji JUU za dravsko banovino, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1.
Splošne vesti
ODSEK BREZPOSELNIH UČITELJSKIH ABITURIENTOV PRI SEKCIJI JUU V LJUBLJANI,
javlja vsem svojim članom, da bo v nedeljo, dne 15. maja 1938., ob pol 10. uri dopoldne v prostorih 6ekcije JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1
širši članski sestanek
s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev.
2.	Predavanje ge. prof. Anice Cernejeve o: »Vzgoji deklet v družini in domu.«
3.	Poročilo načelnika o počitniški koloniji, o plavalnem tečaju, podporni akciji, o sestanku z mariborskimi tovariši, o novih članskih legitimacijah itd.
4.	Slučajnosti.
Tovariš, tovarišica, Tvoja dolžnost je, da se sestanka zanesljivo in točno udeležiš.
Odbor!
Istočasno javljamo vsem članom OBUA, da so dotiskane nove članske legitimacije, ki jih dobe tovariši pri odseku osebno, ali pa po pošti. Člani izven Ljubljane lahko pošljejo odseku sliko, na katero naj se podpišejo, na hrbet slike pa naj napišejo svoj točen naslov. Za odgovor naj prilože znamko. Najlaže člani to urede na zgoraj omenjenem članskem sestanku. Ugodnosti, ki jih nudi odsek svojim članom, se morejo člani poslužiti le z novo legitimacijo. Obenem razveljavljamo stare članske izkaznice.
—	Praktični učiteljski izpiti so se vršili od 28. aprila do 7. maja t. 1. pred državnim izpitnim odborom v Ljubljani. Izpit so napravili naslednji učitelji pripravniki(-ce): Curman Viktor (z odi.), Kobal Viljemina (z odi.), Fer-jan Miroslava, Ferlinc Borislav, Funtek Danica, Kofjač Lojze, Lužnik Franc, Nežič Olim-pija, Pihler Alojz, Povoden Marija, Repe Marija, Serpan Edvard, Toroš Ljubomil, Verder-ber Justina, Veršič Mihael, Vidmar Franc, Bajde Janko, Bakovnik Ljudmila, Bricl Juli-jana, Horvat Hermina, Kastelic Ljudmila, Ke-lenc Verona, Mrak Bronislava, Šinkovec Viktor, Tušek Cirila, Zorn Otmar.
—	Tovarišice in tovariše, ki so priredili igro »Kraljica palčkov« z Adamičevo glasbo, vljudno prosimo, da mi posodijo prepis glasbenega dela, ako ga imajo. Mnogo šol že štu-
dira besedilo, pa nimajo glasbenih točk, zato je zadeva nuj.na. Poštne izdatke poravnam, ko zopet vrnem prepis, ki ga potrebujem le za večkratni prepis. — Josip Ribičič, Ljubljana, Frančiškanska 6.
—	Občni zbor Pedagoške centrale v Mariboru bo v nedeljo, dne 22. maja 1938., ob
10. uri v slavnostni dvorani drž. učiteljske šole v Mariboru z običajnim dnevnim redom. Prosimo, da se ga člani udeleže v čim večjem številu. Odbor.
POZIV. Šolska upraviteljstva prosimo, da posredujejo pri svojih krajevnih šolskih odborih za čim hitrejše kritje zaostale naročnine »Popotnika«. Neko sresko učiteljsko društvo je storilo v tem pogledu važen korak. Obrnilo se je na sresko načelstvo s prošnjo, da odtegne o priliki izplačila dotacij dolžno naročnino lista vsem onim šolam, ki te še niso plačale in jo v celoti nakaže tukajšnji sekciji. To je razveseljiv pojav in res posnemanja vreden. Pri tem pa ne pozabite tudi na dolžno naročnino iz prejšnjih let. Uprava.
