100. štoflka. f Llrtllnl, f snu, I m]i 1817. tS.At. 29013 um. .Slovenski Naroc" vl\a po poith za Avitro-Ogrjko: cdo leto skupaj naprej . K 28- pol leta * „ . . , 14 — četrt leta m «... 7 — na mesec m m . . 9 2*5C za Nemčtjo: ćelo leto naprej . . . . K 33*— za Amcdko ia vse druge dežele: ćelo leto naprej . . . . K 38.— VpraSanjem glede Inseratov se naj rriloži zi odgovor dopisnica ali znamka. (TpriTnUtro (tpodaj, dvorišče levo KnailOTt ulica ŠL 5, Ultion AL SS. Iibafa T»ai đmn zvefter Urteznftl ne dalja la prasalke. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat pa 8 vln.t dvakrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parts in zahvale (r.nak prostor) 10 vin. Pri večjih iasercijah po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naroćnine se ne ozira. „Narodaa tfskarna14 tsleloa št. 55. Upravništvu naj se pošiljajo n.iročnine, rekla n.idje, inserati I. t d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja t Ljablfaztl dostavljen na dom ali če se hodi ponj : ćelo leto naprej . . . . K 26-43 I pol leta....... 13*20 | I četrt leta „ ..-;.. 6-60 I na mesec „ . . • . , 2*20 Pouneoa itevilka volfa 10 Tlnarjov. Dopisi naj se frankirajo. Rokopis! se ne vračajo. Uredništvo: Saafl*va alica sL S (v pritllčju levo,) telefon ift. 34« Hi oradno poris. Dunaj, 30. aprila. (Krr. urad.) Z nobenega bojišča nobenih posebnih dogodkov poroča ti. I4*mestnik načelnika generalnima itaba pl. H o f e r. hri. • • • Dunat, I. maja. (Ko:, urad.) Stodno se poro ča: Na nobenem bojlšču ni bilo po- j sebnib dogodkov. W#uaestnik načelnika generalneft štaba p!. H 6 f e r. firl DOGODKI NA MOFJU. Dne 29. aprila zvečer !e bombardirala flotilia naših hičroplanov taborišče barak fn druge v( iaske objekte v ViHI Vicentini z dobrim \ lispehom ter ie opazovala več poža-rov. Vsi letalci so se vm:li. Temu sleđeči napad dveh sovramih letal na kraie pri Trstu ni imel nobenega uspeha« __________ ^feaM a^0^P. ^B ^^9^a B BSS OiiflOO pslE Berolia, 30. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni itan. ZAPADNO BOJIŠĆE. Amadna skupina general-ftldmarš. prestoloiaslcd-nika Ruprchta Bavirskegt. Po ponesrečenem velLem napadu dne 28. aprila so izvrš !i AngležI včeraj le posamezne napade na Op-py, sevemo od ces:e iz Douaia v Arras, V šthikratnem nava a na kraj, za katerl se je vršila huda borba, so se izcrpale njih sile. Vas jć ostala v naših rokah. Tud! ob bregov'h Scarpe je trajalo raočno bojno delovarie artiljerije. Previdna cenitev ceri izgubo Angležev dne 2S. aprila na več kakor 6000 mož, ki so pedli v na !h pozicl-jah hi pred nJiniL Ražen teli so naše čete pripeJjale nazaj nad 1>00 vjetih m 40 strojnih pušk ter raziejale 10 ; oklopnih avtomobilov. i Armadna skupina nemške-£ a prestolonaslednika. Nasilni izvidni pohodi Franco-zov so skušali včeraj zjutraj konstatirati uspeh franeoskega unJčcvalne-ga ognja na naše pozicije pri Berry au Bscu. ob Brimontu in sevemo cd Rehi^sa. N^r- nosadke v jarkih so za-vrnHe ?• Od opoldneva se je s kraiko p^v^j strelianjc od Soissonsa do Suipne zopet »topnjie\ afo. Doseglo je v vecemih urah najvecjo silo, se držalo z menfejočo se silo tzz noč ter naraslo ob ranem jutru do nalvečjega učinka« Armadna fronta general-feldmarsala vojvode Al-brehta Wurtemberške£iu Ničesar bistvenega. Dne 28. aprila so izsrubJU naši za n?.d j sovražniki 11, dne 29. aprila 23 lelal in poteg tega 3 privezne balone. Letalci in obrambni topovi so enako udeiežeri pri uspehu. Ritmoj5ter t>a-ron v. Richthofen ;e zmaga! 4S., 49., 50., 51. Sn 52. v bohi v zraku. Poroč-n?k Wo!ff, ki je bil v tej lovski letal-ski notiijf. |e zbi! 22. do 26. nasprot-nTka, Izvidni poleti hi poJetl za meta-n]c bf>mb so ponesli naše letslce glo-boko na anglešlco Francosko, med Sofrnio in morjem, pred fronto ob Aisni t»a preko Marne na k*%. vzifonNO bojice. Položai neizpremenien. MAKEDONSKO BOJlŠCr!. Med Prespanskim jezerom In Čmo živahno arti!>erf»5ko de!ovanie. Dve angfeššu letali smo zbifi na povratku neke naše bofne ffotilie z usoešmh Ieta1ck?h napadov na tabo-r?šča in železniške proge v loku Crne. Prvi reneralm" kvartirn! mojster p. L u d e n d o r f f. • • • Berolin, 1. maja. (Koresp. urad.) VVoifrov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJT^CF. Armadna skupina Dresto-ionaslednika Ruprehta. Pri Arrasu je bilo boino delova-nie artiljerije na obeh brezovih Scarpe zdaj močnejše, zdaj slabejše. Pred na šira i boinimi črtaml pred St. Ouentinom se vršijo vsak dan mali boji naših zavarovalnih čet s sprcdn.jimi sovrzžnikovimi četami. St. Ouentin sam se nnhata mnogo-krat pod ognjem. Včeraj zvečer je bila katedrala petkrat zadeta. Armadna skupina neniškc-ga prestolonaslednika. Ob AIsni. ob kanalu, ki veže Aisno in Marno ter v Champagni med Psžllerveni in nižfrio ob Sulppi je trajala artilj. bitka z redkimi pre-sledlu; med Soissonsom in Reimsom je bila lT«ta zlasti proti večeru, Poiz-vedovaini franeoski oddclki, ki so ponoči sunili pri Berry au Bac, ob Brimontu in vzhodno Courcya so bili odbiti. V Champagni se je stopnjeval dopoldne ogenj do največjega učinka. Kmaiu po poldrevu se je pričel med Frosnesom in Auberivom franeoski napad. Sveže divizije so bile pripe-liane v boj, da nam iztrgajo visinsko pozicijo južno Nanreya in Moronvi-Ifsersa. Na val se je ponesrečil vsled žilavega odpora naših čet. Po budi sem in tla vaJoveči borbi se nahajaJo tam se hojuioči bndenski, saksonski in brandenburš?ri po!ki v polnl pose-sti svoj!h pozfc'i. Sovražnik je utr-r>el težke izgube. NadaJjni napad, k! te udaril zvečer !r:7rto Nr.ureva, ni rno*^ na tem neuspehu ničesar spre-menitl. Armadna skunfna gfm. A 1 b r e h t a. N?Sesar novera. VJera? smo sestrelil? 22 letal v zrač^e^ boju. 3 pa s streli Iz obrnrnhnih tonov. Tri na«a enofedež-na borna letala so r*an3d!a skupino 5 franco^kih nrivezn'h balonov severo-z^n^dno Refmsa ter so jih goreče zb?!i na tla. VZHODNO BOJISCE. V več cdse^fh fronte je izzvaf n?sf-' nrt?I!erpski o^enj naš oroti-ogenj. M4KFDONSKO BOJlSCF. V !ok*j Čnie ?" z?»nadno Vardi**-?a Je trajni zadnje ć~A živahen ogenj. Prvi reneralnf kvartfm? mohter v. Ludendorff. Bitka na zapadu. NEMŠKO VECliRNO POROCiLa Berolin, 1. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča, dne 1. maja zvečer: Pri Arrasu, ob Aisni in v Champagni za nas ugodni artiljerijski boji. Pri S o i s>-sonsu, Fontainu v Artoisu inCernyjuobAisnisosepo-nesrečili angleški in fran-coskidelninapadi. * Beroiin, 30. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Ponesrečenje franeoske^a prebitnega poskusa pri Reimsu je močno oslabilo zaupanje franeoskih čet, kakor pričaja ponovne izjave vjetnrkov 66. infanterijske divizije. Mostvo te divizije ie bilo o brezupnosti nadaljnjih napadov tako prepričano, da se je že 24. aprila branilo, storiti naročenl napad na Corbely. Bataljonski zapovednik, 'ki je tuđi izjavil. da napad ne prinese uspeha, je podpiral moštvo. Napad je bil prciof en na 25. april, pa se potem ni vršil. Bitko dne 27. aprila je šteti med nailjutejše zadnjih tednov, ki je sovra7niku prinesla največ izjrub. Na bnjisčih v Artoisu, ob Aisni in v Champagni ?e vrše te dni dogodki svetovriozp;odoviTiskeea pomera. ANGLESKO URADNO POROCILO. 28. aprila popoldne. Da-nes zjutraj smo napadli na fronti več mili sevemo od Scarpe. Naše čete so našle močan odpor. pa so dobro napredovale. Boj traja. 28. a p r i 1 a zvečer. Težak boj nam v prilog povsod od Scarpe do Achevilla. Vzeli smo ArJeux en Hchelle in sovražne pozicije na fronti več kot dveh miJj severno in južno od vaši. Severo - vzhodno od Oav-rclla na zaradnem pobočju visine med Gavrellem in Roeuxom smo napredovali. Južno od Scarpe smo pridobili severno od Monchv le Preuxa tal. Sovražnik je izvršil mnogo silnih protinanadov z močniml sil?.mi ter je imel težke izdube vsleđ našega arti-Ijerfjs^ecr?« opcija in o^nfa strojnih nusk.Pri Roeuxu in Onpvju traja silni boj. Več sto vjetih snio dobili čez dan. 29. aprila popoldne. Po-noči smo s svojim ognjem ustavili močan sovražni protinapad na naše nove pozicije severno od Arleuxa. Boj traja na raznih tečkah severno od Scarpe. 29. a p r i 1 a zvečer. Zjutraj smo zavzeli sistem sovražnih jarkov južno od Oppvja na fronti ene milje. Sovražnik je izvršil brezuspešen protinapad. Od včeraj zjutraj smo vjeli 976 mož, med njimi 16 častni-kov. Zadnjo noč smo presenetiH nemški oddelek jugo - vzhodno od Pentrueta (?) ter ubili nekaj mož in nekaj vjeli. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 28. aprila popoldne. Med St. Ouentinom in Oiso je bilo artiljerijsko delovanie ponoći precej silno, boji z ročnimi granatami v najspred-njih crtah. V pokrajini južno od St. Ouentina, pri Laffauxu, je poskusil sovražnik brez uspeha nenaden na-Pad proti našim najsprednjim posto-jakam. V Champagni precej živahno delovanje artiljerij. Po predidocem silnem obstreljevanju iz\TŠen nemski napad na naše jarke vzhodno od Auberiva smo z ognjem strojnih pušk in zapornim ognjem zlomili. Na 1c-vem bregu Mose je vdrl neki naš oddelek v nemške crte v odseku visine 304 ter odvedel vjete. 