PROLETAREC JE DELAVSKI LIS T ZA MISLECE ClJATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistično Ivozo in Prosvetno Matico OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2072. n. mm, t, >—■ • ia Art d tMfma CHICAGO 23, ILL., 25. JUNUA (June 25), 1»47. Published Wsokly «1 2101 8. Lowodale Ave. ••• LETO—VOL. XLII. Združevanje evropskih dežel pod eke Kapital Anglije in Zed• dricrv pritiska proti socializaciji Vlade v takoivani sovjetski sferi imajo veliko sporov vsled vprašanj, koliko naj dobe angleški, ameriški ter francoski "io-vestorji" odškodnine sa sociali-zirane rudnike, železnice ter tovarne* N. pr., Čehoslovaška je socia-lisirala ie nad 60 odstotkov svo ie industrije. Kar je je bilo v nemški posesti, jo je bilo lahko zapleniti. A drugače je s ono, ki ie bila posest anglo-amerilkcga in francoskega kapitala. Anglija je poslala v Prago posebno komisiji, s nalogo, da naj dobi sa obrate, ki so bili angleška posest, primerno odškodnino. Cehi pa se branijo plačati popolno vrednost in se opirajo IZ VSEGA SVETA čujemo tarnanja o pomanjkanju in lakoti.. Tu pa naš agrikultura! oddelek uničuje na tisoče ton krompirja, da mu cene ne bi prenizko padle. Ta krompir seveda plača ljudstvo, kajti farmarji dobe sanj primerno ceno. Nato ga vladni delavci polijejo s petrolejem, da se bi ga kdo ne polastil. Male dežele za več sodelovanja med "veliko četvorico n Moskva zagotovijo, do jt iskreno za mir in kooperacijo. — čtika vlado proti snovanju zvez, ki bi vodilo v novo vojno katastrofo ameriško ekonomsko zaščito Ko jo predsednik T roman oznanil svojo "doktrino" ta bo/ proti komunizmu vsepovsod, je omenil samo Grčijo in Turčijo, ki sta potrebni naše podpore "pred-komunistično agresivnostjo". In kongseeu pa je pred" lagal, naj mu v ta namen odobri vsoto $400,000,000 "za začetek". V državnem departmentu in pa komentarei kot je Walter Lippmann, so kmalu uvideli, da se Trumanova "doktrina" ne bo obnesla. Vsa Evropa In Azija je v krizi in problem je torej kontinentalen ne pa le kake posamezne dežele. To je priznal tudi naš državni tajnik Marshall, ki 'je evropske dežele pozval, naj se zedinijp za skupno ekonomsko akcijo in svoj načrt predlože Zed. državam za materijalno podporo. Slično je pred nekaj meseci Evropi svetoval Win- , _ Chvnhill, Jod« o»fe ob .*.m pokoril, da na/ bo : ffiet^SS. £ zveza evropskih dežol brez Russje. Kar je on s tem m#- hoslrm ško, so med vojno angle-slil, je, da se naj ustanovi proti Rusiji. Državni tajnik Marshall Rusije v svojem nas¥otu ni omenil. Angleški vnanji minister Bovin in francoski vnanji minister Bidault sta se takoj odzvala in se sporazumela, da sta za zvezo evropskih narodov toda ne tako, da se je bi osnovalo proti Rusiji. Zato sta vlado v Moskvi povabila, naj pošlje na sestanek z njima vnanjega ministra Molotova, da se skupno domenijo za ekonomsko rekonstrukcijo Evrope. Ameriški ekonomi menijo, da bi morala naša dežela trošiti za gospodarsko obnovo Evrope okrog šest milijard na loto skozi dobo potih ali šestih let. Toda ako bi Rusija hotela biti zraven mnogi dvomijo, da bi naš kongres dovolil kakšno pomol. Ako Trumanova doktrina sploh še kaj pomeni, potem je naloga te dežele nadaljevati ideologUno in ekonomsko vojno s Sovjetsko unijo ter njenimi "satolitkami". > danjem stanju skoro brez vpliva. Sicer vse velike trosijo za svoja zastopstva v organizaciji Združenih narodovin za svojo diplomacijo po svetu, toda odločujejo pa le glavarji velike če-tvorice — ali bolje, anglo-ame-riški blok. In pa sovjetskemu tu pa tam kaj popuste. Francija nima posebno veliko veljave, a vendar več kot pol ducata malih dežel skupaj. Kako se izmotati iz krize? Glavna skrb državnikov teh odločujočih velesil je, kako oteti svet pred polomom. V Italiji lahko pride vsak čas. Isto v Franciji. Italijanska lira in francoski frank sta že sedaj nič drugega kot "inflacijski" denar. Kmetje mu ne zaupajo in svoje pridelke rajše skrivajo kot da bi jih podajali za ničvredne lirp in fraq-ke. Ali pa zahtevajo tolikšne <$r ne, da je le imovitim ljudem možno udobno živeti ter dobro jesti. - r.v . Tudi večina malih dežel ima problem z inflacijo. Med njimi posebno Poljska, vzlic strogim regulacijam ter ostrim kaznim proti špekulantom. - Letošnja letina v mnogih deželah ne bo dosegla predvojne višine. Vzrok je silno neugodno vreme, ki je prizadelo že od začetka zime Anglijo in pa razne dežele na kontinentu Evrope. Pridelek bo marsikje komaj 60 odstotkov v primeri s predvojno količino. Vrh tega je vsa produkcija manjša, kajti tovarne, ceste, mostove, železnice, rudni-keitd je treba' vse popraviti in spraviti v red, kar vzame časa. . Nobena teh dežel pa nima denarja, da si bi v tujini kupila Krojil za svoje njive, strojev in živeža. Torej so odvisne od posojil. Anglija ga je lani dobila v Washingtonu v vsoti tri in pol milijarde, a ga je domalega z ndkupi že porabila. Francija je pobila nekaj nad $100,000,000, kar je tudi že pošlo. Sedaj si Prizadeva, da bi dobila za Več sto milijonov nadaljnega kredita. Halija se muči, da Ji bi Wash-•ngton z dolarji še bolj pomagal »n bo prejkone uspela, ker nas straši — češ, pomagajte, ali pa čno žrelo! Državni tajnik Marshall je s svojimi svetovalci spoznal, da bodo i Zed. države prišle na rob propada, namreč v še večjo inflacijo in zadolžitve kot jih že imamo, torej ne kaže, da bi p9~ sojcvali vsaki deželi posebej in vsako zase "reševali" pred Mkomunizmom". Zato priporoča, naj se organizirajo in potem bomo tu preudarili, v koliko in komu naj največ pomagamo. Sovj. unija za sodelovanje Da-ii se bodo v veliki četvo-rici mogli sporazumeti za enotno ekonomsko osnovo, je vprašanje. Pravzaprav gre fu naj-prvo za veliko trojico (Anglijo, Reakcionarji v kongresu in izven njega so zoper Rusija ekonomsko pomoč vsaki akciji, tsko je Rusija v nji So pa za podporo takozvanemu protisovjetskemu bloku, ao se ga ustanovi. Glavna točkp take protisovjetske zveze naj bi bile Male dežele v Evropi ao v ae^oe bom»pogrni,Hi ir komuntetlrf f^^ }„ Anglija. Toda Bevin je že dostikrat nagla- nipm ctnniii clrnm hrp» vnli. rnn Jfolft' .. . *kc ter ameriške investicije v od nacijcv okupiranih deželah prenehale biti posest prejšnjih last nikov. Ali pa — kot se je dogo dilo v nekaterih slučajih, so jih "prodali" Hitlerju in se zadovoljili s vsotami kolikor so jim ie nemški agenti ponudili sa rud nike, tovarne, sa stavbe itd. Torej — ko je bila Nemčija premagana, mar so tiste posesti prišle nazaj v last onih, ki so jih Hitlerju "prostovoljno" prepu stili? Za angleške in ameriške inve-storje, ki se Imeli v stari Ceho-slovaški precej kapitala, sta se potegnili ameriška in angleška vlada in v Pragi jim je veliko na tem, da se to vprašanje reši teko, da te tri driave ostanejo v prijateljstvu. Minuli teden je čckoslovaška komisija v Pragi pevedala an gleškim in ameriškim zastopnikom še neko druge neprijetno stran, ki dokazuje, kako kra-merski Je kapitalistični sistem-Ko se se aaciji polastili vlade aa Češkem, so vseli oziroma zaplenili mnogo obratov. Poaebao vse one. ki so jih lastovaA angleški, ameriški in francoski investor Ji. Ko pa Je začela Nemčija vojno izgubljati, so nemški bankirji in industrialci na Češkem začeli prodajati" pod roko svoja imo- KOMENTARJI Zbira in presoja urednik : o o o ; Ljudstvo na Grškem je pri->kočilo Zed. državam "na pomoč" z relifnimi paketi. Carinski urad v New Yorku si dolgo d mogel razjasniti, čemu toliko avojev iz Grčije. Prišlo jih je na tisoče. Povprečno so po 40 funtov težki. V vsakem je kake itiri kvorte olja, sir, prezervi-rane mesnine in razne grške začimbe. Carinski urad pravi, da razen olja je meso in sir v teh paketih zelo slabe kvalitete, toda ljudje, ki so jih poslali, so si s tem veliko pritrgali. Omenjeni urad je o teh pošiljatvah molčal dokler nista trgovski in pa državni department preiskala, čemu ta "invazija" zavojev iz Grčije. Sedaj tolmačijo, da so komunisti" med ljudstvom (v Grčiji) raztrosili govorico, da je tu lakota, da je nam pridelke uničila ostra zima, suša in nato pa mraz in povodi\ji. Naj bo resnica že taka ali taka o teh "govoricah" čudno je vzlic temu, kako je mogoče iz tako "obupane", izstradane, v civilni vojni zapletene Grčije pošiljati sem toliko olja in drugih stvari — ne za