—	Sreska učiteljska društva obveščamo, da bodo prejela konec tega meseca izpiske letnega obračuna za tekoče poslovno leto po stanju 31. maja 1938. Zato prosimo vse p. n. blagajnike, da dostavijo mesečne prijave za mesec maj točno v določenem roku. Istočasno apeliramo na vsa sreska društva, da poravnajo dolžno članarino sekciji v celoti najkasneje do 15. junija t. 1. Nekatera društva dolgujejo sekciji že nepričakovano visoke zneske, ki jih bodo do konca šolskega leta prav težko poravnala. Vsa taka društva bodo prišla na banovinski skupščini lahko v mučen položaj, ker se bo moralo na njej sklepati glede verifikacije njihovih zastopnikov in glede pravice glasovanja na skupščini. Pri tej priliki pripomnimo, da je morala sekcija poravnati vso članarino centrali JUU v Beograd v smislu organizačnih pravil že meseca aprila, ako hoče biti na glavni skupščini pol-nomočno zastopana. Istotako bi morala storiti tudi sreska učiteljska društva napram sekciji. Ker pa imamo pri nas v praksi plačevanje v 10 mesečnih obrokih, bi morala društva skrbeti za to, da bi bila vsa članarina krita za vsako poslovno leto po gornjem principu najkasneje meseca junija. — Ponovno prosimo, storite tako in nakažite dolžne zneske sekciji pravočasno in sigurno.
Uprava.
»Ravno sem vas mislil vprašati, katere mi priporočate.«
»Časopisi,« je dejal gospod in zaprl oči, »časopisi so imenitna stvar. Poglavitno je, da imajo dosti slik, zlasti, ker nekateri ljudje nočejo brati dolgih stvari. Mi izdajamo za tri, štiri fare svoj časopis .Resnica'. Tega naročite, vam bo popolnoma zadostoval. Tega tudi priporočajte.«
»To me zelo veseli, gospod. Vidim, da so tukaj kulturno zelo razviti kraji.«
»O da, kultura je v Goščavi na j ako visoki stopnji. Zdi se mi, da se boste tu izredno dobro počutili. Nekje na spodnjem koncu vasi je šola. Dolgo že nisem bil tam, mogoče, da je kako okno razbito, zakaj tri leta so že pretekla, kar so se zadnjič zbirali ljudje v njej. Toda, kadar boste vse uredili, boste imeli prijeten dom, tako bolj na odprtem svetu bo sicer, vendar, to se mi zdi, svežega zraka vam ne bo manjkalo. In svež zrak je j ako pomemben faktor človeškega zdravja.«
»Kaj pa drugo?«
»Oh, to pa po vaši uvidevnosti. Imeli boste popolno svobodo, nič se ne bojte ...«
»In plača, milostni gospod ...«
»To pa pride, to šele pride. Vsekakor boste dobili dobro plačo. Toda štirinajst dni na poskušnjo. To je pri nas znanstveno utemeljeno pravilo. Bomo videli, za koliko zaležete. Sploh pa moram o tem vprašati še druge. Bodite brez skrbi!«
»Hvala, gospod!«
Ko sem zapustil vilo, sem bil moker od vročine in dobro se mi je zdelo, da je pihal skozi vas mrzel veter, ki mi je ohladil razpa-ljeno čelo.
Tako sem postal jaz, Gregor Padež, go-ščavski šolmošter in sem bil do dna srca prepričan, da me je doletela neznanska sreča.
Saša Ličin:
„Ptice selivke..."
Pred kakami desetimi leti sem dobil v spomin «Ptice selivke«. To zimo sem zopet listal po knjigi, vonjal iz nje čarobno moč lotosovih listov, čutil šelest skrivnostnih noči in zavidal Tagori ono veliko hrepenenje, ki ga imajo le ptice, da v jeseni in pomladi klubujejo neizmernim daljam.
Tisoče in tisoče kilometrov.
Tako me je našla kočevska pomlad. Kar čez noč je okoli šolskega vrta zatrobilo in zazvončkljalo v nežnih belih in zlatih odtenkih preko travnika do gozdnega parobka, kjer je v zraku trepetal vonj prvih vijolic. Visoko na orehu tleska z jezikom škorec, kot bi hotel vsem glasno povedati, da svobodno uživa to igro sonca in zraka za prestano trpljenje na poti.
Tisoče in tisoče kilometrov.
Oni dan me je obiskal Tone. To je tovariš in pol. V desetih letih službovanja je obletel deset službenih mest. Pravi, da samo radi tega, da se ne zmoti pri štetju službenih let. Pa sem videl, da je njegov smehljaj pri tem tako čudno trpek. Sedela sva pred šolo, ponujala drug drugemu cigarete, kar je tu edini in obligatni običaj, s katerim izkazuješ iskrenost gostoljubja. Bog nam pomagaj!