29. a p r i 1 a popoldne. Na Chemin des Damesu je obstreljevala nemška artiljerija, kateri ie naša energično odgovarjrla, naše pozicije proti Hnriebisu. Tuđi boj z ročnimi granatami je bil v tej pokrajini zelo živahen. V prvih vrstah severo - zapadno od Reimsa in v Chatnpagni smo uspešno razdevali nemške naprave. Stevilo zadnjo noc v okolici Courcvja vjetih presega 200 mož. N* ostali fronti je položaj miren. GENERAL NIVELLE ODSTAV-LJEN. Curih, 30. aprila. (Kor. ur.) »Zii-richer Post« javlja iz Milana: Časopis »Italia« prestavlja kot izvršeno dejstvo, da je odstavljen franeoski zapovednik Nivelle. Vzrok je njegova napadalnost, ki je provzročila franeoski armadi vsestranske izgube. Biidimnešt2, 30. aprila. »Az Est« poroča iz Zeneve: Zatrjuje se, da je bil Nivelle na zahtevo Anglije odstavljen od vrhovnega poveljništva. Za njegovega naslednika je bil baje imenovan Castelnau. Ženeva, 30. aprila. Glasom do sedaj nepotrjenih pariških poročil, je bilo poleg generala Nivella z dekretom z dne 28. aprila odstavljenih še 8 franeoskih generalov. L1STEK. 12 Polkovnik Chabert. Trancoski spisal fionore dt Balzac. (Dalje.) Ko je Derville opazil te znake globoke potrtosti na svojeti klijentu, mu je rekel: — Pobuni, zadeva se za. vas ne more drugače resiti kako: ugodno. Povejte mi samo, ali mi rprete po veriti vse svoje zaupanje h brezpo-gojno sprejeti tisto rcširev. ki se mi bo za vas zdela iiajii^odnej'a. — Storite, kar hoćete, je odgo-voril Chabert. — Da, toda, izročate v* v mojo oblast, kakor da vas peljer.i v smrt. — Mari ne ostanem Čin -ek brez naslova, brez hnena? Kak^> naj to prenesem? — Tako msem mfsTil, je odvrna odvetnik. Skušali bodemo z lepa do-seči sodbo, ki naj razveljavi vaše mrtvaške listine in vaš rakon. da vstopite zopet v svoje pravica. S pomocjo grofa Ferraud vas zepet vFŠejo v armado kot generala in brez dvoma vam podele tuđi penzijo. — Kar napravite! je odgovoril Cftabert, pepoinoma vam zaupam. — Pošljem vam torej pooblasti-lo v podpis, je odgovoril Derville. Z bogom in le pogumno. Če bodete po-trebovali denarja, zanesite se na-me. Chabert je gorko stisnil Der-villu roko in ostal na mestu s hrbtom oprt na steno. Preslab je bil, da bi mu bil sledil drugače kakor z očmi. Kakor vsi, ki le malo razumejo o pravdah, se je polkovnik ustrašil tega nepričakovanega boja. Med tem pogovorom se je pri-kazal izza stebra pri glavnem vhodu večkrat obraz moža, ki se je bil na-stavil na cesti in prežal, kedaj odide odvetnik. Ko se je Derville poslovil, je pristopil k njemu. Bil je to prileten mož, oblečen v modro delavsko suknjo z belim nagubančenim predpas-nikom, kakor jih nosijo gostilničarji in s čepico iz vidrine kože na glavi. Bil je rujavkastega upalega obraza in polen gub, lice pa je bilo rudečka-sto od napomega dela in zagorelo od solnea. — Oprostite, gospod, je rekel in prijel Dervilla za ramo, če si dovo-lim. nagovoriti vas: toda, ko sem vas zagledaj, sem si takoj mislil. da ste prijatelj našega generala. — Da, da, je odvrnil Derville, iz kakega razloga se zanimate zanj? Toda. kdo ste predvsem? je nadalje-val odvcvtnik nezauDljivo. — Jaz sem Louis Vcrgniaud, je odvrnil mož. Rad bi z vami izprego-voril par besed. — Torej ste vi tišti, ki ste grofa Chaberta nastanili v tem brlogu? — Oprostite gospod, najlepšo sobo irra. Dal bi mu bil svojo, da imam več kakor eno in sam bi spal v hlevu. Mož, ki jf toliko pretrpel kakor on, mož. ki vč\ moje otroke čitati, general. Egipčan prvi poročnik, pod katerim sem služil . . . verujte mi, da! Sicer pa je prav dobro spravljen. Delim ž njim, kar imam. 2alibog imam le malo, kruh, mleko in jajca; kaj hoćete, vojna je vojna! Gre nam iz srca. Toda užalil naju je. — On? — Da, gospod, užalil nas je, kakor pravimo, naravnost v srce. Ku-pil sem podjetje, ki je prescgalo moja sredstva, to je dobro vedel. Ježilo ga je in snaži! mi je konja. Rekel sem mu: To vendar ne gre, gospod general! — Ah kaj, mi je odvrnil, no-čem veljati za lenuha in že dolgo znam vihteti krtačo! Podpisal sem bil torej na račun kupnine za mlekarno nekaj menic nekemu Gradosu. Ali ga poznate, gospod? — Toda. moj dragi, jaz nimam časa poslušati vas. Povejte mi samo, s čim vas ie polkovnik užaliL — Užalil nas je, gospod, tako resnično, kakor se imenujem Louis Vergniaud in se je moja žena jokala. Po sosedih je bil zvedel, da nimava niti vinarja, da plačava menico. Stari medved ni zinil besedice, zbral je ves denar, kar ste ga mu dali, poča-kal. da je menica zapadla in plačal jo je. Taka zlohnost! In jaz in moja žena niti vedela nisva, da revež nima tobaka in da si ga pritrguje! O, zdaj ima vsako jutro svoje smotke, rajši bi poginil . . . Ne, razžaljena sva! Hotel sem vas torej prositi, da nam, ker ste, kakor nama je zatrdil polkovnik, vri mož, posodite na naše podjetje par sto frankov, da mu moreva napraviti obleko in opraviti njegovo sobo. Menil je, da s tem poplaća svoj dolg, kaj ne? Ravno nasprotno, sta-rec, glejte, je naju zadolžil . . . in uža-li!! Te sramote nam bi res ne bil srne! napraviti. Užalil nas je in vrh-tega se prijatelje! Pri mojem poštenju, tako resnično, kakor se imenujem Louis Vergniaud. vmem vam ta denar, pa če imam vse zastaviti. .. Derville je motril živinorejca in stopil za par korakov nazal, da si se enkrat ogleda hišo, dvorišče, gnojU šče, hlev, kunce in otroke. — Pri moji veri, si je del sam pri sebi, zdi se mi, da je glaven znak kreposti ta, da ni bišna posestnica. Dobro, dobili bodete svojih sto frankov in se več. Ne bom vam jih pa dal jaz, polkovnik bo dovolj bogat, da vam pomaga in nočem ga pripraviti ob veselje. — AH bo kmalu? — Gotovo. — A, moj bog, kako vesela bo moja žena! In resni obraz živinorejcev se je hipoma razjasnil. • . • — Zdaj, je nadaljeval Derville sam pri sebi in skočil v voz, pojdimo k naši nasprotnici. Ne pustimo si gledati v igro, skušajmo uganiti njeno in dobiti partijo na mah. Treba jo oplašiti. Ženska je. Česa se ženske Hajbolj boje? Ženske se ne boje dru-gega kakor .. . Jel je prerešetavati grofičin položaj in se zatopil v globoko premiš-Ijevanje kakor veliki politik, ki kuje svoje nacrte in skuša uganiti skriv-nosti sovražnega kabineta. Mari od-vetniki nišo nekak! državniki, katerim so poverjene zasebne zadeve? Da moremo Dervillov nacrt razume-t'u se moramo na kratko pečati z dru-žabnim položajem grofa Ferraud in njegove soproge. (DalJ* prlbodajie.) Stran 2. .SLOVENSKI NAROD«, dne 2. maj« 1917. 100. štev. Pariz, 30. aprila. Ministrskl svet je sklenil zopet ustanoviti mesto ge- neralštabnega sefa pri vojnem mini-strstvu in poveriti to mesto generala Petainu. Lusano, 30. aprila. Imenovanje generala Petaina za šefa generalne-ga štaba pri francoskem vojnem mi-nistrstvu je posledica izrednega gibanja v parlamentarnih krogih zaradi zadnjih đogodkov na bojišču. Parlament je sicer odgođen, najvažnejše komisije pa zborujejo ter je bila zlasti opozicija proti ministrstvu Briand v vojni komisiji zeio živahna. V pe-tek zvečer po večurni seji se je iz-vedelo. da bo poslanec Dalbiez inter-pcliral zaradi vodstva najnovejših vojnih operacii in danes se izve, da je ministrski predsednik Ribot po peikovi seji šel k predseđniku Poin-caretii. V sonoto se je vršilo več razgovorov komisijskih članov z vojnim ministrom in zvečer je imel vojni minister dolg razgovor z generalom Nivellom, ki je bil nalasč po-klican v Pariz. Včeraj zjutraj se ie nato vršil najprej irinistrski svet pod predsedstvom Poincareia pozneje pa vojni svet tuđi pod njegovim predsedstvom. Uspeh vseh teh posve* o-vanj je bilo imenovanje generala Petaina. fTaag, 30. aprila. Živahno se komentira dejstvo, da je arglcška vlada ukazala, da ie ustanoviti na Fran-ccskem in v Solunu nove velike bolnišnice in da se ustavijo trars-porti ranjenih. V zvezi je to z veliko nesigurnostjo na morju. Z ostalih bojile. BOLGARSKO URADNO POROCfLO. 30. aprila. Makedonska fronta. Xa vsej frontf preče] sla-botno bojno delovanje. katero je v glavnem označal redek artiljerijski cgenj, ki je bil samo v loku Černe ži-vahneiši. Živahno letalsko delovanje na vse? fronti. Deset sovražnih acro pianov je bilo zbitih v zračnih bojih v loku Černe in vzhodno Černe. — Romunska fronta: Pri Tulosi streljanje iz pušk med stražami. pri Is?.cceji posamezni topovski streli. TURSKO URADNO POROClLO. 30. aprila. Kavkaska fronta: Živahno delovanje naših parrulj je ugotovilo, da je sovražnik na več krajih umaknil svoje izpo-siavljene postojanke in patmlje. Tam. kjer je med našimi in sovražni-mi putniljarni se prišlo do bojev, so potekli ti boji povsem v naš prilog. Posrećilo se nam je, da smo zasedli več vaši. ki so bile doslej v sovraini-kovih rokah. Z ostalih front se ne po-roča nikakega posebnega dogodka. ITALI.IANSKO URADNO POROClLO. 30. aprila. V dolini Camonica ?e vdri neki sovražni oddelek po noći 25. na 29. ncnadoma v eno naših iz-posravljenili postojank tonalskega prelama. Postojanka je bila takoj in popolnorna zopet zasedena. Tekom včerajšnjega dne delovanje artiljerije z odmori zlasti v dolini Travignolo fAvisio), ob gorenjem toku potoka Cesteana (Bolte) in pri Gorici. Naporno delovanje sovražnih izvidnih oddelkov na vsej fronti je dalo povod za živahne boje vzhodno Tiarna v Lagarinski dolini, na pobočjih seve-rozapadno hriba Majo v Posinski dolini, zapadno Samone, Maso - Brenta, v zajezerski kotlini, na Rombonu (gorenja Soča) in zlasti na višinah vzbodno Gorice in na Krasu. Sovraž-niku smo provzročili občutne izgube in vjeli okoli 20 mož, med njimi 1 oficirja. Tekom večera so sovražni letalci obmetali z bombami male kra-je ob spodnii Soči, napravili pa so Ie majhno škodo. V povračilo sta vzle-tela dva naša hidroplana in sta ob-streljevala so\Tažne letalske postaje pri Trstu, na kar sta se vmila nepo-skodovana. RUSKO URADNO POROClLO. 