denar temveč nam v pomoč ____In iz Italije so pričeli prihajati slični paketi... Morda pa se le vračamo v "normalne razmere". V Parizu so zborovali zastopniki socialistov iz petnajstih evropskih dežel. Poročilo z dne 22. junija (poslano v New York Tribune) pravi, da so razpravljali mod drugim o ponudbi našega državnega tajnika Marshalla za ekonomsko pomoč Evropi. Izrekli so se sprejeti to podporo, ki naj bi pripomogla v zgraditev "Zedinjenih držav socialistične Evrope". Težko, da bi zvezni kongres dovolil kakiK petnajst milijard za trebljenje zadnjih ostankov evropskega kapitalizma. Frankfurt na Nemškem je važen industrialni center. Med vojno so ga zavezniški letalci porušili, sedaj pa se ga obnavlja pod vodstvom anglo-ameriške ekonomske komisije. Uposlila je v ta namen osem tisoč delavcev. Poslali smo jim najmodernejše stroje, da bodo delo čimprej dovršili. Namen anglo-ameriške okupacijske oblasti je spremniti obnovljeni Frankfurt v ekonomsko glavno mesto anglo-ameriške okupacijske cone. Torej pomagamo sedaj Nemčiji bolj kot (Konec na 5. strani.) sil, da on ni zm tako zvoso In Bidault je dejal, da ne bo orodje nobene tuje sile. Vendar pa je vzlic tem trditvam v teku močna akcija za zgraditev takozvanega zapadnega bloka, ki bi imel Zed. države na svoji strani. Glede ekonomske rekonstrukcije Evrope nekateri ameriški politiki priporočajo, naj bi bila glavna točka vino Angležem in Američanom. močno industrializirano nemško Forurje in sploh vsa d» biU na u nadin "N^" tista Nemčija, ki je v anglo-ameriški coni. Ker pa je problem eden, bi bilo napačno obnavljati evropsko gospodarstvo s stališča priprav na novo vojno. Evropa potrebuje obnove in pa MIR, kot ga potrebuje ves ostali svet. Vsaka drugačna taktika bi bila krivična evropskim in vsem drugim deželam. Francijo in Rusijo). Vse tri ^pMMttKfll' ' predlog poražen Pogodsek Združenih narodov de so se zedinile za skupno štu diranje , polomljene evropske ekonomije, in pa kaj storiti da v uk# guccessu, N. Y., Je pre- se ljudstva izvleče iz pomanjka- teRli me.ee razpravljal o name- nja. In ako se te tri sile sedinijo, je potem odvisno od Zed. držav, f ali bodo njihen načrt odobrile in posojevale milijarde, ali pa (Konec na 5. strani.) nih tiska. Ruski delegat J. M. Lomakin je predlagal, da je treba najprej razkriti aktivnosti fašistov in vojnih podpihoval-ccv. Njegov predlog je bil seveda poražen, kajti vse, kar ruski zastopniki predlagajo, delegati zapadnih sil odbijejo, menda samo zato, ker so za "fcodclove-nje". Združevanje je med ameriškimi delavskimi unijami redek dogodek. A nedavno so vendar uspela pogajanja za združenje unij avtnih delavcev ter unije delavcev v tovarnah poljedelskih strojev. Obe spadati v CIO in obe sta tekmovali druga z drugo ter si "kradle" člane. Uni- prepisana novim posestnikom. Nemci so s tem dobili dobro valuto. angleški in ameriški prekupci pa dobre rudnike in tovarne. Češka vlada je tiste kupčije smatrala sa prevare in sato se sedaj brani plačati "odškodnine". Enake težave imajo jugoslovanska. romunska ter ogrska vlada. ja avtnih delavcev (UAW) namreč trdi, da so poljedelski stroji motorizirana vozila, torej enako kakor avti in troki — pa se bi moralo oboje smatrati za eno stroko. Philip Murray je obe unije pripravil v pobotanje. Nekaj bo to le pomagalo, a do kake resne solidarnosti med ameriškimi unijami je še daleč. Protiunijski zakon delavstvu silno drag nauk Čim je predsednik Truman vetiral takozvani "Taft-Hartley-jev Labor Bill", je poslanska sbornica te protiunijski in pro-i tidelavsko postavo znova sprejela, oziroma jo je odobrila znova s več kot dvetretjlnsko večino. > V senatu .je bila opozicija v prid Trumanovemu vetu večja In seja se je vlekla zdržema 28 ur ne da bi prišlo do glasovanja. Zato je prišel v senatu Truma-nov veto minuli pondeljek znova na vrsto. In seveda, Velika večina Je bila sa odobritev te postave. Ako se izreče proti vetu v obeh sbornicah dvotretjinska večina, postane predloga zakon vslic predsednikovemu ugovoru. To Je ena najreakcionarnejših postav, kar Jih Je še bilo kdaj s tolikšno večino sprejetih v poslanski in senatni zbornici. American Federation of Labor Je v času, ko je bila predloga še v razpravi, potrošila v o-glašanju proti nji poldrag milijon dolarjev. In enako so se trudile unije CIO. Obe organizaciji sta troftlle za oglase proti Tafto-vi-IIartleyjevl predlogi stotiso-če dolarjev, največ seveda v tisku velekapitaU/ Na dragi strani je Taftovo-Ilartleyjevo predlogo oglašala zveza industrialcev ter trgovska komora. Tn sploh so agitirali sanjo vsi, ki so zoper organizirano delavstvo. Po Tramanovem vetiranju so se mnogi voditelji unij vprašali, kako to, da si je poslanska sbornica upala predlogo znova sprejeti i tolikšno večina? In pa, kako to, da imajo unije tudi v senatu tako malo prijateljev. "Mar se poslanci in senatorji ne hoje delavskih glasov?" In volitve bodo prihodnje lete. Očividno je, da se jih ne boje. V unijah AFL, v CIO, v šelez-ničarskih bratovščinah ter v raznih neodvisnih unijah je nad petnajst milijonov delavcev. Skupno s ženami unijskih delavcev ter s odraslimi otroci, ki imajo volilno pravico, pomeni to nad trideset milijonov volil-cev. Ta masa ljudi s volilne pravico odločuje, kdo naj bo kongresnik ali senator, kdo naj be govorner v industrialnih državah in kdo predsednik svesne republike. ... Ker pa — kot socialisti uče od vsega početka, ameriške unije greše v tem, da so aktivne samo na Industrialnem polju, na političnem pa podpirajo kapitalistični stranki — je pač tako kakor je. In kandidati obdi strank to vedo. Zadostuje jim, da dobe med voditelji unij nekaj podpornikov, ki jih razglašajo za "delavske prijatelje" in izvolitev jim je zajamčena. ~Predno je kongres glasoval in potem pred no se je Tramaa odločil, ali bi postavo podpisal ali jo vetiral, so unije v New Torku organizirale manifestacije, v katerih je korakalo nad trideset tisoč ljudi, in potem protestno procesijo avtpv, v katerih se je pred kongresno zbornice pred Belo hišo hišo vozilo nad deaet tisoč članov rasnih unij ter vzklikali predsedniku, ds naj pro-t i dela viki zakon vetira. Ampak kaj zmorejo protesti proti toliki reakcionarni večini v kongresu! dele kadar bo ameriško delavstvo spoznalo, da mu (skeb*nje' na političnem polju škoduje bolj kot škodujejo skebi v stav kah, pa bo drugače. V AGITACIJI ZA PROLETARCA NE SME BITI ZA NIKOGAR POČITNIC V koloni upravnico v tej Številki na tretji strani bi lahko bilo več imen, a vzrok, da jih ni, so "počitnice". "Proletarec" ima veliko prijateljev in seznam njegovih zostopnikov v naselbinah Sirom dežele je velik. Ampak mnogi so le redkokdaj omenjeni. Kajti v koloni "NaSe aktivnosti" to beleženi le tisti, ki se trudijo pomagati listu z novimi naročninami, z iztirjava-njem poteklih ntuočniiv z i uipeffivan|em koledarja i. t. d. Vsi, ki to delo vrSe, si morajo odtrgavati svoj čas od drugih poslov. Ali pa bi namesto na agitacijo lahko Sli v zabaviSča, ali si preganjali čas z igranjem, ali pa posluSali radio; ali pa delali "okrog hiSe" -tisti namreč, ki jih imajo. V poletju se naSi dohodki navadno znižajo — radi "počitnic" seveda, a naSi izdatki so enaki tudi v teh mesecih, namreč ako ni novih podražitev. ; JoSko Oven pravi v tej Številki, da kot razvidno iz kolone Anne Beniger, je odziv zelo zadovoljiv. To je res, ni pa zadosten za kritje izdatkov. In obveznosti tiskarni znaSajo nad tisočak. Klub St. 1 JSZ bo prispeval v tiskovni sklad s pomočjo svoje priredbe, v kateri so sodelovali develandski "Zarjani", nad $400, kar bo precej pomagalo. Iz zadnjega izkaza v tiskovni sklad je razvidno, da je bila ta pomoč listu ena najvažnejših, oziroma glavno za kritje primanjkljaja« Te vrste akcije se mora v interesu obstoja tega lista nadaljevati. Zelo posnemanja vredno je prispevati določeno vsote z namenom, da zanje začnemo poSil jati list raznim rojakom, predvsem obornikom druStev in drugim aktivnim delavcem, ki jih poznamo. Te naročnino "na poskuSnjo" so po $1 za tri mesece. D. J. Lotrich jih naroči po pet vsak mesec in nekaj smo dobili takih vsot tudi od drugih. Sedaj je prve polovice leta konec. Januarja smo apelirali, da naj letos vsakdo dobi Proletarcu saj enega novega naročnika. Nekateri vsled raznih vzrokov