»Ti, veš«, je začel in se ni pustil več motiti. »Menda je to že prava pomlad. Včeraj sem videl prve lastovice. Sedele so na zvoniku, čebljale in obletavale vso vas vedno v večjih krogih in iskale svojih starih gnezd. Nekaj velikega mora biti ta potovalni nagon. Potem se je zazrl v zrak in iskal z očmi
drobne, črne pike, ki so se križale visoko v zraku.
»Da, res nekaj mogočnega. Človek bi jim zavidal«, sem nehote pristavil.
»Ti, tebi se blede«, je rekel in me pogle dal ves začuden in iskal dalje z očmi. »Včasih mi je ravno tako, kot da smo tudi mi neke vrste nekrilatih selivcev. Deset let sem v službi in desetkrat sem se selil, naj je bila jesen ali pomlad. V začetku je bilo lahko, a sedaj se selim z ženo in otrokom. Pol naše zemlje sem obletel in se pri tem navadil vseh narečij. Samo tega še nisem slišal nikjer, da bi mi kdo zavidal te selitve.«
»Ti me ne razumeš prav«, sem hotel ugovarjati.
»Kaj te ne razumem! Te ptice selivke imajo čisto določen red, pot, čas in pa tudi preskrbljen nov dom, ko se doselijo. Jaz moram vse to graditi na novo. Volje imam dovolj, bratec,« se je skušal še enkrat pošaliti, »a denarja ni.«
»Pa saj dobiš vendar povrnjene potne stroške«, sem odprl prehitro usta in jih še hitreje zaprl, ko sem pogledal tovarišu v oči.
Otresel je z rokavi velikega pajka prav obzirno, da bi ga ne ranil. »Potne stroške si rekel? Poglavje zase, moj ljubi. Ko sva se pred osmimi meseci selila z ženo prav s severa v te hribe, sem napravil okrogel račun. Dva tisočaka. Še žena mi je rekla, da bo to zadostovalo. Oddal sem lepo račune in priloge in čakal. Z akontacijo sploh ni bilo nič, ker je bil fond izčrpan do zadnjega pol dinarja. Po osmih mesecih jaz nisem videl niti pare. Od samega računa pa jaz res nimam čisto nič.«
Prvič v tej pomladi. Nehote sem segel v žep, da bi našel kak drobiž. Tako so me učili še doma: ko slišiš v pomladi prvič kukati, sezi v žep; če imaš v žepu slučajno denar, ga boš imel vse leto.
»Ti, drobiž poišči, kukavica kuka!«
»Ta je pa dobra. Prvič si ti sila naiven, da ti ne rečem kaj hujšega, drugič je čisto vseeno ali sežem v žep ali pa ne; danes pišemo dvajsetega«, je mirno ugotovil in obrnil oči proti nebu ter vzdihnil.
»Lani sva poslušala kukavico z ženo. Na-kukala nama je toliko, da bi bilo do smrti za oba dovolj. Pa mi ni, da bi se v izobilju raz-počil, le do potnih stroškov bi rad prišel.«
»Meni se pa zdi, da sva predaleč prišla; od ptic selivk kar na tvoje potne stroške.«
»No, tak daj mir!« je rekel pol vsiljivemu pajku, ki se je zopet plazil po njegovih hlačah, na pol pa menda meni. »Pticam selivkam je ta selitev nekaj nagonskega. One najdejo urejene domove, najdejo hrano, za potne stroške pa se ne brigajo. Mi smo pa selivke proti svoji volji, proti lastnemu hotenju. Naš nagon je: dom, žena, otrok, šola, pouk. Ce tu ti najdeš kaj skupnega? Jaz najdem le kontrast, diametralnost.«
Dvignil se je nekam trudno. Spremljal sem ga pol poti, kakih dvanajst kilometrov.
»To ni nič za ptice selivke«, je še rekel in utonil v gošči.
Tisoče in tisoče kilometrov.
Sonce je stalo tik nad Rogom, ko sem se vrnil domov. Na zaboju ob postelji, ki predstavlja nočno omarico, leže »Ptice selivke«. Pred desetimi leti sem jih dobil. Tagore! Ti lahko hrepeniš po daljnih, neizpetih deželah. Mi pa smo daleč proč od selitvenih nagonov.
—	Važno za šolske upravitelje. Odlok kraljevske banske uprave z dne 28. aprila 1938., IV S št. 1206/1, določa, da za manjše nabave ali dela do zneska 500 din (doslej do zneska 200 din), niso potrebni komisijski zapisniki. Zadostuje potrdilo na računu, da je bila nabavka ali delo v redu izvršeno. Potrdilo podpišejo trije člani komisije.