26. aprila. Zapadna fron-t a. Obojestranski ogenj in delovanje izvidnikov. Severozapadno od kraja Berestečko smo zažgali mino. ki je uničila sovražno stražo in sovražne mine. — Romunska fronta. Obojestranski ogenj in delovanje izvidnikov. Ob železniški progi Tecu-ciu - Galac je obstreljevala pri Tudor Vladimirescuju težka sovražna artiljerija neki naš vlak. Dne 25. aprila se je približal sovrazni podmorski čoln na Donavi z obali Čmega morja sem mestu Reni ter se je nato zopet vrnil v Crno morje. 27. aprila. Zapadnafron-t a. Navadni ogenj pušk in izvidni pohodi. V smeri na Vladimir Volinskij in v okolici Szelvova ogenj bomb in metal min. — Romunska fron-t a. Obojestranski ogenj in pohodi iz-vidnikov. Tež!:a sovražna artiljerija je otot&U&vaia GaJ^g* 28. i n 29. aprila. Zapadni fronta. Običajni ogen) poik io podvzetja Lzviunikov. 29. aprila. Romunska in zapadna fronta. Navadni ogenj pušk pri izvidnih patruljah. 29. aprila. Pri Bolumerfu, 60 vrst jugo - vzhodno od Erzindžaiuu so se polastile naše čete neke višin©, ki so ja bile dan poprej izgubile. Na ostali fronti ogenj pušk pri izvidnih patruljah. Cesta Santi Ouaranta - Solun. Bern, 30. aprila. (Kor. urad.) Lvonski listi poročajo, da je đogra-jena zvezna cesta Santi Ouaranta-Solun za prevažanje tovorov. Itali-jani so zcrradili del Santi Ouaranta-Herzeg. Francozi ostali de!v Uspeli podmorske vojne. Beroiin, 30. aprila. (Kor. urad.) \Voiffov urad javlja: Ražen uspehov podmorskih čolnov, razglašenih za april, so naši podmorski čolni novič v Kanalu, v Atlantskem oceanu m v Sevemem morju potopili še 113.000 ton ladij. Sef admiral, štaba mornarice. Kodani, 30. aprila. (Kor. urad.) ^National Tidende- javlja iz Kristi-janije: Norveško trgovsko brodovje je zadnji teden moralo zaznamenova-ti večjo iz gubo. kakor kđaj poprej. Potopljenih je bilo 23 ladij s 36.000 torami. torej dnevno povprek 3 ladje s 5000 tonami. Bern, 30. aprila, (Kor. uradj Glasom Usta ^>Petit Parisieru se je vsled eksplozije potopi! v algirskih vodah pamik. ki je stražil obrežje. J Potopljene ladje. E252!, 30. aprila. »Baseler An- reiger* poroča: Razni nordijski listi poročajo, da je bilo meseca aprila potopljenih ladij s skoraj 1 milijonom ton. Baselski listi poročajo nadalje, da je ai^lešlia vlr.da odredila, da se nadalje zatvori 9 angleških prista-nisč. ANGLIJA V STISKAH. Bern, 30. aprila. (Kor. urad.) V angleški gortnii zbornici je govorll kontrolor za živila lord Devenport dne 25. aprila o vprašanjih prehrane in izjavil. da dosedanji trud, pripraviti ljudstvo do prostovoljne omejit-ve v porabi kruha, je imel malo uspeha vsled hude zime in izčrpania zalog krampirja. Artglija more vztra-jari, ako so dovozi zasigfurani, ali plovba take gotovosti ne nudi na ni-kak način, marveč se gine gotovost vsled potopljenja ladij po podmorskih čolnih in porabe znatnega prostora na ladjah v vojaške " svrhe. Lord Devenport sodi. da je prišel čas. da se ukrenejo vse pripravljalne odredbe za prisilno razdeljevanje kruha, slaćkoria in drugih živfl. — Lord Beresford je izjavil, da zadnja tedenska lista o potopini ladij ni strašna in vendar zadeva statistika samo angleške ladje. Čeprav v res-nici sedaj nevtralne ladje preživija.^o naso deželo. Ćelo ako bi se posrećilo, očistiti ocean podmorskih čolnov. bi notnanjkartje prostora na lad-T"ah ne bilo odpravljeno. On ne v^, kako bi mogla Amerika pomagat! AngHji prihodnje m^sece. Zato treba geradbo ladij postaviti pred vse drn-ere odredbe. Civilni lord admiralitete lord Lvtten je odgovor*!, da orradba enornih trgr^v<;kih !adH zadovolfivo napreduje. Nekaj bo dogotovljenih v Juliju. Plovha v Kanalu. Đeroiia, 1. maja, V angleški zbornici je stavil poslanec Dillon na vlado vprašan;e. ali je vsled vojne podmorskih čolnov v zadnjem Času plovba v angleškem Kanalu nevar-nejša, kakor je bila prej. Prvi lord admiralitete Charson je nato odgo-voril, da se je število nemŠkih podmorskih čolnov pomnožilo, da pa je upravičeno domnevanje, da se je Število ladnskih izgub ta mesec zmanj-šalo proti prejšnjim 3 mesecem. kar je deloma posledica dejstva, da so bili nem.^ki podmorski Čolni zaposleni drugod. deloma pa posledica delo-vanja večjega stevila angleških pa-truljskih ladij v Kanalu. Neinškl vjetnfk! na ententnlb IaTimes« iz Rio cle Janeiro, da je nem-Ški generalni konzul z nemškimi konzuli vred v petek odpotoval iz Bra-zilije. Nizozemsko poslaništvo v Rio d^ Janeiro zastopa nemške interese. Vsi nem^ki obrati v Braziliji so od-pustili skoro brez izjeme nemške uslužbence. Protinemško razpolože-nje je prisililo mnogo tvrdk z nem-škimi priirrrki, da so izpremenile svoje naslove. GUATEMALA PRETRGALA ZVEZE Z NEMČIJO. Pariz, 30. aprila. (Kor. urad.) Reuter poroča: Iz Guatemale poročajo uradno o prekini e n i u diplomatičnih sti-k o v z N e ni č i j o. Argentinski socijalisti proti vojni. Buenos A'rcs, 30. aprila. (Kor. urad.) Asence Havas. Kongres soci-jallstov se je po burni seji izrekel s 4210 proti 3557 gtfasom za brezpogoj-no nevtralnost. Položaj na Ruskem. Prohlesci Rusije. Pariz, 30. aprila. (Kor. urad.) »Petit Parisen« poroča iz Petrogra-da: Justični minister Kerenskij je po-dal zastopnikom 7. armade obris grla\*nih problemov Rusije. Izjavil je, c!a ima provizorična vlada v rokah vso moč. Glede ciljev, ki jih je do-seči, obstoja složno naziranje med vlado in delavskim in vojaškim ko-mitejem. Neso^lasja so Ie taktičnega značaja, on pa bo tuđi v tem oziru ustvaril sofirlasje. Kontrola delavske-£a in vojaŠkega sveta ie za vlado potrebna, kfr sta ta sveta direktna za-stopnika ljudsh*a in armade. V gotovih krogrih je spoznati nevoljo zaradi vesti, krožečth pa Petroeradu, ki pa nišo osnovane. Zdrava ljudska pamet ne sili v svoj po^in. Noben vojak na svetu nima toliko pravic, kakor ruski voiak, najveeje pravice pa so pogoj tuđi za največje dolžno-sti. Gotovo fe, da bodo vojaki izrol-nili svojo dolžnost na^ram domovini. Fksskutivnemu komiteju delavske^a in vojaškesra sveta je b!To pridruženih nada!jr»ih 19 članov. tako da šteje sedaj 63 članov. PoljedelskI odsek častniških in vojaških đele^atov je sklenil razetasiti. da noben dezerter, ki se do prihodnje nede??e ne vrne k svoji Četi, Tlima pravice čo upo^teva-nja pri hodoči razdelitvl zemliišč. ReorsaalzacHa defavskeg* In voja- ikega O*ora. Beri« 30. aprila. »Petit Parisien« poroča: Deiavski delegati so sklemli reorganizirati Odbor, iz katerega se naj izbere »mali Odbore, sestoječ iz enakega števtla delavskih in vojaških đelegatovf ki bodo opravljali tekoče posle. V »malem Odboru« naj bodo zastopase tuđi vse socijalistične stranke ter strokovne organizacije. Skrajna levica je dobila pri zadnjih glasovanjih 92 od 500 glasov. Arma- = de na fronti naj iltcre|o vsaka po 3 i armadne komisarje, ki bodo v voja-ftkih zadevah zastopniki Odbora pri vladi. Imeli bodo pravico odobriti povelja vrhovnih zapovednikov ter ugovarjati imenovanjem izvršenim od generalov. Propaganda. Petrograd, 29. aprila. (Kor. ur.) Agentura. Izvršilni odbor delavcev in vojakov je, z ozirom na to, da sku-šajo Lenin in tovariši z agitacijo desorganizirati deželo, priznal. da so represivne odredbe nemogoče, do-kler ima agitacija značaj propagande, obenem pa sklenil, začeti lastno protrpropagando zlasti potom časo-pisja in med vojaštvom. Petrograd, 30. aprila. (Kor. ur.) Agentura. Izvršilni odbor sveta delavcev in vojakov je odklonii penud-bo bivšega poslanca druge dume Alcksinskega. da bi bil sprejet v svet. Pozvan je bil Plahanov. da naj se z glasovalno pravico udeležuje se] izvršilnega odbora. Manifestacija za vojno, Petrograd, 29. aprila. (Kor. ur.) Petrograjska brzojav, agentura: Danes dopoldne so danes v Petro> gradu oskrbovani ranjeni in pohab-ljeni vojaki napravili veliko manifestacijo za vojno. Vzlic snegu in dežju so prišle iz vseh bolnišnic kolone z zastavami pred kazansko katedralo; zastave so imele napise, zahtevajoče nadaijevanje vojne, da ne ostane na bojiščih prelita kri brezuspesna žr-tcv. Tišti pohabljcnci, ki nišo mogli hoditi, so se vozili za sprevodom na voz ovih in v avtomobilih. Manifestacija je napravila na prebivalstvo raoven vtisk. Gučkov zopet hujska. Stockholm, 30. aprila. Vojn! mi-n;ster Gučkov ie izjavil zastopnikom vojaštva in oficirjev na rorrunski fronti: Sedaj moramo razbiti Nemčijo in Avslrijo. Pomagajte naši vladi! Združite se! Konfliktov med vlado in delavskih Odborom se ni bati.Vojaki so baie ministru glasno pritrjevali ter izjavili da se hočejo žrtvovati za do-mo\ino. — V zvezi z OnČkovim po-tovanjem na romunsko fronto poroča »Dfen«, da se vrši pri ruski armadi živahna agitaciia za protirevolucijo. Duševni voditelj! te agitacije so generali Saharov, Tolmačev In Kozak-jeviČ ter bivši načelnik carjeve tajne pisarne Mozolov. Ti so kontrolirali vsa SDoročila in ukaze provizorlčne vlade ter prepreci!!, da se moldavska Hrmada ni pridružila revoluciji. Povrh razširjajo Nemci letake, ki pravi-10: Ruski brat je, ne prelivajte svoje krvi za Romunijo! Pollvanov V ruskem glavnem stanu. MHan, 1. maja. »Corriere della sera« izve iz Petrograda, da odide v kratkem bivši vojni minister Poliva-nov v ruski glavni stan, kjer bo pre-vze! zastopstvo provizorične vlade. Premeščenih bo 146 višjih častnikov, med njimi 114 poveljujočih. Na jugozapadni fronti je bilo baje že 23 generalov odstavljenih. Amerikanska agitacija na Ruskem. K6!n, 30. aprila. »Koln«. Ztg.