tega ne morejo, a je vriiko drugih, ki so zmožni dobiti jih po dva, pot in tudi več. In jih ros dobe. Takih prijateljev pa ima naš list Se vedno premalo. Torej znova apeliramo na vse tiste, ki se niso dozvali, da to store v drugi polovici leta. V tej Številki se je znova oglasil po daljSem presledku "Big" Tony TomSič iz Oaklanda. Poslal j* par novih naročnin in razlaga težave v agitaciji. Na obisku pri njemu je bil Peter Benedict, star podpornik tega lista —pa sta gotovo bodrila drug drugega, kajti Tonyjev dopis je priSol s tega sestanka. Oakland torej stori svoje. Kaj pa bližnji San Francisco? Velika naselbina, pa tako malo naročnikov v njil In pa v severni Minnesoti bi bilo lahko boljSe. Izjema je Ely, kjer imamo res pridne agitatorje. O—in So marsikje bi se lahko potrudili, da bi Proletarec imel več naročnikov. Torej žurimo se v drugi polovici tega leta Se veliko bolj kot smo se v prvi, pa bo dobro. v - * p PROLETAREC UST ZA INTERESI DlvAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Udaj« Ji«Ml«wh» D*Uwk* TUk*v»a Dr.iU, CkU*f«, lit GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALIST ICNE JVEZE MAJtOCNINA * »edinjenik Mma u eet« Mo fS.OV; M pol late Sl.fSt M ««trt lsU $1.00. iBoitmitro: sa calo leto $3.50; sa pol Ista $1.00. Val rokopisi in Offc*i morajo Mti v mImb uradu najjointja da pondaljka popoldne *a priobčite* e ftUrUki tskefag* PROLETAREC = Published aeary Wednesday kj the Jugoalav Workmen's Publishing Co., las. Established 190$. Editor. .Praak Salts i * L . • Vojni Ing Ifais se radijje bodočnosti... *Aj *r. i' /jij ..t tf J* > .ii ' i » 1 k' ^»y'&Zi V t SUBSCRIPTION RATES: halted States: Ona Tsar $$.00; 84c Months $1.75; Three Months $1.00. Portion Countries, Ona Year $S.50; Six Months $2.00. PROLETAREC ASOl S. lawndale Avenue ^ CHICAGO 23, ILL. Talephooet ROCKWELL 2S64 y naj bo merilo za zvestobo deželi v kateri živiš in delaš zanjo ? Naša vlada ima nad dva milijona uslužbencev. Sklep kongresa je, da se mora vse zaslišati po detektivih FBI, ki morajo dognati, da-li so lojalni tej deželi. Namreč ali so protikomunisti, ali komunisti, ali ' sopotniki". Točnega merila, po katerem se bi lahko razsojalo, kaj je kdo m kaj ne, ni. t Kajti čim si zoper obstoječi red, si "rdečkar". Ako rečeš do-bro besedo b Sovjetski zve«i, brž si označen za naivneža, ako nisi komunist, ali pa za "preiriganega komunista", ali pa za sanja-Vega. zapeljanega "sopotnike". To preiskovanje dveh milijonov ljudi bo baje stalo mnogo fnili jenov dolarjev. In agenti FBI se bodo gotovo potrudili, da bodo izvedeli vse od vsakega vladnega uslužbenca, in skrbeli, da jih njihovi predstojniki ne bodo dolžili za površneže pri raziskovanju. Marsikdo, ki je bil pri kaki "sopotniški" organizaciji, je že bil odslovljen. In nekaterim je šla zelo trda priti v vladno službo, čeprav jih je v nje imenoval predsednik Truman, kateremu ne more nihče očitati, da je "sopotnik". Ljudi v višje vladne službe on nominira, a predno morejo pričeti z delom, jih mora odobriti zvezni senat. Naš kongres menda ni bil še nikoli tako reakcionaren kakor je sedaj, in gonja proti naprednja)tom tudi še nikoli večja kot v minulih per letih, z izjemo v dobi vojne histerije ob koncu in po končani prvi svetovni vojni. Takrat so morali deti mnogi radikslci življenje sa svoje prepričanje, socialisti so morali iz poslanskih in občinskih zbornic in stari, konservativni socialist kongresnik Victor L. Berger je bil dvakrat pahnjen iz kongresa. In današnji unijski voditelji se bi lahko spomnili unijskega borca Eugene V. Debse, ki )e moral v ječo prvič redi svojih aktivnosti za unijo in v drugič zaradi delovanja proti vojni. Tu pa tam odkrijejo v Zed. državah in v Kanadi koga, ki je agent sovjetske špijonske službe. Pe je v časopisju nič koliko vpitja radi tega, vzlic temu, da vsi taki pisuni vedo, da ima tudi naša vlada takozvsno "inteligenčno službo" in da trosi zanjo milijone ns leto. Razprežene je po vsem svetu. Torej kaj bo merilo za lojalnost? V sumnjo nezvestobe te spravlja že to, če nisi bil rojen v tej deželi. A bil si vendar lojalen vsa leta zanjo toliko, da si v nji garal in gradil — čestokrat bil pred izkoriščevalci nezavarovan v vsakem oziru. Solati si se moral sam na svoje stroške. Torej ni imela država s tabo nika-kih isdatkov. i A čim si se organiziral, šel v stavko, ali delovel ze unijo — že si bil rdečkar, prekucuh in "nezaželjen element". Tako je bilo nekoč. In v take razmere ameriški "nacionalizem" — ali pravil-nejše, kapitalizem pod znamko amerikanizma, znova tišči. mm . dpVk \ AW1««.' IsNŠe /'72? V\ v Mi* fill rit) V »I« • 0 • Vfi/f j'. j ii » * *m - i ^^ m *vJ/fi - /O v., 'Št L*. -P ^ rife* / r* m »K VEL1C ORGANIZACIJI ZDRUŽENIH NARODOV al *e nobenega isgleda. da Ano s vojnami dokončali; kajti ako kl, čem* potem toliko eksroševsnja? Mi komo v bodočem tiskalnem letu potrošili sa armado nat pet milijard dolarjev. In Vse te — kot so ce glasile isjave v kongresu, vsled strahu pred rusko agresivnostjo. Slabo, silno slabo isgleda sa mir. SANS o zunanji politiki vlade Zedinjenih držav /s sodefovon/• sa viafomnotf med USSR in USA mogoče ? Kamorkoli pogledaš — bodisi v Hearstov, v McCormickoV ali v katerikoli drugi ameifftki monopolistični tisk, povsod vidiš eno in isto: gonjo zoper "rdečkarje". Napade na unije, neglede kako so konservativne. Napade na "levičarske kroge" v Franciji, v Italiji, na Grškem itd. ^ In vsega tega seveda n#j bi bila Rusija kriva. Moskva se je takih prepirov prilično dolgo ogibala. A je končno na Trumanovo doktrino začela odgovarjati aares in ognjevito, kar kajpada že i tek napete odnoiaje med "vzhodom" in "sapa-dom" ie bolj poostruje. Boj med Washingtonom in Moskvo je za enkrat le "ideolo-gična" in ekonomska vojna. A obe deželi se pripravljati v tej atmosferi na spopad — kajti Truman in Stalin, Marshall in Molo-tov, Attlee in Bevin — vsi ti vedo, da hudournik njihne politike vodi neizogibno v vojno, rasen če ga pravočasno ne za jeze. Bivši podpredsednik nafte republike, Henry Wallace, matra, da je novo vojno katastrofo še mogoče preprečiti, ako bomo oprezni ln pemetni. In njegovo mnenje je, da v vojno katastrofo potiskamo mi veliko bolj kot pa Moskva. Kajti Sovjetske unija je ogromno trpela in nima vzroka tiftčati v spopad z Zed. državami. O tem je v Chicegu nedavno predaval sovjetski veleposlanik pri ameriški vladi, Nikolaj V. Nevikov. Angleščine se je naučil šele od kar je dobil to službo — v dobrih dveh letih. Rekel pa je, da je pripravljen predavati k, ako ga po skončanem govoru ne bodo mučili z vprašanji ne iz avdijence in ne časniški poročevalci. IV) mu je bilo ugodeno. Novtkov je izvajal, da v Sovjetski uniji ni "vojnih hujska-čev" (war mongers), no drugih tekih kregov, Jti bi tiščali v nov vojni konflikt. Smatra pa, da "jih je nekaj" v naši deželi. Dejal je — njim ni za mir, ne za blagostanje ljudskih množic, oni zasledujejo le svoje posebne interese. Ugotavlja, da io protidemokratlčni in proUljudakl — sploh da kot Hitlerje le nismo porazili. V svojem predavanju je mill, ds Sov J unije ne samo fteli temveč tudi potrebuje miru. In pe de je kooperacija med nešo deželo in Rusijo mogoča ter priporočljiva nem in vsemu svetu v korist. Sicer niso VSi Novikovega mnenja. Socialistični teoretiki so Naša dežela je vsled mogočne industrije, finančne in bojne sile sedaj prvenstvena na svetu. Zato ima vsaka njena kretnja v odnošajih med narodi velikanski pomen. V tej svoji silni vlogi lahko svetu pomaga v mir— lahko pa ga tudi zavozi v novo vojno. SANSAVA IZJAVA O tem — naravno — je razpravljala tudi konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta v Clevelandu dne 30. in 31. maja, na kateri je bila sprejeta o vnanji politiki naše vlade sledeča resolucija: - "Druga konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta, zasedajoča 30. in 31. maja 1047 v Clevelandu, Ohio, opazuje z velikim obžalovanjem in resno zaskrbljenostjo, kako se zunanja politika Zed. držav bolj in bolj oddaljuje od smernic, katere je začrtal pokojni veliki predsednik Franklin Delano Roosevelt in za katere je našel vneto podporo ogromne večine naroda. Cilj te politike je bil trajen mir in varnost in ves svobodoljubni svet je takrat upiral oči v Zedinjene države, med zavezniki