—	Maturantinje iz 1. 1923. zasebnega ženskega učiteljišča v Mariboru, a in b letnika, vabim, da se sestanemo za 15-letnico mature v Mariboru, 5. junija 1938., okoli 14. ure v gornjem prostoru nabavljalne zadruge državnih nameščencev. Ako želite drugače, pišite predloge na naslov: Bregant-Stani Angela, učiteljica v Št. Janžu pri Dravogradu, p. Meža.
—	Dobre priročne knjige za kmetijski pouk in gospodarska znanja nudi Učiteljska tiskarna učiteljem v posebni zbirki. V teh knjigah dobite popoln nauk o planšarstvu, o gojenju zelenjadi, o pridelovanju krme, o pra-šičjereji, umnem kletarstvu, kokošarstvu itd. Vsakemu učitelju bodo navedene knjige najboljši priročniki pri pripravi za gospodarski pouk. Naročite zbirko za učiteljsko knjižnico, rabili pa bodo e knjige s pridom tudi starejši učenci. Zbirka stane s poštnino vred 100 din.
—	Knjige »Slovenske šolske matice« bodo v kratkem razposlane. Članarina 30 din.
—	Za Porekarjev ubožni šolski fond na Humu je nadalje daroval: Žolnir J., Ptuj, 50 din. Po 25 din so darovali: dr. M. Ploj, Maribor; prof. Kolarič A., Ptuj. Po 20 din so daro-
vali: dr. T. Hrovat, Ormož; Golenko A., Sv. Miklavž; Gnus A., Dol. Po 15 din: Gabršček L. in Preindl J., Velika Nedelja. Po 10 din so darovali: Ogorelec A., Maribor, Majhen J., Maribor; Petrič Kristina, Maribor, Žirovnik J., Kranj; Serajnik L., Konjice; Skaza F., Velenje. Po 5 din so darovali: Kokl J., Studenice; Po-žegar A., Murska Sobota, in Bezjak S., Sv. Tomaž. 4 din je daroval Tomažič J., Slov. Bistrica. 3 din je daroval Sabati J., Maribor. Skupaj 272 din, zadnjič izkazanih 150 din, skupaj do sedaj 422 din. Vsem darovalcem prisrčna hvala. — Šolski upravitelj na Humu.
Stanovska organizacija JUU
VELIKO UČITELJSKO ZBOROVANJE V MURSKI SOBOTI Tovariši! Tovarišice!
Vsi dnevni in lokalni časopisi pišejo o velikem, prvem največjem učiteljskem zborovanju. Kamor koli prideš, povsod slišiš o tej manifestaciji. Prekmurje se mrzlično pripravlja, da dostojno sprejme slovensko učiteljstvo onstran Mure in Drave. Kakor nam je znano, nam hočejo tovariši iz Murske Sobote podati v svojih referatih pravo sliko Prekmurja, njegovega ljudstva in šolstva. Tovariši(-ce), po-
Za pomlad!
divne modne novosti za Vas in Vašo družinico smo pripravili in pričakujemo Vaš poset
MANUFAKTURA NOVAK
— Nove zbirke učil pripravlja Knjigarna Učiteljske tiskarne. Za vsak nasvet in naročilo bo prav hvaležna. Sedaj se pripravljajo 'nove zbirke umetnih gnojil in zbirke semen. Sporočite, katera učila potrebujete. S tem opozorite tovariše na nova učila, knjigarni pa pomagate k čim boljši izpopolnitvi zaloge. Z nasveti pošljite tudi naročila. S sodelovanjem lahko izdatno pripomoremo k popolnitvi skromnih zbirk po naših šolah.
Ka/ vse pišejo
o učiteljstvu, šoli, prosvctl ln JUU
- 1 Več občnih zborov posameznih učiteljskih okrajev je bilo včeraj v Beogradu. Na njih so bili povsod izvoljeni zastopniki za občni zbor beograjskega odseka, pa tudi delegati za volitve Osrednjega odbora Jugosloven-skega učit. združenja. Ti delegati so sami pristaši novega gibanja v učiteljskih vrstah, ki vodi najostrejšo opozicijo proti sedanji upravi JUU, ki ji predseduje Ivan Dimnik. Pri včerajšnjih volitvah so pristaši novega učiteljskega gibanja dobili 527 glasov, pristaši sedanje osrednje uprave JUU pa samo 107. Na občnih zborih beograjskega učiteljstva je bila sprejeta tudi resolucija, v kateri opozicija zahteva med drugim proti sedanji upravi ponovno revizijo za vse delovanje odbora JUU v zadnjih 10 letih. (»Slovenski dom«, 4. V.)