« poroča: Amerikanska agitacija na Ruskem se silno širi. V časopisju, v gledalisčih, v kinematografiji, z go-vorniki v kavarnah, gostilnah, v vo-jašnicah in ćelo na fronti dokazujejo Amerikanci, da je Nemčija največia nevarnost za mlado rusko svobodo. Amerikanski a^itacijski fond razpo-la^ra z oeromnimi svotami, te dni je prispelo v to svrho v Petrograd 100 miljonov amerikanskega denarja. Naloge petrogrsdske gamfzije. Petrograd, 30. aprila. P. b. a. \Hada je izjavila, da petrogradske čete ne odidejo na fronto, ker morajo biti vsak hip pripravljene, da se po-stavijo nasproti eventualnim proti-revolucijskim poskusom. Nove odredbe ruske vlade. Petrograd. 29. aprila. (Kor. ur.) Agentura. Vlada je odredila, da je oprostiti vojaške službe vse nad 43 let stoječe vojake. Ruske finance. Stockholm« 30. aprila. Ruski fi-nančni minister je imel v Moskvi govor, v katerem je pojasnit, da je pad-li vladni sistem zapustil državi 40 mi-lijard nibljev doiga, Minister pripravlja reformo vseh davkov po načelu, da je davke pravično razdeliti in doloČiti za dohodke industrijalnih podjetij gotove najviŠje dopustne dohodke. Car t vJetnBtva. Đerolin, 30. aprila. Vsled sklepa sveta delavskih in vojaških delega-tov naj bi se car prepeljal v Petro-pavlovsko trdnjavo, ker Je skušal pridobiti razne čete zase. Justični minister Kerenskij pa Je izjavil, da je Petropavlovska trdnjava prenapol- : njena ter se zato ne more misliti na i prepeljanjc carja tja. Liga ruskih častnikov. Petrograd, 30. aprila. (Kor. ur.) P. b. a. Ustanovila se je splošna liga častnikov ruske armade in mornarice, katere namen je podpirati vrhovno poveljstvo pri reorganizaciji armade na novi podlagi ter storiti vse, da se bo vojna zmagovito končala. Mirovno vprašanle. VOJNI CILJI NEMSKEGA DR2AV-NEGA KANCLERJA. BorclJn, 30. aprila. Pritisk vseh strank brez ozira na niih politično barvo, da bi ga pregovorile. da pove svoje vojne in mirovne cilje, se od dne do. dne veča. Z desne in leve mu prihajaj3 stranke s svojimi tehtnimi razlogi, da naj pokaže barvo in da se naj odloči za program, ki bi bil nekako v sr~di med programom Lede-bourja m programom grofa Revent-lowa. fe dosedanjih izjav državnega kanclerija se da sklepati samo to, da fe njegovo naziranje enako oddaljeno od naziianja grofa Rcventlova in Le-debourfe. Ce se kaneler tuđi brani podati |e sedaj kako izjavo, je vsled pritiska z vseh strani vendar verjet-no, da bo v kratkem prisiljen podati tako izjavo. V podučenih krogih se opozarjt na to, da je treba imeti pred vsem jamstvo za bodočo politiko Rusije, predno ie mogoče dolociti po-goje. Nove isfrve državnega kaneleria o \ojnih cillih Nemčije? Berlin, 1. maja. V nemških parla-mentaričnih krogih računajo, da bo podat državni kaneler se ta teden novo izjavo o vojnih ciljih Nemčije. Zgodilo se bo to najbrž v četrtek. Ruski socijalisti in stockholmska konferenca. Berlin. 1. maja. (Kor. urad.) »Voss. Ztg.« poroča: Diference med delavskim Odborom in provizorično vlado ntiraščajo od dne do dne. V Odboru samem so se še zadnje dni pojavili tehtni glasovi, da se naj po-šije delegate na stockholmsko kon-ferenco. Kerenski bi bfl svojo stranko lahko pridobil za konferenco, ako bi se bil za to zastavil. Opažati pa je, da se Kerenski polagoma odvrača od socijalne demokracije ter se ved-no man] čuti kontrplorja in »edno bolj člana provizorične vlade. Ta pa je naravno odločna nasprotnica stockholmske mirovne konferencer Italijcnskl sociiaiisti napram kongresu v Stockholmu. Lugano, 30. aprila. (Kor. urad.) »^vanti« poroča, da Je dobila itali-janska socljalistična stranka vabile za mednarodno konferenco v Stockholmu. Strankini tajnik je prosil za podrobnejše informacije o ciljih kon-ierence. Pred tem vabilom je »Avan-tU v neHem članku izrekel potnisle-ke v te] tineri, da se ne srne italiian-ske socijplistlčne stranke dobiti za to, da bi olajševala meščaaskim vladam reškev njihovih problemov in zvračanje njihove krivde na druge. Lugano. 30. aprila. (Kor. urad.) Italijansko časopisje Je glede angleške ofenzive pri Arrasu prav malo-besedno In ne more prikriti svojega razočaranja. Barzini, katerega je »Corriere della sera« poslal na fronto, je slabo razpoložen. Proslava 1. maja v ItaltJL CurDi, 30. aprila. »Avanti« poroča, da je italijanska vlada na prošnjo socijalistov dovolila, da se smejo vršiti 1. maja po italijanskih industrijskih mestih demonstracijski ob-hodi v prilog skorajšnjega miru. Ne srne pa se nositi pri teh obhodih nl-t kakih napisov proti vojni. Lugano, 30. aprila. Predstojnik štvo kršcanskosocijalnega delavstva hoče za 1. maj izdati oklic, ki poziva delavce na skupno delo za dosege miru. Razne vojne vesti. - POLJSKO VPRAŠANJE. Bereiin, 30. aprila. »Deutsche Zeitung« izve iz zanesljK'ega vira, da so imele vse poljske stranke no-vega poljskega kraljesiva pred par dne vi v Varšavi sejo. v kat eri so sklenile, staviti Nemčiji te - Ie za-hteve: 1. Odpokl/canje sedanjedstopfl svojemu sinu Jurju na ljubo. Več visokostoječih oseb v Atenah je bilo baje aretiranih. Koaferenca entente rad] Grške. Curih, 30. aprila, (Kor. urad.) »Ztiricher Post« javlja: Ker v konfe-renci v St. Jeanu de Maurienne ni Df! dosežen popolen sporazum glede Orlke, se vrši radi tega nova konfe-renca v Londonu, katere se bo najbrž ndeležil rudi italijanski zunanji ml-nister. Prat! grš!fema princu Jurju, Ženeya, 30. aprila. Lvonski Jtet > Progres« poroča iz Pariza: K^ je grški princ Juri, ki se mtid! sedaj v Parizu, zatmstil grško cerkev, se je Vršila proti njemu manifestacija- Voč oseb je bilo aretiranih. Mobilizacija na Krett leaeva, 30. aprila. »Petit Pari-sfeo« poroča s Krete, da je bfla tam razglašena splošna mobilizacija. Ve-nizelcs upa na ta način dobiti 20.000 mož. Vojna agitacija rta Spanskem. Kolu, 30. aprfla. Reuter poroča iz Madrida: Republikanska reformna stranka pod vodstvom Alvaresa Je objavila daijši okllc, Id zahteva, da Spanska opusti svojo nevtralnost In pretrga stike z Nemčija Bombe na Nizozemskem. Amsterdam. 30. aprila. (Kor. u.) Zadnjo noč je neko letalo metalo bombe na Ziertoee. Tri osebe, en moški, ena ženika in en otrok. so bile abite. Storjena stvarna škoda je jako velika. Preiskava je dognala, ću so z letala vržene bombe angleški Nabirasje na Angla^kem. Rolterdam, 30. aprila. Na An-glelkem vlada velik odpor proti na-fciranju novih č«t. Od kolonij n? pri-gakovati nfčesar. Lord Derbv Izlav-l|a. da je sedaj čas. đa domovina prinese zadrte potrebne žrtve. Vlada ce?o razmišlja, ai! naj uvede dotžnosf defa v industriji«, če bo položaj de-žeie zaradi pomanjkanja deiavcev to zahtevaL Politične veiti. = Napoved mariborske »Straže«, Z o&irom na sodaaji politični položaj, je *SIovenec* v posebnem članku poudarjal potrebo notranje m zunanje edrnosti ju^esiovanskih po-a r;aj bi se zaklical posebno glasno đa-nes na obČnem zboru nove Zadražne zvex# ofTfm Ifadem, Icf $o razbili vse-slovensko zadružno organizacijo iz ozfrov, ki hiso niti zadružni niti idealni, arrpak zelo, zelo osebnf. Tukaj ie rana. ki se mora z netismilieno ro-Ko tečistftt ^aW v gospodarskem ozim zas!et?ovati koristofovne na-mene, a v fmemi slo#e prepovedari, da se naj na politični tribun! o tem rnolči, b j težko držalo. S!cer pa se pripravf.TaJo o tem na drugem me-stu velika o d k r f t j a.« — Bavarski mbffstrskf pred-sednik na Dunajn. Te dnf se je mudi! trn Dnnaju bavarski nTinlstrski pred-s*đn\k rrof HertHng. Ko^iferiraJ Je % zunanrm ministrom grofom Czeroi-nom in cesar ga je sprejel v dota* av-ćtfend. V podučenih kroem 9e farr-h'je, ća je oblsk grofa Hertlfn^a ▼ zvezi z miro\rntm ^Tra^^ntetn. = Amnestija? češki Ifsti poro-čajo z Dunaja: V parlamentarnih krosrth se vzdržuje mnenje. da bo pred začetkom zasedanja državnega Tbora proglašena amnestija za vse, i ! so bOf obtoien! r«U ooiiHčaSh de- I l liktov. AmnattiJ* hi bflo đa&ežnih ta- • di 11 državnih poslancev. = Razprava proti morfleu mio. • predsadnika srofa StiircklM drju. > Frideriku Adlerju se vrši 18. in 19. i maja. Medicinska fakulteta dunajske univerze je oddala mnenje, da Je dr. > Adler duševno nornmlen. = Vodlteii bofmdtkik socUaO- • s^ov o predoozofili miru. Voditelj ho-i landskih socijalistov Troeistra se je izjavil napram sotrudniku kodanj-sk^ga dnevnika »Sozialđemokra-ten«, da pripisuje najvećii potnen za-| htevi nemške socijalne demokracije, 1 naj nemska vlada točno in jasno označi svoj mirovni program. Troeistra je preoričar, da bo Avstrija pripravljena, opustiti ceio Srbijo, ki naj ćobi dohod na morje. Enako da bo tući N^mčija vrnila Betgiji svobodo in ji dala zadoščenje. Avstrijska in nemska vlada naj formulirata svoj voini program. Na drur1" strani da je dolžnost socijalne demokracije v en-teritnih državah, da svoje vlade prisili k orriiljenju mirovne formulacije. Mirovna mtiMh wMh iicS3!2y i l!nS?3i Včeraj popoldne se je vršila v Ljubljani manifestacija za mir, 5k!i-cana od socijalnih demokratov. Vršila se je v Švicariji ob udeležbi dobro cenjeno 3000 ljudi iz vsch slojev ljubljanskoga prebivalstva ter je bil namen manifestacije, dostojno in v | predpisanih oMikah manifestirati za i skorajsno končanje vojne. Ob sebi se razume, da ie poslušalstvo prineslo s se boj dosti najboljše volje, ohran!d na zborovanju resnosti stvari pri-merno dostojen mir. ki sa tuđi ves čas zborovanja niti najmanje ni ka-iil. Skoro triletna vojna in pomanjkanje zadnjega časa ter vajenost, mo!