pa je vladala sloga, ki je bi- la pogoj zmage nad agresivnim fašizmom. Sedaj pa se namesto tega vidi nezaupanje na vseh koncih in krajih in složnega sodelovanja ni nikjer. Sedanja zunanja politika je za to največ odgovorna, ker je popolnoma pozabila na doprinos zaveznikov za dosego zmage in na strašne žrtve, katere set doprinesli v ta namen. Na srečo ni Amerika pretrpela niti majhnega dela tega, kar je zadelo posebno vzhodne in južne evropske zaveznike. Naših mest niso razdejale bombe, naše vasi niso bile požgane, naše eivilno prebivalstvo ni bilo gnano v nemška in italijanska koncentracijska taborišča in kolikor koli simpati-ziramo z žrtvami japonskega militarizma, vendar ni bilo za Američane nobenega Oswieci-ma, kjer je v nacijskih plinskih pečeh poginilo nad milijon nedolžnih žrtev. Mala Jugoslavija s 15 milijoni prebivalcev je izgubila milijon in sedemsto tisoč ljudi. Takih zgledov bi se lahko naštelo skoraj brez števila. Kamor koli so prišli fašisti katere koli barve, so ropali in izvažali vsakovrstno blago in tudi nenadomestljive dragocenosti^ domov, a kar niso mogli odpeljati, so uničili. Vsa Evropa je obubo- 10SK0 OVEN: RAZGOVORI ( že v početku organiziranja delavskega gibanja trdili, da nobena posamezna dežela ne bo mogla ustanoviti socializma, ker bi jo kapitalistični svet zadušil čim hitreje mogoče. Ta teorija ima veliko trdne podlage tudi z ozirom na Sov j. unijo. Čini je nastala, jo je napadel ves svet takozvanlh "zapadnih demokracij", s takratno Japonsko vred. Poljska se je pognala vanjo s svojo oboroženo silo. In pred tsm smo vprizorili invazijo z Wilsonovo odobritvijo mi, skupno s Francijo, Anglijo, Rumunijo in z armado Cehov, ki je bila na licu mesta že pred padcem carizma, se konsolidirala ter se pripravila za svojo ofenzivo proti preobratu v Sibiriji. Kot takrat, tako se tudi sedaj ne gre med demokracijo in bolj-ševiškim totalitarstvom. Kar povzroča spor je strah kapitalizma za svoje posesti, za svoje kolonije in za njihen "sedanji naš način Življenja". Vzlic temu je Henry Wallace mnenja, da je med Trumanom in Stalinom sporazum dosegljiv, pa jima je priporočil, naj se v cimkrajši bodočnosti snideta v Berlinu, se sporazumeta za vzajemnost namesto da se bi prepirala ter se oboroževala — in le na tak način se bo mogoče Evropi oddahniti iz vojne napetosti in se otresti strahu nove vojne. In šele ko bo ponoči lehko mimo spala, si bo podnevu lahko gradila blagostanje, kar bo vzelo sicer mnogo let. V Washingtonu to resnico dobro poznajo. Državni tajnik Marshall je vsled tega spremenil "Trumanovo doktrino" v svoj evangelij, da naj Evropa najprvo sama pride skupaj, si sestavi načrt za obnovo in potem ga predloži ameriški vladi, kl ga bo, financirala, ako bo sprejemljiv zanjo. Na ta predlog iz Washingtona sta se sestala angleški vnanji minlstr Bevin ter francoski vnanji minister Bidault, a sta uvidela, de ako hoče Waahington pomagati le tistim vladam, ki so proti Rusiji in njenim "satelitkam", ne bo šlo. Oziroma šlo bo v tem slučaju neizogibno v tretjo svetovno vojno. Rusija bi nedvomno rada gospodarsko obnovitev Evrope. Saj bi bilo to posebno nji v korist, ne samo Zed. državam. Ampak v Moskvi se boje,, da kar mi ped znamko Truma -nov doktrine hočemo, je utrditi saj sapadno Evropo tako, da bo postale sovražna Sovjetski uniji ter njenemu sistemu in nevarna vsem malim deželam v sovjetski sferi. s V takem položaju so Walleceovi klici krik vpijočega v puščavi. Morda — mogoče, da se bosta Bevin in Attlee premislila in rajše začela s pomirjevalno vlogo med Washingtonom in Moskvo, kajti edino Anglija je v sedanjih okblftčinah v stanju približati ti dve deželi v iskrenost razumevanja druga druge in s tem saj v kolikor je vsled njunega različnega ekonomskega ustroja mogoče — v sodelovanje. žana, zlasti pa slovanski narodi, katere so nacisti poleg Židov najbolj sovražili.'Kljub temu se ti narodi niso podali, temveč so se borili tako, da je njihov od-j por odločilno vplival na potek vojne in dosego zmage. i' , j To so dejstva, ki nikdar ne bi smela biti pozabljena in jih jj nepristranska zgodovina za veke zapisala. Toda sedanja zunanja politika naše vlade je uravnana tako kot da se vso to ni nikdar godilo, da, kot da so ti narodi bili naši sovražniki, ne pa najzvestejši zavezniki. Ne bi bilo Čudno, če bi se nekatera dejanja na tem polju smatrala za provokatorična. Vojaška pomoč Grčiji, na primer, ne koristi grškemu narodu, temveč le kralju, ki je po svoji preteklosti fašist in po svetu vprašujejo, proti komu oborožujemo to dinastijo. Enako je Z oboroževanjem Turčije, ki Je tako rekejč do konca vojne trpela von Pap-pena kot nemškega ambasadorja, da je imel varen prostor, odkoder je intrigiral proti nam in našim zaveznikom, tistega Pap-pena, ki je bil v času prve svetovne vojne kot vojaški ataše šef nemške špijonaže in sabotaže in je bil med drugim odgovoren za strašno eksplozijo "Black Toma". Če je naša zunanja politika naperjena proti diktaturam, kako da ne vidi diktature v Ankari? Naravno je, da nastanejo tudi med zavezniki lahko nesporazumi, saj se, na primer, celo med vojno zapadni zavezniki dolgo niso mogli zediniti z ozirom ustanovitve druge fronte. Toda diference se z dobro voljo lahko izgladijo, z žuganjem in straliovanjem se pa naravno po-ostrujejo in zato ne more taka politika ustvarjati tiste podlage, na kateri mora sloneti svetovni mir, če hočemo, da bo trajen in da se ne bodo narodi mogli otresti strahu. Konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta torej iskreno Želi, da se zunanja politika uravna po dejanskih potrebah ameriškega ljudstva, ki hoče mir enako kakor drugi zavezniški narodi, kar se lahko doseže, če se voditelji te politike vrnejo k smernicam, katere je začrtal izvrstni poznavalec psihe ne le ameriškega, ampak vseh svoboljubnih narodov sveta — Roosevelt» in so izražene v atlantski listini ter prepuste vsakemu narodu, da si uredi svoje nostranje razmere kakor se mu zde najboljše za ljudstvo, do* kler ne ogrožajo svetovnega miru. Taka grožnja pa ni prišla in ne prihaja od nobenega zavezniškega naroda in zato ni nobenega razloga, da ne bi mogli z njimi prijateljsko živeti. Kot je že navada v tem letu, je bil tudi minuli teden precej razburljiv. Stavka pristaniških delavcev, predsedniški veto delavnega zakona, pritisk delavskih Unij sa poraz Taftove-Hartleyjeve protidelavske i postave, velikanske povodnji v driavah fowa in Nebraska itd. Poleg v še običajnih avtomobil-, skih t nesreč, umorov, rasporek ter dogodkov v Evropi in Kitaj-tkem* je imelo naše časopisje «ek) lepo polje. Zadnje čase, ko je vsled večnega Jdežja delo zunaj okrog hi-še.btk) nemogoče, sem imel/sa čitanje revij več časa. Ali bolj ko človek čtta, temmanj razume današnji poioiaj po svetu. Naši vsevedni časnikarski poročevalci bi morali večkrat imeti kakšne skupne sestanke,«da bi se njih poročila nekoliko v jemala. Tako pa ti piše eden teh vešča* hov sadnji teden v enemu naših velečasopisoc, da je na Irskem zs navadnega človeka res peavi rej. In nadaljuje: "V primeri z Veliko Britanijo, itjer moraš za vsako stvar imeti poseben 11» stek, ker vaeja primanjkuje, je nasprotno na Irskem vsega dovolj. " Danes pa čitam v Saturday Evening i Post članek De-msres Bessa, ^Ireland turns away from U. S." V njemu pravi med drugim: "Plagued by the most critical food and fuel crisis within the memory of any living Irishman, they look to England for helpi" Mi vsi vemo, da je v Italiji veliko pomanjkanje, saj tako pišejo v časopisju in vpijejo v radiu. Ala naš Idwing Pflaum, kateri se je precej časa zadržal v Benetkah in je sedaj menda nekje drugje v Italiji, piš, da je v primeru s Švico in Francijo življenje v sončni Italiji zelo udobno. Kadar prečita človek članek kot je v zadnji številki Colliers, "Fat Heads of Europe", katerega priporočam vsakemu — spisal ga je W. B. Courtney — bo menda našel uvod takega modrovanja. Pojedine, katere stanejo na tisoče dolarjev, dočim množice stradajo — je že stara, stara stvar v našem dobrem kapitalističnem sistemu. Marie Antoinette je imela za take stvari zelo dober izrek: "Če reveži nimajo kruha, pa Jiaj jedo potico!" Ali zgodovina piše, da je Marie izgubila svojo glavo na giljotini. Čital sem nekoč, da je bogatin