—1 Kako je z nravstveno pohabljeno in zanemarjeno deco. V Jugoslaviji je 260.000 moralno defektnih otrok. — Od vinotoka do predpusta največji odstotek spočetja kriminalno obtežene dece. — 25 % duševno zaostalih otrok iz vinorodnih krajev. — To so naslovi in podnaslovi obširnega članka — poročila o predavanju g. Vojka Jagodica na mariborskem pedagoškem tednu, ki ga priobčuje »Mariborski večernik« od 7. maja. Iz članka posnemamo žalostne številke, da je od 260.000 moralno defektnih otrok v dravski banovini 3000, od katerih more sprejeti ljubljanski zavod le 150. Važna je ugotovitev, da je 83 %
mladoletnih zločincev ter 23 % duševno zaostalih otrok iz vinorodnih krajev. — V modernih državah skušajo omejiti porast mladinskega kriminala z najmodernejšimi preventivnimi sredstvi. Pri nas imamo le 9 zavodov, ki imajo na zunaj značaj kaznilnice, razen tega pa skoro nič strokovno izobraženih vzgojiteljev te »poboljševalnice«, dasi imamo stoodstotno moderno uredbo za vzgojo mladoletnih izprijencev. — V istem članku je tudi poročilo o predavanju »Okolje, v katerem živi mariborski predmestni in mestni otrok«.
—1 Seja glavnega odbora JUU. Že dva dni zaseda v Beogradu glavni odbor Jugoslo-venskega učiteljskega udruženja. Na zasedanje je prišlo 38 delegatov iz vse države. Včeraj je predsednik Ivan Dimnik poročal o splošnem položaju učiteljstva, g. Jovanovič je podal daljši referat o finančnem položaju organizacije, g. Lazič pa je poročal o notranjem poslovanju udruženja in dosedanjem delu glavnega odbora. Danes se je o vseh teh vprašanjih razvila debata, ki bo trajala še jutri. (»Jutro«, 11. V. 1938.)
—1 Zaključek zasedanja JUU. Nocoj je bil glavni odbor JUU pri prosvetnem ministru Magaraševiču in mu podrobno poročal o položaju našega osnovnega šolstva in učiteljstva. Predložil mu je tudi vse glavne sklepe širšega odbora, ki je danes zaključil svoje tridnevno zasedanje. (»Jutro«, 12. V. 1938.)
LJUBLJANA — KONGRESNI TRG 15
->- Pri nunski cerkvi -<-
kažimo s 100 %-no udeležbo, da živi obmejno učiteljstvo z njimi, da se zavedamo vsi misije, ki nam jo nalaga naša meja, tovariše v Prekmurju pa bomo podkrepili v njihovem delu.
Da bomo dobili popolnejšo sliko Prekmurja, pripravlja domače društvo krožni izlet po Prekmurju po zelo nizki ceni. Priporočam vsem, da se tega izleta udeležimo v častnem številu.
Sresko društvo v Murski Soboti opozarja tovariše(-ice), ki žele imeti skupen obed, da vzamejo nakaznice za skupno kosilo, ki se bodo razdeljevale pri vhodu v veliko dvorano Sokolskega doma. Istočasno se bo pobral tudi denar za kosilo! Tovariši predsedniki sreskih društev, udeležite se odborove seje, ki bo na predvečer skupnega zborovanja, po prihodu večernega vlaka.
Da bo ta dan dostojno zaključen, je povabilo matično društvo v gostovanje Glasbeno Matico iz Ptuja. Koncert se prične ob %9. uri zvečer v Sokolskem domu. Vabljeni ste vsi tovariši(-ce)!
14. maja 1938. vsi v Mursko Soboto!
= JUU sresko društvo v Žužemberku bo
zborovalo dne 21. maja 1938. ob 10. uri dop. v Zagradcu. Dnevni red: 1. Nastop mladinskega pevskega zbora iz Zagradca. 2. Kulturna in folkloristična slika šolske občine Za-gradec, predavanje tov. M. Ljubica. 3. Naše Prekmurje, predavanje tov. Siča. 4. Predlogi in slučajnosti. Tovariši, tovarišice! Dnevni red zborovanja, ki je zadnje v tem šolskem letu, druži koristno s prijetnim, zato pridite prav vsi! Poravnajte članarino zlasti dolžniki! — Odbor.