Če troeti. je v obilni meri pripomogla do tesra. Jasno pa >e tuđi, da 80 v takih masah latentne sile, ki iz-bruhnejo ob raalern povodu ter se le iztefka zopet porr.irijo. Zato ie naj-manj zelo neprevićno, (lajati tak im množicam povod za nevoljo, v očigled današnjim razmerarn, ko ima vsako najmanjše nenremišljeno de-janje lahko nedogledne posledice in izzmre lahko nesrećo mnogo rodbin in celih slojev, pa je zločin ^zzvati razburjenle rnas. T.iko se je zgodilo med tem sMdom., da je neka »dnma« z balkona Svicarije, opozonla zbra-no občinstvo na sebe s tem, ća je drobila med Ifudstvo bel kmh ter se 'fudem porofrljivo nasmehnila, Ljudstvo, ki leta in leta urenaSa m!mo in vdano v?o pezo vojne, ro-tovo ni mofflo ostati napram take-mv izzivanju hladnokrvno, materam. ki svojim otrocfČem d.">st!krat nirra-jo dati niti koš cica črnesra kruha, je morala vzkfpeti kri. Le tekojŠnjl intervenciji polici jskegra nadkomisferja gospoda dr. Skubla ter pomirievalnim b^sedarn predsednika ihoda gfospoda Kopača, gospoda Antona Kristana in drugih redite!jev se je zahvaliti, da ni pri-klpeia do vrhunca !n da se je ljudstvo korčno mirno razšlo. Z ozirom na zborovan^'e samo nam je prioomniti, da je udele*bo z ozirom na zade^ro, ki je bfla na đnev-nem redu, kijub ravzočr?osri kakih tritisoč oseb. imerovatf skromno. Želja po koncu vojne je tako globoko sapisana v srcih ogromne većine prehfvalstva, kf ne sedi pri >po!nih skledah«. da je bilo pričako-Vati dokaj več udeležencev. Toda večina or.ih, ki nišo prišli, si je gotovo rekla, da se mir ne br> sklenal na shodih in da pa shodi tuđi pospe*-ŠiJ! ne bodo. Drujri zopet so bili mne-nja, da so ti shodi »naročena komedija« brez pravega cilja, ter nišo hoteli sodeJovati s svojo navzocnostfo. Odtod tako p':čla udelež^a ra shodu, ki bi bi! moral sicer privabHi na plan skoro vso Ljubljano. Ob navzočnasti policf^skesra riad-komisarja Tosn. dr. S k v b I a je otvori? shod srosp. Kopač t?r v kratkih bes^dah poja«nfl namen zbo-rovanja, nakar je pods! ?rosp. Artoti K r I s t a n v da?jšem jrovoru sliko razvoja interna ci jonal ne soo; Mistične fdeje s svojfm? glavnim! crTJi in tež-^iami, or^ai križev pot socijalne dem^kracv*; v Nemč?i! in Av?triji ter končno omenil mrtvilo, ki j© zavla-drjo v stranki z izbrrhom vojne. Na-gia5al je k^nčno, kako je velikanski rrevrat v Rpsij! provzmčfl. da je za-ve? z vshoda svobodneJSf veter. ki Je tud! socijalni demokraciji v Avstrifl znpet odpff pot Ćo ffovn«rnf?Vepa odra, da mr&Ek svoje težnje ?n Ć& du-^ka svoji želi! po mlm. kf pa nai bo mfr brez ponl^anj In brez vsake ra«-žalitve. Oovor ni prinese! n!£«$ar novela, kar bi ne bilo že tisoč in ti-sočkrat v nalrazfičnejših varilacijah r>cvedaTM?»fpo«:ti v^ch f^rodov. *> stn??tnfm so^TT^tvovnn'eTri no-7f*ravTia f^rovanle ^r^n*nr*\dt Pn-sif° Vf ?e v svofem f«nfT^V°m bo^'u rr?T1o ne I« ^eve, rn^rve^ vso f!vro-rn Wn fn b*:^^ rar-^mi Tpr tpVo r^i-nr'n V5f*mii čTovf^rTm pot povela p0jff?xT,0v, ki žele svoje delovarne posvetiti ^kunne^u smotru iavrnih Čfni-tcljev ra OoriŠko - Orad^čansk-Ti, t. j. obnovitvl, ali preporodu nare ne^rečne dežele. Dežflni odbor ho trdf na fem polm rade volje posneše-val in podrfral i?mesrne žr!je našegra ljudstva, kf se mu sporo če potom kr^'evnih Činite^jev, t. j. jrg. županov. Tem povodom se omenla, da je deželni odbor vprasanje o obnovirvi Goriške doleo in natančno prouče-val tn da je na podlaef nabranega rruđfva ie »e^tavtl ob?fren proeram, k! naj bi bfl vodilen Dri »obnovitvl GoHške«. Podrobni na?rtt obštmejra programa so večfnoma že izdelani in predJ-Tfrrrf vsem prizadetim mtnfstr-stvom. Kar se tfčc stavtmeiara reda ra Gonško - Orad^čansko, kl se je omeKn'a' na shodu županov, se opaža, da tvori ta zadrva predmet pokajanje med c. Vr. vla^o ?r dežemhn odborom že r^.d l^to dr»f ?n dn se tn po-jjraj?^1'^ r*?^ v pa^**dn??h dnrh dovr-fe. v*Y*r se bo mojjet sf?vbni red nrtdoiki v MivHfo pocrđba — D#- } želni glavar: FaiduttL — Odbor za obnovitev Goriške je naznanil »vojo ustanovitev na razna pristojna mesta. Po i cg dsželnega odbora sta odsovorila odboru tuđi tržaški na-mestnik baron Fries - Skene in goriški nadškof Sedej, ki oba po-zdravljata ustanovitev odbora in ob-Ijubilata svojo pomoć. Deputacija na zborovanju zbrana se je včeraj predstavila tržaškemu namestniku pod vodstvom deželnega glavarja dr. Paiduttija. V deputaciji so bili: župan Stepančič iz Renč, župan Ca-h a r i j a z Nabrežine in dornberški podžupan Budin. Iz ruskesa vjctnlštva piše Josip Paškulin, rodom iz Žtandreža: Na-znanjarri, da sem prispel v Caricin ob Vol£i. Tukai nas je več Sloven-cev, namreč: Mirko Gregorič iz Bukovice pri Goricu Rudolf Nemec iz t3ilj, Miha Moderc iz Kojske^a, Fran Vodopivec iz Dcrnberga, Ivan Morgan iz Smarja pri Kopru, Ivan Rebek iz Trsta in Anton Poniž iz Trsta. Dopisnica je bila oduana 24. februarja IV17 in se k asi naslov: CaruMn, Sa-ratovska jfubernija, taborišče III. Zainen;an inva:*d. V rezervno boln^šnico v Kolinti so pripeljali med dru^imi zarnsnja'vmi invalidi tuđi in-fanterista Pavla B o g a t a j a z Op-čin, lov. bat. 20. U^rl ie v Trr-tu gosp. Fran Fa-t u r , okr. orožni.^ki stražmojster, dobro znan na Goriškem, kjer je dolgo časa shržboval. Il'ida kazen radi obrekovar.jla. Izi?rnna sodnita v Opatiji je obsndila na pet let j?če Josa Buliana in Boza JuVića iz Sinja, ker sta duhovnik?. T.asfr'i in tova riše obdolžila veleiz-c'ajsMh č'^ov a se je pokazalo, da je obdolžirev nerteneljena. Kčo kaj ve? Iščeni enoletnega prostovoi'ca Aleksandra Trampuža, ki je odSel meseca iannarja iz Voits-berga v Lebrlng. Sluzi] je pri 5. do-mobransi'em pj). Njesrov naslov raj se sporoči »?lov. Narodu«. f:nol. pro-stovolj. četovodja Franjo Cotič. Dnevne vest?. — Vojni ministar Ijubljanskemu županu. Na častitke, ki jih je poslal žuDan dr. Tavčar novoimenovanemu vojnemu ministru ekscelenci plem. StOger - Steinerju prejel je župan sicdeči odgovor: »Vaše Pre-blagorodje! Za izredno ljubeznjivo častitko, ki mi jo je blagovolilo Vaše PreMa^orodje povodom mojega imenovanja c. in kr. vojnim ministrom sporočiti. tako v lastnem kakor v imenu deželnega glavnega mesta Ljubljane, prosim da sprejmete mojo najiskrenejšo in globoko občuteno zahvalo. PrisrČno vračam od dežele Kranjske meni Izkazana čustva lju-beznl in udanosti ter prosim Vas, preblagorodni gospod, biti uverje-nim, da bodem gojil tako za deželo, kakor za njeno ^la\Tio mesto vsfkdar najtonleje simpatije In najživahneje zanimanje. Sprejmite. preblagorodni gospod. izraz mojega najodličneiega velespoStovanja in moje udanosti. -r-Na Dunajn, 21. apri]a 1917. S t č g e r-S t e i n e r m. p., general pehote. — VojaSka vest Polkovnik Av-gi7st Kleinschrodt von Frank-heimb je vpokojen; ostane pa še na-daJ;e na svojem mestu kot poveljnik etapne postaje. — Odlikovanje. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobi! nadnoročnik Adolf O 6 t z 1, dodellen nekemu armad- nernu poveljstvu. — Za mortiarlške praporščake so pov'sani kadetje: Madirnir An-d o I j s e k f Srečko Biber, Ivan Leve.c, Metod Pire, N\irKo j Pleiweis in Vladimir T r o š t. — OdPVov?nJa. Vojni križec za ! civilne zasluge 2. razreda so dobili državna pravdnfVa dr. Ant. Kre m-žar v Novem mestu in dr. Friderik BraČič v Ce^u. names^nika drž. pravdnikov dr. Karei W e i n g e r 1 v Celju in F.rnst Stockl v {Jubljani. t Voi'ni kržoc 7a civilne zasluge 3. raz- j reda so dob'li: Kancelijski oficijal v I Novem mestu Karei Lackner, nadzornik straže Ivan K r u š i č v Mariboru in državnopravnih funk-cijonar na Vrhniki Karei M a y e r. Vojaški križec za civilne zasluge 4. i razreda so dobili višji naznik Franc j O o s t i č in Štefan K o b a u v Mari- ] boru ter višji oficijant v Ljubljani Alojzij Breskvar. j •— V. TOfno posofllo. Kranjska : d#žema banka v Ljubljani sporoča , svojfm p. n. komitentom, da so dr- \ žavno - zakladni listi V. vojnega po-sojfla že dospeti m se ist? lahko dvig-nejo proti vmirvi svoječasno izroče- i nih začasnih listov. [ — Pozor! Vsf ohrtniki, izvzemši ' trgrovci. ki so dobivali dosedaj pri mestnem magistratu r»rej>rnnice za sladkor, se ponovno in zadnji č or>ozarjafo. da do 3. t. m. na-znanifo svoje znloge ^sladkerja. Tiskovine se dob^ pri mestncin magi- J —.— ---------------,— i ■ | stratu, biv^a Galletova hisa, I. na4^ i stropje, levo (obrtni oddelek) karrioc [ se morajo izpolnjene zopet vrniti. j Naznaniia imajo izpolniti tuđi oni, ki nirnajo nić siadkorja. Kdor bi tega ne storil, z^Dade strogi kazni. — Zvišanie notarskih prisiojbin. Justični minister je zvisal notarske pristojbine za poprečno 20%. — Re::vizEciia :kanlii p&ienki b$ oblek. Z Dunaja poročajo, cia bo država v kratkem rekvirirala vse tkBr no in pleteno pavolno blago, ki tshta vsaj 80 g pri ni-, Rek\-lrirane pa ne bodo pletenine (n. pr. nogavice), bro-širano blago, čipke, pajčolani in ia#-tazijske tkanine. Rekviziciji podla-gajo tuđi pavolni namizni pr& sec-vijeta, obrisače ter konfekcijoniranp blago iz pavole ali poluvolne, nada^ !je moške srajce in spodrjs hlače, na?