bolj svoboden v največji tiraniji kot je revež v na j svobodnejši deželi. Če se oziramo danes po našem demokratičnem svetu — je v teh besedah precej resnice. Ker sem že pri naših meščanskih revijah bi še omenil članek tudi v Saturday Evening Postu in to je David Martinov, "Child Hymnals of Hate." Martin je takozvani balkanski veščak. V Mihajlovičevem procesu je bil tajnik odbora za njegovo obrambo. Danes je tajnik jugoslovanskih beguncev v tujini, članek ima sliko iz novega slovenskega abecednika. Označna je s črko "P". Partizan Vinko ima puško. Puška poči pif, paf, puf! Iu že je padel fašist in izdajalec domovine. Itd. V tem zmazku skuša ta zastopnik pobeglih Jugoslovanov dokazati, da dela sedanja jugoslovanska vlada isto kot je delal Hitler v Nemčiji. Kajpada, po njegovem vlada danes v Jugoslaviji največji teror. Taki članki kot je ta so edini, kateri so priobčeni o Jugoslaviji v našem meščanskem tisku. telesni sastor NAZNANILO PODRUŽNICE Detroit, Mieh. — Podružnica št. 1, Slovenskega ameriškega narodnega sveta, bo obd rta vala svoje seje v bodoče vsak prvi petek v mesecu. Pričenjale se bodo ob 7:30 zvečer. Doslej so se vrlllt vsako prvo nedeljo v mesecu. Torej upoštevajte to spremembo. — Kefherine Krainz tajnica. mo eno centralo, v katero morajo spadati. Ali kljub temu ni zaprte delavnico closed shop). Tudi nekaj stavk je že bilo, ali bile so lokalne, zgolj politične vrste, ni ps tam gladovnih stavk, kot jih vidiš na zapadu. Mogoče, da stroji v tovarnah delajo za sovjetske reparacije. Ali glavno jo da delajo —' in delavci so plačani. Brecdelja ftl." < članki so precej dblgi, večkrat kritični ali objektivni. . 1 Ernest C. Hauser ima v Saturday Eevcning Postu čl&ntk "The true meaning of the iron certain.".V njemu prizna, da So Rusi daleč v ospredju z organizacijo njih zone. K temu pri-števa že i prirojeno nemško nature za direkcije od zgoraj. Kot vsak naš ameriški časnikar je tudi on za privatno iniciativo in "rugged" individualizem. In to je kar skušajo naši ustvariti v njihoVi zoni in kar je bilo do sedaj velih neuspeh. Kako je mogoče presaditi način naš ameriške demokracije in biznisa v razbito, razkosano, bankrotira-no, fizično in duftevno ubito srednjo lEvropo — je več kot more človek razumeti. Kdor pomisli samo petnajst let nazaj, na dobo 1929-33,' bo razume* koliko skupnega plani-rabja je bilo treba, da smo se sa j deloma izvlekli iz strahovite depresije. Kaj pa Evropa danes? Pet let požiganja in vojne, ko je bilo strto in razbito vse kar je še vezalo staro tradicionalno Evropo, to so posledice. In sedaj naši državniki mislijo; da se vse to kar tako lepo pokrije s prstom in "presto" — pa imaš pristno našo ameriško demokracijo; to se reče, privatno iniciativo itd. Ne razumejo pa, da je zato treba pogojev, katerih danes v Evropi ni. Ne bilo bi jih tudi pri nas, če bi se nam dogodilo to, kot se je v Evropi. Drugič je pa Amerika velika, kompaktna, industrialna dežela, z mogočnim kapitalom—ali kljub temu nobeden ne more prerokovati kriz katere nas še čakajo. Evropa potrebuje' socialnih zakonov, katerih se naša administracija v Evropi tako brani. Samo v socializaciji Evrope ;je rešitev tega, kar ne bodo naši državniki s svojo politiko, taktiko in dolarji nikdar rešili. Naše gibanje Kot kaž? kolona naše upravnice Anne Ben iger, je odziv za naš list zelo zadovoljiv. Kar bi bilo še posebno želeti je, da se naši stari znanci kot so "Big Tony" z zapada, naš popotnik iz Cieveianda, Tone Zoraik iz Pen-svlvanije ter dolga vrsta drugih naših starih delavcev časih oglasijo s kakšnim člankom v Prole-tarcu. Piscu teh vrstic in nam vsem je zelo prijetno, kadar se čuje kakšna dobra beseda od naših prijateljev in sodrugov. Kaj pa naše ženske prijateljice? Zadnji teden je bilo priobče-nih v naših dnevnikih več člankov ameriških poročevalcev, kateri so bili na deset dnevnem obisku v ruski zoni Nemčije. David M. Nichol,, poročevalec lista Chicago Daily News, piše pod člankom "Rus* put Reich zone far aheed of west's" med drugim tudi tole: "Ne samo, da je red. in disciplina boljša kot je pa naš nered na zapadu, ampak tudi delo in poprava je daleč naprej od naše in angleške strani. Ovir nismo imeli nika-kih, svoboda pregledovanja in razgledovanja popolna. Opazili smo, da je vodstvo skoro popolnoma v nemških rokah, ter da držijo Rusi svoje roke proč v kolikor je mogoče Rusija je dopustila 18 rasUtnih unij ali j (Kadar se spomnite svojcev v starem kraju, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški družinski ko|edar! Slane letošnji I1.S5, lanski $1.50. Pošljite nam naslov in vsoto, drugo isvršlmo Tole mi ne gre v glavo? Le čemu so unije zmogle dobiti ns milijone protestov zoper protiunijski zakon, ob enem pa pomagajo v izvolitev takim kandidatom, ki so prijatelji delavstva samo ob volitvah, to mi nlkeker ne gre v glavo! WANDA WASILEWSKA: Iz ljubezni (Nadaljevanje ) Sonja ni ničesar opazila, ničesar sumila. Čez nekaj dni se je povsem umiril. Ne bo spoznala, ne more spoznati. Od prejšnjega človeka v njem ni ostalo nič več. Zdaj je čisto drugi, in če bi celo Marija ... Kakšna neumna in smešna misel, da bi ga Marija ne mogla spoznati! Sonja mu je bila vendar samo znanka. Le kako bi ji moglo priti na misel, da je ta, od nog do glave zaviti ranjenec človek, ki ga je poznala, veseli inženir Cernov? Toda danes ga je sestra, ko mu je dajala zdravila, naenkrat vprašala: "Pred vojno ste bili inženir?" Otrdel je od glave do nog. Da le ne bi zadrgetal. Nikakor se ne sme zmesti. Gledal je v strop in brezbrižno odgovoril: "Inženir? Zakaj? Ne... Jaz sem v vojski..." Ni vztrajala. Kaj je bilo to? Slučaj? Sum? Ni je gledal, dokler ni odšla od njegove postelje. Delal se je, kot da je ne vidi, kadar se je pojavila v sobi. A na skrivaj je gledal za njo, jo spremljal z nezaupnim in vpra-šujočim pogledom, opazoval vsak njen gib. Ranjenci so pisali pisma. Ustavila se je pri postelji Cernova. "Mogoče želite napisati pismo?" Začudil se je: "Pismo? Ne, ni potrebno. Komu naj pišem?" "Mogoče čaka kdo na vaše pismo," je rekla z mirnim glasom. Kaj je bilo to? Tipanje? Psst? Poziv? "Od mene nihče ne pričakuje pisem." je odrezal. "Tega ni nikoli mogoče vedeti, nikoli ni mogoče vedeti," je rekla pomembno. "Ne motite me, prosim, utrujen sem," je nevljudno izbruhnil. Nasmehnila se je in odšla. Dva dni pozenje je bilo vse kot po navadi. On jo je od daleč pozorno opazoval in se delal, kot da spi, kadar se je približala. Napet in pozoren je čakal, kaj bo. Ona mu daje zdravila z žličko — sprva je hotel vzeti sam, a roka se mu je stresla, zdravilo se je zlilo po odeji in odtlej mu ga ona vliva v usta. Vliva in govori z navadnim, mirnim glasom, v katerem pa se zdi, skriva senčica posmeha: 'Spijte, Andrej Grigorjevič .. To je njegovo novo ime. Zakaj ga Kozlova izgovarja s takšnim povdarkom, kot da ga hoče podčrtati... Zdravila so grenka, neprijetna. Grigorij jih glasno požira. Kadar jih hoče tiho, se mu grlo skrči in to se mu zdi tako močno neumno. Sonja ga pozorno gleda. Od blizu mu gleda v obfaz, Grigorij pa povleče za odejo in si ga pokrije prav do nosil. Sestra tiho odide. Izza roba Odeje ji sledi vprašujoč pogled. Ne, \o se mu je le dozdevalo. .......................... Domišljal si je, da ga je še mogoče prepoznati. Kako? Seveda, na glas bi morala postati Sonja pozorna takoj, že prvi dan. Pozneje se vtis srečanja zabriše. A ona takrat ni ničesar opazila. "Kaj ni vse to morda zato, ker jaz, čeprav se strašno bojim, da bi me spoznali, vendar nisem popolnoma pošten s seboj, vendar strašno želim nekako se prepričati, da sem prav isti, kot sem bil?" se je spraševal ranjenec v težkih urah razmišljanja. Večer je. Luč še ni prižgana. Mrak leze iz kotov. Kdo je danes dežurni? Nol seveda, zdajle mora priti Sonja. In ona spet hodi med posteljami, suha, temnolasa- Hoja je podobna hoji Marije. Posebno hoja — tiha, previdna. Tako je hodila Marija,v dokler je bila v oddelkih bolnišnice — takoj je to opazil, ko je prišel prvič po njo na delo. Sonja je že tu. Stoji poleg in podaja termometer. Cisto tiho reče: "Treba obvestiti Marijo, Griša." V trenutku se je postelja pod njim zazibala kot na ladji. S težavo je zajel v pljuča zrak. Zdaj mora nekaj narediti, če ne, je vse izgubljeno. "Kako, sestra? Ali