= JUU sresko društvo Ljubljana okolica,
zah. del, bo zborovalo dne 21. maja 1938. ob 9. uri v magistratni sejni dvorani v Ljubljani.
Na dnevnem redu bo: 1. Predavanje ban-skega šolskega nadzornika M. Jegliča o uporabnih nalogah v osnovni šoli. 2. Predavanje tov. Pleško Marije o domu učiteljic. 3. Poročila odbornikov.	Odbor.
Naša gospodarska organizacija
—g Zadružnikom Učiteljske samopomoči.
V letošnjem poročilu načelstva (Učit. tovariš, št. 36 od 7. aprila 1938.) za občni zbor, kakor tudi v lanskem poročilu je prosila zadružna uprava vse prosilce za posojila iz podpornega sklada, da naj prosijo s tiskovinami, katere dobe pri zadružni upravi US v Ljubljani za znamke 10 din. Vse zastonj! Dan za dnevom prihajajo prošnje za podpore in vse brez znamk. Ali se Vam ne smili visoko število no nepotrebnem izdanih znamk za naše odgovore, pojasnila itd.? S tem obremenjujete glavnico podpornega sklada! — V svojih dopisih navajajo prosilci (velika večina!): »Nujno rabim, pošljite takoj zaprošeni znesek«. Zelo nujno, do (datum) moram denar imeti«. Prosimo, upoštevajte, da podeljuje in odmerja posojila načelstvo v mesečnih sejah. Prošnje rešuje po vrsti, kakor so bile tu vložene. Kadar se nabere dosti prošenj, jih vseh načelstvo ne more rešiti; nerešene prošnje pridejo na vrsto na drugi seji. — Zdaj je zadružna uprava prejela toliko prošenj, da jih ima za 2 seji dosti. Vse novo vložene prošnje bodo rešene v sejah po velikih počitnicah.
Učiteljska tiskarna
—t »Ocenjevalne liste« naročite čimprej, da jih boste imeli ob priliki nadzorovanja pri rokah. Naročite istočasno tudi druge tiskovine.
—t Novost za dvoje gosli. 100 slovenskih narodnih napevov za dvoje gosli v 5 zvezkih. Založila Učiteljska tiskarna. Prvi zvezek je izšel — 12 din. Drugi izide v najkrajšem času. Naročite lahko vse delo. Dostavljali bomo sproti, ko bodo zvezki izšli.
—t Zbirko kmetijskih strokovnih knjig pošljemo naročnikom poštnine prosto za 100 din. Priporočamo to zbirko vsem šolam.
—t Katera učila potrebujete? Javite Učiteljski tiskarni, da jih preskrbi. Vse, kar potrebujete za šolo in pisarne, naročajte v Knjigarni Učiteljske tiskarne.
—t Izpričevala o dovršeni osnovni šoli, o dovršeni višji ljudski šoli, letna izpričevala in potrdila o predčasnem odpustu iz šole dobite v Učiteljski tiskarni v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru.
Učiteljski pevski zbor JUU Emil Adamič
—pev. Obvestilo članstvu. Vsem pevcem in pevkam sporočamo, da bo UPZ sodeloval z dvema skladbama na koncertu Hubadove pevske župe v Ljubljani 12. junija t. 1., ko bo ta odkrila v parku pred Glasbeno Matico her-mo našega pok. predsednika Emila Adamiča. Zato je 11. junija t. 1. v Glasbeni matici pevski tečaj, ki je strogo obvezen za vse članstvo zbora. Začetek tečaja je ob 10. uri dopoldne. Na tečaju bo preizkušnja in sprejem novih članov. — Istočasno obveščamo pevce in pevke, da bo v kratkem prejelo okrožnico, podrobne informacije glede sodelovanja pri Hubadovi pevski župi in počitniškega pevskega tečaja, ki se bo vršil od 11. do 25. julija t. 1. v kraju izven Ljubljane. — Tajništvo.
ŠolsRi radio
—r XXXI. Torek 17. maja nastopi ljudska šola Št. Jurij pod Kumom s pokrajinsko oddajo, ki jo vodi gosp. upravitelj Kmecl Edmund. II.—III.