-daije moške obleske v velikosti 41 do 54 ter delavske* obleke. Izvzeto je 507^ podloge, ki jo imajo krojači in konfekcijonarji. Trgovci srnejo ob1r-žati 20% svo:"e zalome tkanega b!a-ga,, najmanj pa 600 m in 50^/b plete-nc^a blaga. — Oddala Tojaškffe kooj zr ^nie-tfjska dela. Po odredbi ces. in kr* voj-nes:a ministrstva se bodo oddajali vojaški konji za poljedelska in go-zdarska dela, v kollkor bodo dopu-Ščali vojni odnošaji, zlasti za čas kol-nje in spravljanja pridelkov kakor tuđi za vožnje lesa in drv. V obče se bodo oddajali ti konji le od strani nadomestnih vojaških oddelkov in za tisto voja^ko poveljno ozemije, kje^ se nahajajo. Kdor želi konja dobiti (občine, posarnezniki itd.), mora pro^ sfti za nje pri dotičnem c. kr. okr. glavarstvu ali pa pri deželni delavsk! izkazovalnici v Ljubljani. Za dva pđ-ra konj se prideli tuđi en vojak, za 20 do 30 konj pa še en podčastmk. Pripadajoče moštvo mora s konjem delati. Konji dobe s seboj najpotreb-nejšo opremo. Oskrba konj in mo-štva je stvar delodajalca (občlnc, posarnezne^a gospodarja itd.). Pri-stojbino za prehrano moštva dobi de-loda?alec na roko proti potrdllu. De-lodajalec je dolžan, dajati moštvu krajevni dnhil primemo doklado, ki jo dol oči okrajno glavarstvo in ki mora znasati najmanj 3 K na dan. Za potrebno krmo mora deloda^alec sam skrbeti. Izposojeni konji se lahko vsak čas od pokliče jo m se morajo v takem slučaju takoj odposlati. Upre^ zati se smelo izključno le za kmettj-ska in gozdarska dela. Oddati iili ie nazaj vsaj v tako dobrem stanju v kakoršnem so se pravzelf. V bolezni mora delodajalec na svoje stroske skrbeti za potrebno zđravljenje. V Loža ja umrla gospa Marija Z n i d a r š i č po dolgem, težkem trpljenju, v starosti 74 let. Pogreb ie bil včeraj. Počivaj mirno. Preostalim naše sožalje! Iz Velenja« V nedeljo 6. t. m. bo v restavraciji E. Rak ob 3. popoldne gledališka predstava. Vprizcri se igra >V Ljubljano jo dajmo«. CitfK dobiček je namenjen za Rdeči križ. Iz Weiza na Štajerskem nam pi-Šejo: V tem krasnim kotičku štajerske zemlje, ki nudi že zdaj polno spo-minov na slovensko preteklost, biva zdaj vojaštvo — po većini meštvo naših domaćih polkov, kranjskih, Štajerskih in koroških. Idilična ffufc-kost ieraja in romantična okolica nišo ostali brez vpliva na razne, kljrib vojnim časom lepoti dostopne, umet-niško čuteče duše. iz visjih častni-ških krogfov je izšel impuls, lepoto krala ovekovečiti in svetu pokazati v obliki umetniške razstave; ne naj-manjših z^slugr za uresničenje te ideje ima rudi šef tukajšnjega okrajne^a grlavarstva grosp. dr. Amelio de Fac-cioli - Grimani, ki si je s popolnim um e van j em visok eg^a cilja veliKp i prizadial, da se more lepa misel oživotvoriti In v dostojni obliki tzpelja-tl. Umetniki naj bi v prvi vrsti črpali snovi za razstavo iz kraja in okolice same in šepali predvsern po nudečih se domaćih motivih. Da bo največ prispevkov od tu bivajočfh umetn4-kov - vojaVov, je samo po sebi mn-t ljivo. Upajmo. da tuđi Slovenci ne. j borno zadnji, ki proslavimo lepoto I zemlje, ki je bila do par stoletij nazaj še izključno slovenska. Kakor čujemo, se udeleži razstave v odlični me- , ri poleg drugih tuđi naš slovenski ro- ' jak, ^ospod Josip Pungartnik, ki ie i pač drugod bolj znan kot slikar, ka-j kor v svoji ožji domovini Razstavi-1 i je z uspehom na Dunaju, v Krakova, Monakovem in dntgje; njegov »Po-j gleč na Trojane« je žel y Krakovu ; veliko priznanje. Ne manjši kot po-, krajinar je gosp. Pungartnfk kot por-f tretist: snominjamo na portrete Blefove ekseelenee feldcajgmojstra Al-borija, *enera!majprja Komposcba, I ki so bili razstavljehi v dunajskem I »Kiinstlerhau.su«. In na Kranjskem ' ^koro ne vemo za tega umetnika! Vsekakor cričakujemo z napeto po-zornostjo njegovesra sodelovania prJ* tej razstavi, ker rani bo ćnJa priliko. se natar.čneje seznaniti ž njim. Raz-stava pod imelom »\Vc?7.er - Land« 1 bo otvorjena v juniju in bo dabtftek Stran 4, .SLOVENSKI NARUU-, aut t2 maja IS17. 100. Stcv. namenjen dobrodelntm natnenotn. predvsem vojnim lirotara tretjega armadnega zbora. O podrobnejSi pripravi in končnem uspchu nam bo Se prijema doižnost, poročati — te vr-stice naj služijo za enkrat v orijentacijo naše javnosti. Komtesa Heila. Ta v vsakem oziru pozornosti vreden film se odlikuje po svojem napeto zanimivem dejanju kriminalističnega žanra, po sijajno izvedeni režiju kl je v naj-manjše detajle izdelana s pravim umetniškim okusom. Kar se igranja samega tiče, mora se predvsem potr-diti, da je H e 11 a Moja, predstava Ijaika naslovne vlage, povsem kos svoji težki vlogi, ki }o igra s finim, gk>bokim umevaniem. Na sporedu Je se izborna burka »Odrasli deč-koc z znanim komikom F r e d. B u-ehorn. Spored mladini ni primeren. V petek se predvaja film iz velike učinkovite amerikanske serije »Lov za dolarjem« z Robertom Warwl-ckom v gšavni vlogL Kino IdeaL DotiSnik, ki je prošli teden na Đotaijski cesti pri kovaškem mojstru V. Urbančlču vzel majhen voziček, se pozivija, 4a ga nemudoma vme, ker je njegovo ime znano in bi se v đrugačnem slučaju proti njemu sod-Bifsko postopalo. ./Iagttbil se je naočni ščipalnik v cti&te - zlati obiogi ter usnja-ti pod-logi v porrcde^jek dne 30. aprila po-pclđire na drŽKviii cesti od Tlak v "Ljjubljano. NajcHtelj se nrosi. da ga vnie proti sagradi, Krakovski nasip št. 4, pritS«e. V oedelio popolđne se je izgubila na Cesti na Rožnik in ne kakor je bilo pomotoma naznanjeno v Later-manovem drevoredu. rjava otroška taška z malo vsoto denarja. Pobrala sta jo dva mlada gospoda, ki sta znana in se vsled tega pozivljata. da jo oddasta v našem upravništvu. Izgubljeno. V noČi od 30. aprila na 1. maj sta bila na poti iz šmartna v Litijo izgubljena šćipalnik in palica. Kdor je oboje našel, nai prinese k Robavsu v Šmartnem pri Litiji proti dobri nagradi. Žrebanfe razredne loterije (5. razred, 14. dan). 25.000 K dobi 79.136. 20.000 K dobi 33.914. Po 10.000 K dobe: 24.362, 50.253, 64.162. Po 5000 K dobe: 953, 18.810. 65.465, 87.923. Po 2000 K dobe: S69, 5963, 7S11, 14.791, 16.488, 19.935, 21.5S8, 24.083, 2Ć.S33. 32.296, 43.717, 49.854, 68.594, 79.Č36, 84.722, 90.6^, 100.736, 101.045, 102.364, ,106.723. Po 1000 K dobe: 595, 765, 1637, 2840. 13.311, 13.411, 13.686, 15.897, 19.885, 22.500, 25.066, 2*3.066, 27.062, 29.175, 34.028, 36.47*, 37.142, 42.552, 46.5?0, 56.216, 56.368, 57.8!3. 60.042, 61..370, 67.924, 68.590, 74.mS, 77.396, 77.691. 79,203, 80.049, 83.935, 85.691, 91.180, 92.590, 94.556, 99.592, 105.780, 108.610, H0.7I4, 111.488, H4.4C0, 114.927. -F P«cdaja moke za stranke se vrši od srede 2. mala do vštevši tor-ka 8. maja. Po osmem maju se moka yeč ne bode oddajala. Na vsakih desnih deset odrezkov se dobi pol kilograma moke m sicer: v III., VIIL in IX. okraju ječmenova rroka za kuho kilogram po 66 vin., v ostalih okrajih pa ajdova moka kilogram po 82 vin. + Odda>a cenefšega mesa na rdece izkaznice. Jutri, v četrtek, dne 3. maja 1917 popoldne bo mestna aprovizat;i.ia oddajala za stare ude-ležttike vofne prehrane, ki imajo rde-če izkaznice, goveje meso po zniŽa-nih cenah, in sicer 1 kg po 2 kroni. Rodbine do 3 oseb dobe pol kilograma, rodbine s 4 in 5 osebami V* kg, rodbine s 6 in 7 osebami 1 kg, rodine % 8 in 9 osebami lx/4 k£ in rodbine z već osebami V/2 kg. Da se prepreci naval in omogoči oddaja bre* nepotrebnoga eakanja, se dolo-ča naslednji red: Na vrsto pridejo od £. do 3. popoldne stranke, ki imajo rdečo legitimacijo s št. 1 do 250, od 3. do 4. št- 251—500. od 4. do 5. št. •501 do 700, o< 5. do 6. od 751—1000, ob 6. št. od 1001 naprej. Stranke, ki bi se ne ravnale po tem redu in ki bi se nastavljale ob časc, ko nišo kli-cane, ne dobe mesa. ■+• Nori primasi sa cene}$e meso se ne sprejemajo več, ker je še nešteto starih prošenj, ki jih do da-nes mestni aprovizačni urad na Po-ljanski cesti št. 13, I. nađstropje, vsled preobflice gradiva ni mogel resiti. Zato naj stranke ne nadlegu-jcjo urada ter počakajo, da se Jth pozove zopet k novini priglasJtvam. + Ražen rdečfh nakazric fara vsakdo prinesti s seboj ludi nakazni-ce za meso, fcatere so razđeljevale pretekli teden krasne komisije. -h Izkaznice sa Mađkor se bodo izdaj a! e pri vseh komisijah v petek, dne 4. maja 1917 od 8. do 1. ure popoldne. -r Zbtairie art^Tfc^ Vojno nW-cnstrstvo je v svojena dopma mat po- liko važnost, ki jo ima nabirmnje arovice v sedanjih razmerah. Zapo-četje zopetne tozadevne akcije je potrebno in koristno zlasti sedaj, ko je menjava konjske in živinske dlake skoro že končana. Ker je pričakovati uspeha pri zbiranju arovice, se imajo nemudoma vsled uradne odredbe izvršiti v to potrebne predpriprave. Konjsko in živinsko dlako bi bilo zbi-rati po občinah ter jo v smislu naredbe, ki ureja promet s tem blagom in ki stopi v kratkem v veljavo, ponuditi z vzorci v najmanjši množini 250 g ter z navedbo posameznih vrst in kraja ode1 T'e na naslov: Wol!zen-trale A. G„ ! V?naj I., Seitzergasse 1. Tekom 21 i rA po prejetju poslanih vzorcev, rrirama ponuelb bo ta centrala ponudnika obv^stila, če pre-vzame ponuđeno blago, ali ne. Cersa se določi v okvirju vsakokratnih maksimalnih cen s posebno komisijo. mlazne stuorL * V Pragi le umri predsednlk Zirnosienske banke in županov na-mestnik na kralj. Vinograđih dr. Fri-derlk Jan * Afera propsflega aristokrata. Pred sodiščem na Dunaju se je vršila one dni obravnava proti ojrrskcrnu aristokratu, 36!e:nemu Ladislavu pL Ronayu, Ta ima že marsikaj na vesti ali kct član ođličnega kluba je vedno utekel kazni. Zdaj je bil tožen zaradi revarne grožnje, izsiljevanja, sabranjeneg-a povratka Itd., itd. To-žila ga je durajska igralka Kamila pl. Nag^\ ki je Ronava odslovila kot sv-oje^a ljubimca, nakar ji je Ronay grozih da jo