ste nekaj rekli?" "Dobro si slišal, Griša, ne pretvarjaj se, prosim." "Ampak jaz se sploh ne imenujem Grigorij, sestra, vi vendar veste." "No, seveda, Andrej Grigori-jevič Korobin," pravi Sonja posmehljivo. Potem se prav blizu, blizu skloni k njemu. "Ne smeš tako, Grigorij, ni lepo." "Pustite me, sestra. Ali ste znoreli ali kaj?" Sonja zmigne z rameni in odide. A Grigorij razume, da je vse propadlo. Ni se dala preslepiti. Vse ve, kot da se je pogovarjala z njim v dolgih nočeh brez spanja. Torej še premalo je bilo muk, in zdaj, ko je najhujše že premagano, že za njim, se pojavi takale Sonja Kozlova in z eno besedo prečrta vse trpljenje in napore in s svojo krhko malo pestjo podira s težavo zgrajeno steno in lomi v tednih in tednih trpljenja izkovano železno rešetko. Dejansko je zdaj neumno upirati se, saj ona ne sumi, temveč ve. Mogoče bi se enostavno pogovoril z njo, ji vse povedal, kot tovarišu, jo prosil, da bi molčala, da bi mu pomagala, da bi še naprej mogel ostati Korobin? Vendar, ali bo hotela? Ženske so čudno trmasti in hočejo biti vedno pametnejši od mož. In pa, ali ga bo razumla? In kako naj govori z znancem, konec koncev le z znanim človekom, o naj-skrivnejših svojih mislih in čustvih? In spet je ona dežurna. Gri- PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO r SI DNEVNIK "PROSVETA" Naročnina sa Združeno tfršave (Isvscmš! C h kara) la Kanado ** no na leto; $4.SS sa pol leta; $2.St sa šetrt leta; sa Chicago In Cook Co., $9.5S sa celo loto; $4.75 sa pol leta; sa Inozemstvo $11. ' Naslov za list in tajniltvo j o: 2657 SOUTtr LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILUNOIS gori j je jezen in razdražen. Sonja govori mirno: "Prej sem te zelo spoštovala, Grigorij, a zdaj | vidim, da ni bilo vredno. Majhen človek si." \ t* rt * Voroncov je z velikimi koraki hodil po kabinetu, čakaje, da bo telefon pozvonil. Luč pod zelenim senčnikom je slabo osvetljevala sobo. Grigorij je torej, najverjetneje živ — moral bi se veseliti, moral bi čutiti globoko, iskreno veselje tako za Grigorija kot za Marijo. Tako bi to čutil vsak pošten človek. A on ni mogel najti v sebi tega veselja. Trajalo je le sekundo, ko se je razveselil te nepričakovane vesti, potem je vse izginilo in zaman je klical veselje nazaj, zaman se je trudil zanetiti ga v sebi. "Podel človek sem," je ponavljal s stisnjenimi zobmi, a tudi to ni pomagalo. "Spet te izgubljam," je rekel glasno, tako da se je sam prestrašil in se ozrl. A vrata so bila ^aprta, ob tem času tu ni bilo nikogar. Da, zaman se je trudil misliti na kaj drugega — moral je misliti le na eno stvar: znova bo izgubil Marijo. Tako se že drugič v življenju postavlja med njiju Grigorij in ona bo šla za Grigorijem. Spet so se odprle stare rane, ki so se zdele že po malem zaceljene in zdrave, in iz njih je znova pričela teči gorka kri. Marija, slušatelj ica medicinskih kurzov, svetlolasa Marija, ki jo Je opazil takoj prvi dan, in malo dni je prešlo, ko si je moral reči, da je zaljubljen vanjo. Ne, takrat ni ona ničesar opazila — razdalja, ki je bila med lektorjem in slušateljicami, ji je bila zadostno poroštvo, da med njima taka čustva nimajo prostora. Ah, kako težko mu je bilo ob njej, z njenimi prozornimi očmi, ki so mu pozorno gledale v oči, ne da bi vidfcle v njem moškega, temveč le zdravnika — specialista. Potem je Marija odšla v Bre-zovko na svoje prvo delo. Kolikokrat se je pripravljal odpeljati se tja, povedati ji. Napisal ji je kratko pismo. Odgovorila je. Skrbno je iskal v pismu česa drugega, razen običajnega prijateljskega spoštovanja. Pisal je še nekolikokrat, kar tako, pi srna, ki niso nič vezala, in dobi val odgovore, ki niso nič vezali. • Potem se je pojavil Grigorij — in vse je propadlo. Grigorija je poznal preje, srečaval se je z njim, ali mu je moglo priti na misel, da mu bo stopil ta svetlolasi inženir na pot, da bo prav on dobil smehljaj, ki se ga njemu, Voroncovu, niti enkrat ni posrečilo dobiti, in besede ljubezni, in ljubezen Marije? Zakaj ravno Grigorij, a ne on? Prijateljstvo, ah, to prijateljstvo, resnično in iskreno in pri tem nekako nenaravno. Ko sta ga že kot zakonca obiskala ali ju je obiskal on, je Marija vselej dobila rahlo malomaren glas. Malomaren? Morda le materinski. Ta ostra bolečina, ki jo je začutil tedaj, se mu je počasi spremenila v ugašajočo žalost, v navado, ki je podobna brazgotini. Potem je Grigorij odšel na fronto in razmer je * Marije do Voroncova se Je spremenilo. Postal ji je potreben. (Dalje prihodnjič.) -Tj-1- Imamo sicer mtinjjo podpor- tercu z dne 28. maja na prvi 8HODOV, na katerih jo v minulih tednih fovoril Henry Wallace, ae jo adeloftilo rekordno število ljudi. To je prvi slučaj, da jo imel kak govornik, kl nima pollUčn« alušbe, tolikšne poaete. In na vso Wallace -ovo »hode je bilo treba plačati vstopnino. Val U »hodi »o ob enem dokaz, da ai velik del ameriškega ljudstva šell tako stranko, ki ne bo udinjana kapitalizma. NAŠE AKTIVNOSTI Zbira ANNE BENIGER PRIDITE NA PRIHODNJO SEJO KLUBA ST. 1 JSZ Chicago, 111. — Ta petek, dne 27. junija, bo redna seja kluba št. 1 JSZ. Vršila se bo v običij-nem prostoru, v SDC, 2301 S. Lawndale Ave. Pridite vsi. — P. O. Ako verujete v poslanstvo, kl ga vrši "Proletarec", pomagajte mu v pridobivanju naročnikov In zbirajte prispevke v njegov tiskovni sklad! Minuli teden sma dobili dve novi celoletni naročnini od Big" Tonyja Tomšiča iz Oak-landa, Calif. Poslal je ob enem interesanten dopis, ki je na drugem mestu v tej številki, in pa sliko, na kateri sta Peter Benedict s soprogo, in pa "Big" Toni s svojo "boljšo polovico", in še par drugih je zraven. Peter Benedict ima sedaj dom v £1 Cajon, Calif. Mile Klopčič se je oglasil. Poslal je obsežno pismo uredniku in pa eno Jakobu Zupanu, mnogo fotografij in pa prošnjo, da naj mu pošljemo tiste letnike našega koledarja, ki so mu bili tam med vojno uničeni. I*ravi, da ga zelo veseli, ker smo bili med vojno — v borbi , ki se je ideologično vršila v Jugoslaviji — na pravi poti. Trpeli so mnogo, zmagali in potem poizvedovali, kako smo se zadržali tukaj. John Olip in soproga Rose sta se preselila iz Clarendon Hillsa naselbina blizu Chicaga) v Hollywood v Californiji. Istega dne predno sta odšla sta obiskala naš urad in John je ob tej priliki obnovil naročnino ter spremenil naslov — iz Illinoisa v deželo sonca. Dom tu je prodal in si tam kupil novega. Upamo, da bosta v njemu oba čimbolj srečna in da se bosta tu pa tam spomnila na nas, ki smo še privezani na življenje v našem "vetrovnem mestu". V Fontani, . Calif., imamo mnogo prijateljev in naročnikov. Naš zastopnik tam je* vedno točen in ima izvrsten smisel za sodelovanje. Pred dnevi je nam poslal nekaj obnovitev ter $6.50 listu v podpcffo, kl so izkazani z imeni vred na drugem mestu v tej številki. Mrs. Frances Artach, ki je poznana vsem v Waukeganu in okoliških naselbinah, sedaj pa živi že precej let v Denverju, Colo., nam piše med drugim: "Cenjena Mrs. fcenlger: Ne kaj sem zaostala z obnovitvijo naročnine na Proletarca, pa vam tu pošiljam v ta namen $3 in pa $2 v tiskovni sklad. Mislila sem, da mi bo Alice (op., hči Mrs. Artačeve), poravnala na ročnino, pa sta ona in njen soprog Joseph Drasler prej odšla na počitnice v Califomijo. Tudi Ameriški družinski koledar smo kupili ~ bilo je to na društveni seji. In prečitali smo ga, posebno jaz vsegs, ker je v njemu res zanimivo čtivo. — Vreme imamo tudi tukaj jako muhasto. Včeraj in danes 11-12.) junija je mraz in dež, spremljan z viharji. Sadno drevje je vse streslo. Fižol sem morala še enkrat vsadit, ker mi je prvi pozebel. Kajti ko bi imela priti pomlad, smo dobili snežno nevihto." Rdeče Jagode pa so se razvile in so izredno lepe. Pozdrav vsem. —' Frances Artach. Njen naslov je 640 Olive St., Denver 7, Colo.) Jennie H. Padar, Brooklyn, N. Y., je obnovila naročnino in poslala $2 v tiskovni sklad. Naročnino je obnovil tudi F. R. Vavpotič, New York City. Anton Shular iz Arme (Kansas) je poslal tri obnovitve in prispevek v tiskovni sklad od Johna Cizerla v Edisonu. Naročil je tudi izvod koledarja v stari kraj. Oglasil se je tudi Andrej Kr-vina iz Girarda, O., in Anton Gorenz, Springfield, 111. Sporočilo naročnikom v Chicagu. — Mnogim je naročnina potekla. V uradu nam zastran drugega dela manjka časa, da jih bi obiskali. Poslali pa smo vsem obvestila. In ako pridete naročnino obnoviti osebno, morda zvečer, ko ne bo nikogar v uradu, izročite jo upravitelju družabnega kluba Arleyju Bo-žičniku. On bo vam, v korist Proletarca, to uslugo z veseljem storil. Ste se že odločili, vsi, da dobimo letos Proletarcu vsak saj enega novega naročnika? To bo pomnožilo krog čitateljev in pa zvišalo dohodke. m Iz urada Big Tonyja Oakland, Calif.