Petek 20. maja. Po Grčiji; gdč. Julija Šu-šteršič. Razpored: 1. Od Ljubljane do Soluna. 2. V Solunu. 3. Mimo zgodovinskih krajev do Aten. 4. Odlomek iz dela: »Kralj Oidipus«. (Sofoklej.) 5. Atene in Pire j. 6. Odlomek: So-kratova obsodba in smrt. II.—III.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 15. maja, ob 17. uri predaval g. Inkret Alfonz: Rejci malih živali.
Največja izbira učil za osnovne, meščanske in srednje šole je v Knjigarni Učiteljske tiskarne.
= JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA, VZHODNI DEL, bo zborovalo v soboto, 4. junija t. 1., v Ljubljani v magistratni dvorani ob 9. uri. Dnevni red: 1. Metodika računskega pouka, predavanje ban. šol. nadzornika g. Jegliča. 2. Stanovske zadeve. 3. Volitve delegatov za banovinsko in državno skupščino. 4. Predlogi za banovinsko in državno skupščino. 5. Raznoterosti. Vsi tovariši naj prinesejo izpolnjene anketne pole. Pol ure pred začetkom zborovanja ima sestanek odsek učiteljic. — Odbor.
Pareilia
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO KRANJ.
V zadnjem poročilu o zborovanju v mesecu marcu je pomotoma izpadlo poročilo o referatu tov. Potočnika. — Tovariš Potočnik je nadaljeval svoje predavanje o temi: Metodika pevskega pouka. Učiteljstvo je z največjo pozornostjo sledilo izvajanjem predavatelja, ki je priznan pevovodja in strokovnjak na tem polju. Besede, ki so med tovariši vzbudile mnogo zanimanja za pevski pouk, bodo rodile mnogo uspeha, kar bo ljudstvu v veselje in korist, predavatelju pa v zadoščenje.
Kus Viljem, tajnik.
+ JUU ZA SREZ PTUJ je zborovanje posvetilo naši severni meji, na katero bomo vendar enkrat morali upirati oči z vso skrbjo in delom za naš slovenski živelj, ki bije danes že težko, obupno borbo za svoj gospodarski in s tem — narodnostni obstoj.
Predavatelj, tovariš Majhen iz Sv. Ane v Slov. goricah, nam je v krasno zasnovani študiji orisal gospodarske, narodnostne ter politične in kulturne razmere Slov. goric, tistega dela naše zemlje, ki bi lahko bil najmočnejši narodnostni zid — pa je zaradi našega zanemarjenja komaj obmejen pas, kjer je vse naše delo le obrambnega značaja, mno-gokje pa že niti to ne več, ker še do danes nismo ustvarili na tem ozemlju kapitala in industrije, da bi obmejnega človeka gospodarsko osvobodili. Še več, naše delo je večinoma brez pravega programa in še cepimo se, ko bi se že kdaj morali enotno boriti proti točno določeni rasistični ideologiji, proti kateri bi že kdaj morali nasproti postaviti slovensko bistvo! — Ce se je namreč slovensko kje iz-
oblikovalo, potem se je le kulturno, ker gospodarstvo je jugoslovansko. Kadar hočete opominjati obmejnega prebivalca, hoče ta vedno vedeti, kaj ima in ali ima eksistenco in zato tudi vedno primerja svoje stanje z onim na oni strani meje. Iz tega sledi, da je treba vedno gospodarstvo vzeti za osnovo!
Osnovni panogi Slov. goric sta sadjarstvo in vinogradništvo. Izvoz sadja po vojni je bil ogromen. Ves ta čas pa nismo gospodarsko vzgajali našega obmejnega človeka, ki je ob slabo organizirani sadni trgovini stremil spraviti čim več na trg, da se zdaj ni čuditi, ako je po zastoju naše sadje izgubilo svoj trg. In kdo je bil najbolj prizadet? Ravno tisti mali posestniki, ki so se že itak borili za svoj gospodarski obstoj. Z vinom je slično. Prodajajo se lahko le tipizirana vina in še ta nimajo prave cene. Nemški obmejni prebivalec ga prodaja po 12 din, z dobičkom 10 din, naš pa z dobičkom le 1 dinar. Razen tega je pozneje, po vojni, polovico vinogradov prešlo v nemške roke. V tem pa je Drang nach Osten in še krasen dobiček! Nemški gospodar pa je
P. n. naročnike in čitatelje obveščamo, da dobavlja znana veletrgovina z manufaktumim blagom NOVAK v Ljubljani blago za vse vrste oblačil proti odplačilu v mes. obrokih. Cene strogo solidne. Zunanjim odjemalcem pošlje na željo tudi vzorce. Prosi le navesti pribl. vrsto blaga.
tudi demokratičen v občevanju, kadar hoče kaj doseči za Nemčijo. Itd.