umori. Sporočil Vi je v 32 strani dolgem pismu; to pismo je take vsebine, da je bilo prečitsno pri sodniji v tajni razpravl. Ko so Ronava aretvrali, so dobili pri njem 62.000 kron in nabit revolver. Ronav je živel od zaneljevanja lahkomisel-nih aristokratov v hazardne igre. Obsojen je bil na tri mesece in 50 K ter na izeubo plemstva. * MIHionski glavni dobitek. V decembru ieta 1914. je bil zadet na srećko ogrske hipotečne banke glavni dobitek, en milijon kron. Za ta dobitek se dolgo časa ni nihče ogla-sti — naenkrat pa sta ga zahtevaia kar dva možaka, zidarski mojster Szikszay v Szoincku in zasebnik Langfelder v Požunu. Oba sta trdila, da sta srećko izgubila, oba sta začela anKrt-tizacijskp postopanje, a sc-veda ni mogel nihče dokazati, da je kateri izmed njiju sploh kdai ime! dotično srečko. Szikszay in Lan^felder sta bila Čitala v listih, da dotična srećka ni dvignjena in sta poskusila milijonski glavni dotbiček vsak na svejo roko dvi^niti. Zdaj sta pa oba zaprti, zakaj izkazalo se je, da ie bila dotična srećka prodana pariški banki Cunolifte. Ruppel & Ko., ki pa zaradi vojne dobitka še ni mogla đvigniti. * Slabo m3o — vzrok revolacilL Svoječasni angleški kralj Karol I. je bfl dostikrat v velikih denarnih štipkah. Pomagal si je na različne načine in končno prišel na misli, uvesti monopol na milo. Pod pretvezo, da izćelovalci mila izdelujejo slabo blago in je predrago prodajajo, je kralj izrocil vse izdelovanje mila družbi bogatih plerničev. Ta družba je kralju podeljeni ji monopol seveda dobro plaćala. Toda izdelovalci mila se nišo udalL Začeli so velikansko agitacijo in raznesli vest, da pokvari >dvorao ratlo« vse perilo in da razjeda peri-cam roke. Tuđi londonski lordmajor je posegel v ta boj in odredil dva dneva, da se pred obč. svetom po skuši »dvorno milo* in »meščansko milo«. Zbralo se je na tisoče in tisoče žensk in prezir med njimi je postal tako velik, da so bili postavljeni raz-sodniki prisiljeni pobegniti. Ta pre-pir zaradi mila je znatno pospešil re-voluciisko gibanje proti kralju in res je izginilo »dvorno milo« sele tedaj, ko je nesrečni krali izgubil glavo. * Župnik carskega rodu. Poro-čalo se je, da bi se bivši ruski car najraje preseli! na Angleško. Z ozi-rom na to bodi omenjeno, da je že v 17. stoletju mož iz ruskega carskega rodu našel na Angleškem drugo domovino. Ko se je 1. 1590. Boris Go-dunov polastil ruskega carskega pre-stola, so bili trije princi iz carsjfega rodu izročeni nekemu v zvezi. z Ru-sijo stojećemu angleškemn trgovcu. Ta )c poskrbei, da so bili princi dobro vzgojeni. Dva princa so umrla v Oztrodu, eden pa se je posvetil bo-goelovju, postal protestant in Je bil imenovan za župnika v \VosIeyu v gTofili Huntington. Župnik - princ se )e oženil in je s svojo mnogoitevilno đrvžino živci v najskromnejših raz-metrnk. Rusk! prijatelji so ga mnogo-krat nagovarjali, naj se vrne v domovino, čeS, da ga spravijo na carski prestol,*a župnik - princ je bil filozof, to >c raje ostal skromen ŽMpnfk na Angleškem, kakor da bi se zapletel v nevarea boj za rusko carsko * C«traJa la krarik u D ■■*>!. V zadnji seji dunajskega obćto-skega sveta je bila podana na-slednja interpelacija,: V »Reichspo-šti« so bili priobčeni nalednji, pozornost vzbujajoči podatki o sestavi centrale za krmila: Ravnatelj centrale za krmila Je neki Margulies (36.000 kron piače), po pokliču trgo-vec s koruzo. Njegov sin Oton Mar-gulies je visokopiačan nastavljenec ist^centrale. Njegov bođoči zet Mlffch ni imel kot trgovec z juveli prej ničesar opraviti s krmili; zdaj je vodja oddelka za dunajska krmila konj. V centrali za krmila zaposleni gospod Hahn je s v a k Marguliesa starejšega, drug s v a k direktorja gospod Lerner, zavzema vodiino me-sto v centrali.Marguliesov b r a t r a-n e c Silbermann je sosvetnik za preskrbo živil uradnikom pri centrali za krmila. Blagajniški zdravnik za u radnike je neki dr. Stemberg, Mar^ruliesov bratranec. Med kakimi sto tipkaricami (židovske vere) je ćela vrsta netjakin], te-s t r i č i n itd. gospoda Marguliesa in njegovih sorodnikov ter kupćij-skih prijateljev. Prejšnji nastavljene! firme Manoilies so gg. I,anim?.nn, Boxer in Spira, ki zavze-majo deloma mastno plaćana mesta r>ri centrali za krmfla. S o 1 a s t n i k IVlanrullesove kupćije s koruzo, neki %. turban je v isti centrali oddelkln predstojnik. Višji revident %. Pollak je s%v a k omenjenega k. Mahna, ki je zopet s v a k g. Marguliesa. Sicer so na vodenih mestfh Še z%. Rechnftzer, Peutsch, Hschmann, Pischer, Oraf itd. snmi prijatelji na »t\« gospoda Marra§aio podpisanc! gg, Župa-r**: AH hoče ?. župan sproŽIti pri vladi nre?c\avo glede sestave seđaj ob-stoječih prosrodarskfh centraL Darila. Družbi st. Clrila In Metoda )e poslal 11. aprila t. 1. poročnlk V. Jur-ko znesek 324 K, nabran za obramb-n! sklad. Z o Božicu poslanim zne-sVorn po 110 K sta se s tem vplačala 2 obrambna kamna. Rodoljubna zahvala darovateljem! Velikodušno darflo. Upravnl-^tvo »Slovenca« je naklonflo »Posre-dovalnlci za goriške be^unce v Lfub-1'aM« iz sklada »Vojska v slikah« mesek 100 K v pomoć KorisTrim be-2Tuncem, za kar se Posredovalnica najtopleje zahvaljuje. Za osffrtK) ranjencev. Gospod At^ert Samassa je darova! znesek 100 kron za oskrbo ranjencev. *• • • Upravni štvu naših Bstov so poslali: Za Rdeč! križ: Anton Bazrrik, c. kr. orožniški srraŽmojster v Pri-dvoticf na Kosovem, 20 K tn dr. To-rte GossV, odvotnlk v Ptujn, 10 K. Sk»maJ 30 K. Za Clr?! - Metodo^ro dražbo: Fr. nro^nič. civ. komlsar, z bojiŠča, 2 K mesečnesra prispevka. Za vdove tn sirote v vojni pad-'!h voiskov: Franc Drobnfč ^iv. ko-mf^ar. z boJišča, 2 K in rodbine Clri! Pirčeva, Franc Lu^narleva ter JoSko Maldifeva 30 K. vsaka po 10 kroru me<>to venca na kr«to jzrosne Minke dr. Vodnikove. Skupaj 32 K. Srčrta hvala? lzUaJateH 'n od^vorni orednfk: I »*tn9n AMt#Bi|e| v»mi »orodoikom io saaAcem pretužno T9»t o smrti našega pfedobrega ) soproga osiruuM očcu, btogoroUaeg« gotpođa JOSIPA POSCHA posfovodi« tvrdlM J. C May«rv c kr. trMtsksga stražmolttra v rexM ImeilMil« I f«l«TO«g« krila s krono na Iraku hrabrostne svatinia katerf Je po lorntkem, mu5nem trpljenja dne 1. maj« 1917 cb pol 4. uri popoludne, previđen 8 tolaiili • . vere, mirno ▼ Goapodu zaspat Pogreb drafega pokojaJka se vrši ▼ ćetrtelc dne 3. maja ob 5. uri popolđan iz bi?e ^aio-f; Domjska ceata *t. 17, na pokopalUge k Sv. Križu. I Svete inafte se bodte darovat« v več cerkvah. 100. štev. .SLOVENSKI NAROD«, dne 2. maja 1917, Stran 5 I I Tužnim ircem naznanjam<\ da je naSa ljubljena mati, stara mati 3 In teta, gospa J^etrija Žnider^ie 3 7 danes zjutraj ob S. uri, v stirosti 74 let, po do'gi mučni bolezni, mirno K r Gospodu prem nula. ^ Pogreb pokojnice se bode vrSil dne 1. maja 1917 ob 8. ari zjutraj ■A iz hišc žalosti na pokopališče Sv. Roka v Lolu i Maše zadušnce se bodi darovale pri Sv. Roku. I V LOŽU, dne 29. aprila 1917. * Žaluloii ostali. Zatiirala. Za obite dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše srčno- ! ljubljene sestre, gospodične ^^^a ^^^^v ^^^B ^uiB ■fet ^^^S ^9^L 53B ^^^s ^^k*^r3i^El ^^^^^hEB ^h^bb^h^h ter za mnogobrojno t" •»•■^BflMPt^-* _^£.at/S£;-J»» LP».«g:tiaEZ.'^v lili .^t WW ■'* ^ 1*1* 1. *!<»*! t fciiRilli zabili bliza mesta, se »roda. i4?s Xje, pove upravTjištvo »Slov. Naroda«. 50 hron ti stočnu, kl isl priskrbi stanovanje Z dvoma SObaina in pritiklinam? v približnjem časa maj ali avgust. 1364 Kdo, pove upravn:*tvo »S!ov. Nareda«. učenko v manufakturno trgovino, veŠčo tuđi nemščine, saj 15 let staro. Anton Ofjrin, Novo inesto. 1439 !w v ___ M ^ prozi nagradi K 30.—9 ena ali d?e sobe z kuhinjo, m;rna stranka brez otrok. — Ponudbe pod JMirBO 14301 na upraTni$tvo »S^ovenskega Naroda«. 1430 Biagajničarka za večfo trgovino, so takof opro fm o, istoiam se sprejroa tuđi \x & e» jcsl Izz tat • Ponadbe pod Nftt0T. 1113 1292M na oprafoiicvo »Slovcoskega Naroda«. ĐtoJo dobro ohraafenfli, kompletnih Irapi Bcbert Ssaieicvski, Sisiska eosta stor. 2f L]ubijena. 1440 —— Sprefme se već ^^——— tuđi invalide, na stamo delo proti dobri riači, sicer na fcoljJn =n ?trap^cr.a dela. kakor moisier, Sagorje ob Savi štev. 11G. dobro, 8tar9!5o moć, sprejme kartoaatna tovara« IV. 30HAČ. :4M čisto in zračno, solo in kub —j^ z vodoredem. 8C 1ŠČ0 1» tOllOj at* fcasne^Or Fo-udbe pod V9£&n$aioina f70S|Sa 1432" na uprav, »b:».■■/ Nar<. fe naprodaf ▼ Zagorju ?r! St. ' PetTH poleg ceste, zraven neka. cjiv m z občinsko pra^:co do paše. Obro;ti se je oa Pažo Kav!lč v Zagorju pri Sv. Petru. Š'gntnde šo!ne za dom ta starte podplste za ? mU »em za£o1 Ixbolovati isti debeta fn Ji!i priporafcasi, kot nai!i3naes*5Io za drago ns»>z?o ohuivv posebno za delo v aoSi^ii. 235 Poslsnsfto, ^o bode ¥a?a i cl. tOTarna alatsnlkoT ▼ S'ebu, pošta Doaialo pri LiubJjaai- Deoar dobro naloži kdor kupi 6 zid. poslopij z o eko krita Ob okrajoi cesti ležeča, pol ure od kolodvora večjega trga in V« ure od premogokopa oddaljena, z vrtom trav-nikom, bosto 2 oralov, koja se radi rodbinskih razmer proda na Sp Stajersk. V teh coslopjih so se izdelovale: vsakovrstne peči, šamot opeka in porcetanski izdeUi, katenh le več sto modetov, mlinsko poslopje z oorivo, se zraven proda. Poslopja so vpo-rabna tuđi za trgovino, pekarjio gosti Ino ali mesirijo. Cena 25000 kron PlaČilni pofoji ugodni. — Ponudbe pod „ttotilka 1112" aa upravniStvo boreri skega fitroia«. 