—Urednik tega lista je v številki 2068 (izdaja z dne 28. majal pojasnil na prvi strani koloni 6-7), s kakšnimi težavami se urejuje in vzdržuje Proletarca. Dalje razlaga, da je treba tedenske dohodke zvišati za okrog $100. Sele na ta način bi se razbremenilo urednika in upravnico od skrbi, kje zajemati, da se plačuje tiskarni ter za druge stroške. Naravno, izdatki za list kot je Proletarec, so večji kakor ho-doki. To velja menda za vse delavske liste v tej deželi, pa naj bodo angleški, slovenski ali v kateremkoli drugem jeziku. Urednik je nam s tistimi vrsticami povedal, kakšne so okol-ščine, koliko je dela in pa da so stroški med vojno narasli nad sto odstotkov. In ob enem je apeliral, da naj mi čitatelji povemo, kako postaviti naš najboljši list na dobro, zdravo podlago. Večina naročnikov pa take stvari zgolj pregleda, ali površno prečita, nato pa na vse skup pozabi. Seveda, to ni pravilno. List moramo ohraniti za vsako ceno. Kako se bi nam nasprotniki okrog Ameriške domovine smejali, če bi Proletarec propadel. Po*\uia\to vsako nodoljo prvo In najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. uro dopoldne, postaja WGiS, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST ISth 8TREET Tel. Crawford MIS OFFICE HOURS: l:3t to 4 P. M. . % (Except Wed , Sat. and Sun.) S:SS to S:Si f. M. (Except Wed., Sat and Sun.) Itoa. ttlt So. Mtfswav Ave. Tal. Crawford $44* If no answer — Call Austin S7M NE ČAKAJTE, § do prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. •oeooeeoeooooaooeaooeoeoe« j BARETINCIC ft SON : POGREBNI ZAVOD l nikov, a jih je še premalo. Joško Oven se večkrat oglasi listu z apelom za več sodelovanja. Enako "večni popotnik" Anton Jankovič iz Cleve-landa. V eni prejšnjih številk tt-^a lista je priporočal, da Družinski koledar mora v prihodnjič iziti pred božičem. Jaz njegov predlog podpiram. Ako bi prejeli Družinski koledar pred 15. dec., bi jih prodali laglje mnogo več izvodov kot pa če jih dobimo šele v januarju ali celo pozneje. In marsikdo bi kupil koledar in ga podaril sorodniku ali prijatelju za božično darilo. Vem, da bo tukaj povedal urednik svoje. (Op. u.—-So bili povedani in so lahko vsakemu znani. Samo še vedno v "vojnih" razmerah. Upajmo, da bo bodoče teh ovir konec.) Ako je upravi Proletarca nemogoče dostaviti Družinski koledar najpozneje do 20. decembra je najboljše da nfe izide. Ako pa ga tiskat ob pravem času, ga bomo brez težav prodali. In s tem bomo pomagali tudi Proletarcu iz finančnih zadreg. Dobiti listu novega naročnika — v tem so tudi težave. Posebno v naši sloviti "zlati" državi je to težko delo. Naši ljudje so raztrešeni širom Kalifornije in nikjer ne žive kompaktno, razen v par manjših krajih ter morda na Kranjskem hribčku v San Franciscu. A tudi v slednji naselbini je naročnikov na ta list jako malo. Naročnike se bi sicer dobilo — namreč nekoč. Tisti, ki se ga bi v onih letih morda naročili, so sedaj že v letih. Ako ga enega ali drugega iz med njim sedaj vprašam, če si bi naročil Proletarca, pravi, "da čita angleške cajtenge." Menda tudi v veliki slovenski metropoli (v Clevelandu) ni veliko bolje. Tako velika kolonija naših ljudi, pa je komaj par sto naročnikov v nji. Naš "večni popotnik" Anton Jankovicvh, John Krebel in nekateri drugi se trudijo, da bi list razširili, pa je opozicija, osredotočena okrog Ameriške domovine močna in tako jim agitacij-sko delo ne gre gladko izpod rok. Novic iz Clevelanda. — Moj prijatelj iz Clevelanda še vedno prejema A. D: Tudi jaz sem prečital nekaj njenih izvodov ali številk. Zadnjih 40 let sem delal za delavsko stranko in podpiral vse druge napredne aktivnosti. Namreč kolikor je bilo v moji moči. Ko pa človek čita A. D. uividi: "Vse moje delo je nazadnjaško, kakor vseh drugih mojega prepričanja — vse je zanič — pa te lahko take trditve razjoze toliko, da se razjeziš in "skočiš iz kože". Omenil sem že, da je novega naročnika težko dobiti. A vzlic vsemu se mi je posrečilo dobiti dva nova. To pa radi tega, ker sem imel dobrega pomočnika. Peter Benedict ter njegova soproga so bili pri nas na obisku ter se zadržali tu cel teden. V tem času smo obiskali tudi njegove nečakinje in nečaka, katere je videl ob tej priliki prvič v svojem življenju. Kako so bile vesele, ko so videle prvič svojega prijaznega strica! Joe si je naročil Proletarca zato, ker je stric (Peter Benedict) tudi naročnik. In celo dekleta bi se naročile, ako bi znale čitati slovensko. (Op. u.—Bilo bi dobro ob takih • prilikah omeniti, da ima Proletarec izredno bogato angleško stran, ki je vredna sama nasebi več kot pa znaša naročnina temu listu, neglede na pet strani slovenskega gra-Nato smo obiskali Ludvika Spolyarja. "S Petrom Benedic-tom se poznata še Iz Detroita. Bil je poseta zelo vesel — tako, da je v nedeljo prišel v Oakland in se še enkrat poslovil od svojga starega prijatelja. In naročil se je na Proletarca. Predno pritisnem piko, priporočam čitateljem, naj še enkrat prečitajo članek v Prole- strani. In ko to store, jih urgi-ram, da po svojih virih in priložnostih pomagajo obvarovati ta list. Ako pomagamo upravnici in uredniku ter ostalemu u-pravnemu odboru iz te najtežje brige, bodo ftneli vsi več časa za pravočasno izdanje Družinskega koledarja, za aktivnosti v Prosvetni matici in za zboljševanje gradiva v Proletarcu. S tem vas "ta-vel'ki" Tone iz Kalifornije prisrčno pozdravlja. Anton Tomšič. •i/ Tal. 20-3C1 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Piknik pevskega zbora "Zarja" in društva "Naprej4 Cleveland, O. — Po dolgem času se je naš pevski zbor odlo- , čiA prirediti svoj piknik. Za časa vojne je nam bilo to nemogoče, vsled raznih vladnih re-strikcij, sedaj pa je ta problem olajšan. Piknik se bo vršil šestega julija na izletniških prostorih cle-velandske federacije SNPJ. Spored te priredbe vključuje tudi petje kot je že med Zarja-ni navada. Zbor bo predvajal razne glasbene točke, ki bodo gotogo v zadovoljstvo vseh navzočih. In tudi drugega razvedrila bo ob tej priliki v izobilju. "Zarja" svojega rednega pomladanskega koncerta letos ni priredila radi raznih zaprek, zato je na ravno isti dan nastopila ne Proletarčevi priredbi v Chicagu. Vsled tega ga bo nadomestila s piknikom. Torej pridite na to priredbo dne 6. julija vsi, ki ste prijatelji Zarje, in pravzaprav vsi tisti, ki jim je za prijetno slovensko družbo ter za lepo slovensko petje. Imeli bomo tudi plesno zabavo — z dobro godbo seveda, da bo tudi mlada generacija deležna svoje zabave. , Tistim, ki nimajo svojih avtov, naj služi v navodilo za vožnjo, da bomo oskrbeli posebno transportacijo zanje. Torej pridite! Vselej ste se med Zarjani res prijetno zabavali. In tako bo tudi sedaj. "Zarja" pomaga kjerkoli v korist dobrim akcijam. Bodisi v pomoč stari domovini, sodelovala je v pomoč stavkarjem kjerkoli, in nastopala v korist naših aktivnostih na neštetih priredbah. Torej je vredna, da je občinstvo v Clevelandu in okolici v naprej podpira s tem, da poseča njene priredbe. Piknik društva "Naprej" št. 5 SNPJ. V nedeljo 29. junija priredi po dolgih letih svoj piknik društvo "Naprej" št. 5 SNPJ. Tudi ta — samo po sebi umevno, se bo vršil na izletniških prostorih elevelandske federacije S.N. P.J. Pripravljalni odbor za to prireditev je pridno na delu in gotovo je, da bo poskrbel za obilo razvedrila in pa za dobro po-strebo. - Društvo "Naprej" ni to samo po imenu temveč v resnici — naprej! f Ki je napredne stvari( da je ne bi podprlo. A v svrho vsega tega potrebuje dohodkov. Samo članski redni prispevki (ases-ment) ne bi zmogli vsega, torej je treba tu pa tam prireditve, ki naj pripomore k dohodkom. Tistim, ki nimajo svojih avtov, bo na razpolago buss. Odbijal po izpred Slov. nar. doma na St. Clair a ve. ob 1. pop. in bo spotoma ustavil pred Delavskim domom na Waterloo Rd. Zvečer pa bo odpeljal s pik-niških prostorov ob sedmi uri. Cena vožnj za odrasle bo 75c, za mladino od 4. do 12. leta 50c. Torej ne pozabite udeležiti se Naprejevega piknika v nedeljo 29. junija, na katerem se bomo skupno zabavali med prijatelji in znanci.