Tudi je meja odrezala glavne gospodarske centre, Radgona in Cmurek sta odrezana, Sv. Lenart pa je obubožan za davkarijo in sresko načelstvo. Cest marsikje ni ali pa so v stanju, da ovirajo stik in promet. Predavatelj je navedel zanimiv primer iz svojega službenega kraja: Del tamošnjega oddaljenejšega prebivalstva ni mogel zaradi nedograjene ceste k nam v cerkev, ampak v Cmurek. Droben primer izmed premnogih, toda dvakrat tako učinkovit na meji!
Kratkomalo: naš živelj gasne v gospodarski odvisnosti od Nemcev in v brezbrižnosti naših merodajnih činiteljev.
Kaj lahko mi učitelji napravimo?
Ne cepimo se več v gospodarskih akcijah v 10 do 20 društev! Ne cepimo se v politično delo!
Ne ločimo se miselno v posebno kasto, temveč z vsem srcem in še z zadnjo besedo bodimo na strani našega obmejnega ljudstva, za katerega vsak dan in povsod vpijmo, da je zadnje čase zato že nekoliko nacionalno hladno, ker je brez kreditne možnosti, ker se njega vprašanje ne rešuje po gospodarsko-socialnih vidikih, ker se je naš zadružni pokret zadnja leta omajal, ker mu strankarsko-politično delo v obmejnih krajih ne koristi in ker se kratkomalo, bodimo si vendar odkriti: nismo dovolj in pa pravilno brigali za obmejne kraje.
Narodnostna rešitev obmejnega našega živi ja je le v gospodarski slovenski rešitvi! V ta namen pa se združimo vsi, ne glede na svetovni nazor ali politično prepričanje, ker Drang nach Osten zadeva vse Slovence! Ne cepimo se na vasi v liberalce in klerikalce vsaj v tem vprašanju; vsi, ki pa prihajate ustanavljat razna društva, pa si nadejte raje gospo-darsko-socialne naloge in koristili boste slovenskemu narodu in samemu sebi tudi, ker le v tem je v bodoče vsakega društva obstoj in poslanstvo!
Lepšega in bolj »našega« predavanja nam nihče ne bi mogel nuditi! Drag. Zupančič, preds. And. Debenak, taj.
+ JUU SRESKO UČITELJ. DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA, VZHODNI DEL,
je zborovalo, 9. aprila, v šoli na Grosupljem. Navzočih je bilo 42 članov.
Po pozdravu tov. predsednika Kosina je predavala tov. Angela Vodetova o temi »Ženino delo za narod«. V svojem globoko zasnovanem in izčrpnem referatu nam je pred-očila žalostne razmere, predvsem na naši severni meji in v industrijskih krajih. Odpomoč je le v delu za socialno zboljšanje gospodarskih in delavskih prilik. Po končanem referatu je bila zanimiva stvarna debata.
Tov. Lulik je nato priporočal brošuro »Slovenska šola in učitelj«, ki so jo kupil? skoraj vsi navzoči.
Tov. tajnik je prečital situacijsko poročilo ter došle dopise. Razdelile so se tudi anketne pole, ki naj se do prihodnjega zborovanja izpolnijo.
Tov. Weber priporoča včlanjenje pri otroški samopomoči in prečita pravila.
Tov. predsednik toplo priporoča pristop k Učiteljski tiskarni.
Sklene se, da bo prihodnje zborovanje v Ljubljani. Društvo bo naprosilo g. banskega šolskega nadzornika Milka Jegliča, da bo predaval o metodiki računstva.
Po lepo uspelem zborovanju smo si ogledali tovarno motvoza in platna, nakar je sledilo skupno kosilo.
Mirko Kosin, preds. Fran jo Cuk, tajnik..
PSratfSft FR. P. ZAJEC
Izprašam optik V-/	Ljubljana, Stari trg9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine-in srebmine. Ceniki brezplačno.