12» M 1XBIH9 pofftja tvđl na def eto: r.a»oe 2652 flak ■ ■■ ■■ ■■ ^AaAa. ia»l«a II I II I I ril^ ■•<■■!«■" Mm ^h ^V ^h v^ mmiim*mW^K^m% klA- taks te atesalke. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Buear M«MlaM, Stari trs •• Laitea Uša. Fine otroške oblekce b: in krstno oprave, u pred« $e v Ljubljeni 5« dabre ebrenjen ki meri v doigosti 13 metrov 40 cm in v širokosti 11 metrov 20 cm. Pnzve se na KarlovskI cesti itev. 30. :h36 R&rbolfio kakovosff po S, 10, 12« £4 ?a 16 kron; lasne podlogo Kropp ali Pytbon la lasne «ro-t'\c# ▼ vneh ftarvah; „NSniL" barra za laao la brada od Đr. Drallea F^ava T ts^nor^ava ail orna no 2 ia 4 C Itđ., vso šo soli t!-o zaaesl*2vo blago priporoća Štetan Sfrmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Poacar! Zaradi vpoklioania v vofasko slnibava&^e j9 lo-ial od3rt ssmo xa pro^sjTi blaga Sa sicsr vsak! dan ra;no od 9 do ' 21 in v nedsl^o ođ 8 do 11 ure do?olđan. :8^r VcSilia zaloga najmodernaj&SSi alamnlkuv. "H^ 1 v najnovejših fasonali ia v veliki iz'jeri I kj&- Pr33tsii Panama-slamnlkl od 9 £ do 50 K. rWU 1 ' •"? ^fcrisnrtifi Tj^i^0^BMiH^^H^HAHOai3K&fifllH&IMUSHHaHMai^UMbAUHKHđ9 Qonokf ein.10 ! Najnovejse, izkuŠeno sredstvo I proti kapavcu (triperju), belemu toku, Črevesnemu in mehurnemu katarju itd. GONOKTEIN je vpeljan na češki kliniki dvor. svetnika vseuč. ! prof. dr. V. Janovskega. Na praški ! nerr^ki kliniki vseuč. prof. dr. K. Krcib;cha. Toplo ga prinoroča■•) • vf.euč. orof. dr. J. Bukovsky, vseuČ. i prof F. Sambirger, vseuć. docent dr. J. Odstrčil. M U. dr. Rib. Fuchs, okraini -dravnik v Bletf tatu pi§^ : Z Vašim Gopo^teinom doseijel sem izvrstne TiSDebe, tako ča so pacijenti po ! dobrem učinkov?nju sami zahte- | vali. da jim ^a zapisem. M U. dr. H. Fischcr, štabni nadzdravnik ▼ Baden-Badenu piše : I Z VaSim Gonoktemom dosegel sem si ja 1 ne uspehe, pacijenti sami gm hvalijo. 2190 Dobiva se po vseh večjtti lekarnah. Škatljlca K 6'—. Zahtevajte literaturo in prospekt Ljubljana: Itkarai Trakoscj. Zagreb: Lokam * „Salv«tor- a. Mlt-toUMieb, JeUoitev trg. Proizvaja: Fansakoloiko - kenttai tatara- i torij „HERA" Praga - YrioTfce 552. , aobavitol] vofnefB aUaiatrstvm la : ▼o|ao-sdravst. *n«ga %ćrmšmm\m. Nova hiŠd davka prosta, enonadstropna, dobro se obrestujoća, s krasnim vrtom, pripravna za obrt, kakor tadi vpokojenca na idi-ličoem prostoru, tik Ljubljane, 81 takof proda« ralod dmtfnakUi razmer. — Pojasnila da e ff. VonČlna Martlnova eosta iL 6, Ljubljana. 1433 enonaditropna s trgovskimi prostori, trgovsko opravo, obširnira sadovnikom in vrtom za zc-lenjavo, v večjem kraju na Dolenjskem ob železnici, sedež okrajne sodnije, se po ceni ih pod ugodnim i pogojl proda. 1418 Pojasnila daje odvetniška pisama Di*. Fi*ana Poček, Ljubljana, Sv. Petr»a cesta 11. ISrbešico, hrast©, ispušna je j odpravi kar najhitrejše „Dr. Flescha rujavo mazilo". Mali lonček K 1 60, veliki K 3*—, družinska porcija 532 K 9'—. Z dodatkom, kako se uporablja, se naroča pri I Or. C Pleschs Kronsn-A^otheke, Raab (Gy9r). Ogrsko. I dotel{nay travna, vrtna In Ircaleina cvefllčaa I semeisa na drobso In debelo prlporoia I Sever i Urbanič, U'olfova ni 12.1 Oam5^c $IamniI^c . v najveći! izberl priporoča i MIHKR H©RYAT. modistka LjaS!!«ino, $tari trg |t«u. 21. Ljubljene. Popravila najemteje. €04 Popravila w|cow|e* Na proiajS Na prodaj! s 10 lapisnl? a peop^fiir'lerlsai sobaml sa tofee, % toplnd pro-ffiorl sa gesFJzio, % ledenico, gospadarshsin postopjen, kog« Ifišč6sa7 steLrle^o verando, lepim ses&čnstlm vrtom za goste, lolnčnatun vrtom za salen^avo, v mirni a promotoi Io0| $&r se poceni proda« ^H Poizve ae pod „Promet po zimi 1b poleta pri upravniStvn ^Slov. Naroda4*. mq0 tvornica cementnih izdelkov, Ljubljana, Dunajska cesta št 67. priporoča stc]o veliko zalogo cementnih covl vsoh mi, ter sprafema vsa v cfo?o široko spadajoča dola. — Cement vedno w zalogi. —— Srbecico, hraste, izpušcaje, ozne bo!ezni, stare rane odpravi hitro in sigurno jantarsko mazilo. Ne umaže in ne diši. Mali loaček 3 K, veliki Ionček 5 K, družioski lonček 9 K z navodilom. K temu spadaj, jantarsko milo 4 K. fedelnje I Gcro Sanelor. lekarnar, Nagy KčrOs 30. 1 /UBEROER. PSIffl/l VMLBE ffk Krasna izbira bluz. Antonija Sitar Selenburgova ulica 1. rfban 8 .SLOVEMSK! NAROD«, dne 2. maja H»I7. 100. šter. Priporočamo aagm s gospodinjam s KOLINSKO CIKORIJO iz odlne slovenske 21 tovarne v Ljabljani dobro obranjena, se prodasta. Poiive se na Marije T«r«zlfe •Mtt 14, I. aadatr., leve. 1424 500 kron! Var" plaćam, ako moj unt-^^■^^—^— čevalec korenin Bla balsaat ne odpravi *v 3 dneh brez bolečin Vaših *MT\m otes, bradavic, obttićanceT. Cfena lončku z jamstvenim pismom 1.75 Kf S lonffkJ K 4*541, 6 lončkcv K 7,50. Na stotine zahvalnih piserr in priznanj. ■tomesj, — Rosice (Baasa) I Postfadi 12 3O?f Ograko. 3663 sobni in dekoracijski slikar ter pleskar ss Ljubljana, Zvezdarska ulica 4 ^ •e prtporota p. n. občinstvn za *sa ▼ n|c§OTO atreko spadafoča deia ob najmodernei&l Izvršit*!. Solidna in cena iiTrflttsv. Spreleina . ..n ■ ------------- naročila tuđi na deielo. --------------------------- Proseč aa ceojeoa naročila bilježim z odličnim veles ratovanjem 1423 AHT. STTPLOSCHE3. |š? Q ^| Q i 9 ti se otiranijo, če se na nove ali malo po« nošene levlje pritrdijo nabitki Iz Msnja. Za on par z iebllltU oena 232 za otroke za dame In dečke za gospođa JIS--35________38-42 ________40-4« X 1-24» K 1-30 K 1*80 Dobe se v zalogi ievljev „PEKO" PETER KOZINA & Ko., Ljubljana, Bregt naiproti Sv. Jakoba mostu. Podplate! Podplate! si prihranite, ako si nabavite pravo£asno HerkuSes podplate MaMttt lx prUtnega usula na nopromočl|l*i podlagL Možki IL za čevlje št. 43—48 . . K 360 n L n m « 39—42 • • ft 3'50 Ženski II. w w „ 36—38 . . „ 3* 10 •» I- w rt rt 33 35 . • „ 3*--- OtroćjtILw „ „ 27—32 . . „ 2 60 n L ^ „ „ 22—27 . . „250 Garantiram za 3 messce trpežnestil Eventualno pobijem denar Torej riziko izkijučen! Istotam so dobo tu41 6«t1J1 ia saa- dale z lesonf«nl peđplatf. 1393 Razpošiljalnica Herkules podplatov Novo mesto, Kastelfceva ulica itev. 112. Anton Bajec p u metni in trgovski vrtnar umji sl. f. n. ckTiutro. ^9 se nbaja njtftt { cvetliini salon samo Pod Tratilo it. 2 , poleg Cavljarskega niostn. , Velika zaloga suhih vencev. Izdetovanje iopkov, vencev, trakov Ltd. Zananfa nar#ćila totao. Vrtnarija na Tržaški cesti št 34. iPriporoča cenj\ damom tu in na dejeli na Dunaju osmbno izbrane novosti krasnih klobufav - ^^ /« čepić finega okusa ?a dame m defatce. y^* ^Popravila se sPrejemajo. žalni klobuci vedno v zalogu "j£lfi Solidno blago — ntjfe esne. J£.stonovoiile obstoječe iz 4—6 sob, ne izven mesta, laća Mirna, stala« stranka, za 1. avgast ar. 1. atpteaber. Posredovalci se honoriralo. Ev deino preslfkanje plača stranka sama. Sporočila so naproš na na .Poštai pređal 35". 1416 Prazne vreče vseh vrst in v vsaki množini kupnje vedno ter plaču je na j draž je 1202 X trgovska tvrdka X J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. od 1 m dolgosti, IO cm debelosti naprej v deblih in polo* nih kupi po najviiji eeni tvrdkai 9« J. Pogačnlk, L]aHi;ana, Mar. Terezlje cesta 13. ISeziia za kolesa! Priporočam cenjenemu obČinstTU svojo zalogo svetovno znanih Humber - koles đaije vse kolesarske potrebliine m mehaniino delavnico Fran Florjančlč Ljubljana, Selenburgova ulica 6. 4su iSrbaiics, kraste, izpukafi in hšaji so zla. katerih /dravljen.e zahteva veliko prevčlriost. A^solMt^^o 7ancc?iivo sred tvo zooer te je PAHATOL - domaće zdra-vllo. Ne urna'e. \c hrez duha, zato tuđi ?ez dan UDorabno Veliki lnnfek 3 K, dvojni lonCrk 5 50 K, PABATOL sipnt pra^ck varuje občutliivo kožo. Skatljica 250 K. Oboje se dobi proti vposlatvi zpc<;ka ?n po rov zet i u v Psratol-tror-nici, Budim asta, VI - 24, E6!v6a U. 28. fotamanufaHtura drogerija, "I L|ubljanaf S«lenbnrgova nllca it 5. prlporoča veliko zalogo desinfekcijskih preparatov JokOH Lysol? Lysoform, Kreolin, For-raalin, Formalinove pastilje, karbolovo kislino, karbolovo apno itd. itđ. i i Velika zaloga fotografskih i potrebičla In aparatov. | MBB BI ^^ mm dobivate ▼ Specijalni trgovini za milo Ljubljana Sv. Petra cesta 23. Istotam srete, krema za čevlje, toaletna nrila, pralai pralbi Ltd. na debelo in drobno. A & £> Sfaberne Jtfestni irg št> 10. Odjemalcem Bđ^ ■■ đt Is đ^ ab sa I flfc ni sft as Ba đ^ s^ n^a aa fta nn fippif nni i ■ir'jiinnn fninii ofSKSp [afapEB-nidiiii naznanjam, da ustrezam sedaj tuđi večjim naročitom. Iz enega zavitka si pri« pravimo I liter nadomestka olja, ki je prav dobro uporaben za vsakovrstne solate, 5e tuđi nima oljne maŠ^obe. Cena za zavitek I. vrste K 230, II. vrste K 180; po poSti poslan 20 v. več, kdor želi rekomandirano pošiljatev, naj doda Še 25 vin P štna naročila in deoarne pošiljatve sprejema Mat Detman9 L|n1ll]anai Kopitari«va nliea 6. 1211 Nadrobca prodaja za Ljubljano je pri Marili ŠpenkOi Kopitarleva nllCBf katera oddaje tuđi ie napravljen nadomestek za takojšnjo uporabo. —-Slcdnji se po pošti ne poŠilja. [Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani I .. P«liil*fc» glasnica 8.000.000 fcrokT~i StlHtaPJeVS tlllCa StOlfa 2> »•»•FTOl'ffiildi ohroglo 1.000.000 fcrom I Poslovalniea a kr. avstrijske državne razredne loterije. I Podružnice v Splitu. Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. | I Spreiema ' M A/ I I vloge na knjiiicc in t«koii ralu« A /a &•*■ Hi wWi m vrsto vrotfmalalh paptrler. flMHdn trarRm