—John Krebel. Pišite po novo knjigo "Slo-vensko-ameriška kuharica" v Proletarčevo knjigarno. Cena $5.00. Naročite si Jo še danes. ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. T mL MOHAWK 470T » 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SK TISKA PRI NAS Poročilo Etbina Kristane drugi konvenciji SANSa Politično in gospodarsko ozračje po vsem svetu je danes, ko se shajamo na drugi konvenciji Slovenskega ameriškega narodnega sveta, povsem drugačno od onega, v katerem smo zborovali na prvi naši konvenciji. Takrat je bilo kljub vsem vojnim strahotam nekaj neizmerno zadovoljivega v dejstvu, da so zavezniške čete povsod napredovale, da se je rdeča armada približevala jugoslovanskim mejam in da ni moglo biti nobenega dvoma več o končnem porazu fašističnih sil in njiho vih satelitov. Zavezniško sodelovanje je bilo vzorno na bojiščih kakor tudi v diplomatskih odnošajih. Up, da ostane tako ne le do konca vojne, ampak da se s krvjo krščena sloga v miru še bolj utrdi in se uresničijo srčne želje človeštva, za kar je bilo videti dano poroštvo v sklepih "velike trojice", v izjavah vodilnih činiteljev zavezniških narodov, v resnem naglašanju potrebe svetovne enotnosti, se grlo kričal, da naj Zedinjene države ostanejo nevtralne, kar bi pomenilo, da naj bi podprle nacistično Nemčijo in fašistično osišče ter dale hitlerizmu signal za odprto pot. Lahko se pravi, da je naporom za poraz fašistične pošasti žrtvoval svoje življenje, kajti če bi bil bolj mislil fia samega sebe, na svoje zdravje in svoj mir kot na svoj ideal in mir vsega sveta, je zelo verjetno, da mu ne bi bilo treba leči v prezgodnji grob. Naj se ta in oni ne strinja do pike z vsako njegovo besedo in z vsakim njegovim dejanjem — saj absolutne popolnosti še ni bilo v nobenem človeku — se mora vendar priznati, da je bil Roosevelt eden izmed ne preveč številnih resnično znamenitih predsednikov, kar so jih imele Zedinjene države od svojega rojstva. Gospodarska politika, kateri je zarisal smerniee kljub krčeviti opoziciji starokopitnežev, je izvedla deželo iz ene najhujših gospodarskih kriz, kar so žal že je zdel tako opravičen, da je bi- mnogi pozabili in se vračajo k r ............... , __i_ l_:__Uiti .. lo slišati kaj malo skeptičnih glasov. Res je sicer, da je tudi takrat reakcija iztegovala svoje kremplje in da je gotovo dobrb znano časopisje potvarjalo resnico in se trudilo zanetiti razdor med zavezniki. Temu se kajpada ni bilo čuditi, kajti novi svet, ki naj bi prinesel svobodo vsem narodom in enakopravnost vsem ljudem, ne bi mogel zadovoljiti ekonomskih imperialistov, katerim so veliki, večji in še večji profit i edina skrb. Toda zazdelo se je v tistih še ne tako davnih časih, da napreduje s padanjem fašizma svet skoraj na celi črti in se ni treba preVeč ozirati na ljudi, ki ne znajo čitati ure, pa se smatrajo za take velikane, d« bodo preobrnili vse zakone razvoja In s tem spojenega napredka. Ko je bil potem pri jesenskih volitvah Roosevelt ponovno izvoljen za predsednika, se Je zdelo, da je ves optimizem defini-l tivno potrjen. Roosevelt je sicer zagovarjal tako zvano svobodno podjetništvo, ki dejanski ni svobodno, vendar pa so zanj glasovali tudi volilci, ki ne verjamejo, da jamči tak sistem najbolje enakopravnost, brez katere je demokracija prazna beseda. Tako so ravnali zato, ker ni z nobenim dejanjem pokazal, da se kdaj namerava vtikati v notranje zadeve drugih držav, dokler ne začno vplivati na zunanje odnoša-je in postanejo nevarne za svetovni mir kot je bilo s fašizmom. S tem volilnim rezultatom se je zdelo, da je zagotovljena izpolnitev vseh obljub glede na bodoči mir in povojne odnošaje med demokratičnimi deželami, zlasti pa še med onimi, ki so v teku vojne skupno prelivali kri za ideale atlantskega čarterja in poznejših slovesnih izjav vodilnih zavezniških glav. 1\)da v knjigi usode, kakor bi rekel mohamedanec, je bilo zapisano drugače. Franklin Delano Roosevelt ni doživel zmage nad fašizmom, za katero je bil vložil vse svoje sile in jo začel pripravljati že v času, ko Je izo- onim. ki so bili v veliki meri od govorni za poostritev in dolgotrajnost depresije. Silno sovraštvo si je nakopal v vrstah ekonomskih mogotcev s svojo delavstvu prijazno iniciativa Izmed vseh mer oda j nih osebnosti je bil prvi, ki je spoznal svetovno nevarnost fašizma in zagr mel proti nji. Nikdar ni priznal sramotnih in usodepolnih mo-nakovskih sklepov in diplomatski in konzularni čehoslovaški zastopniki so v Ameriki dalje funkcionirali, kakor da se an-glo-francosko - nemsko-italijan -ska konferenca nikdar ni vršila. In ko je dolgo predvidevana fašistična agresija postala gotovo dejstvo, je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da odpre ljudstvu oči in spozna nevarnost, ki je pretila vsemu svetu. Pomoč, kl jo je potem Amerika dajala zaveznikom, še preden je bila sama za v rat no napadena, je v veliki meri pomagala do zmage. Roosevelt pa ni delal samo za vojne uspehe, ampak je napel vse svoje moči za mir, ki naj bi bil imel podlago za trajnost in ohranitev sloge med vsemi protifašističnimi narodi. Če se vpošteva vse to, pač lahko vsak svobodoljuben in napredno misleč človek zakliče spominu velikega Roosevelta slavo. Slava mu! Rooseveltova smrt v kritični dobi pa ni pomenila samo osebne izpremembe v Beli hiši. Sledil mu ni Henry Wallace, ki je bil do zadnjih volitev njegov podpredsednik, temveč gospod Truman, v širši javnosti malo zn*n denwkra( južne konfesije. V začetku so bile njegove smernice nejasne in neodločne. Toda sčasoma se je pokazalo, da vplivajo nanj le tisti demokrati, ki so vedno delali njegovemu predhodniku preglavice in so si sedaj rekli, da je prišel čas za politiko ekonomskih Bourbonov — doma in po svetu. S tem preobratom je bilo kajpada priza deto tudi Sansovo delo. Ampak da se to pravilno presodi, je treba poseči nazaj v dobo SANSo-vega rojstva in še dalje v čas lacijonizem v tej deželi na vsej dogodkov, ki so bili tako rekoč NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE STA ANGLEŠKO-SLOVENSKI BESEDNJAK Cena $5.00 I ** ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO Cena $2.00 Avtor obrh knjig Je DR. V. J. KERN NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAWMDAIE AVE., CHICAGO 23, ILL SANSova dedščina. Ideja federativne, demokratične jugoslovanske republike Slovencem v Ameriki ni bila neznana. Rodila se Je tukaj neodvisno v dobi prve svetovne vojne, ko so prihajali sem odposlanci iz starega kraja' in vsiljevali ljudstvu dinastijo, ki jim je bila bolj važna od same Jugoslavije in njenih narodov. Namesto da bi bili navdušili za osvoboditev njegovih bratov in sester izpod ^habsburško-nem-škega jarma »n za svobodno združitev vseh jugoslovanskih narodov, so ga s svojimi metodami odbijali. Tako n. pr. je dr. Potočnjak, ko je prišel v Ameriko, izzval veliko ogorčenost z oklicem izdanim preden se je sploh s kom posvetoval, v ka-teremje bilo med drugim rečeno: "Bijeli car ratiije za vašu slobocju." Njihov evangelij je bila krfska deklaracija, pri kateri *iiso imeli jugoslovanski narodi nobene besede. In eden njihovih prvakov je dejal, da je treba idejo te deklaracije narodu vsiliti. Večina ljudstva se je želela udejstvovati, pa se pod takimi pogoji ni mogla. Avstri-jakantov je bilo med Slovenci prav malo, med Srbi nič, med Hrvati nekaj več, toda ne toliko. da bi njihove večinoma komične demonstracije kaj zalegle. To je bilo torej dobro in treba je bilo le razumeti, kaj masa misli in ji to povedati na razumljiv način. Leta 1918 je v "Proletarcu" izšel članek o jugoslovanski republiki in odmev je bil tak, da je slovensko napredno ljudstvo zahtevalo or ganizacijo. Tako je nastalo Slovensko republičansko združenje (SRZi na podlagi "Čikaške izja ve", katero je izdelal odbor zastopnikov raznih organizacij kmalu se je to prelevilo v "Ju-goslovansko republičansko združenje (JRZ), ko so pristopili srbski socialisti, večje število Hrvatov in nekoliko Macedon-cev. Zanimanje se je zbudilo tudi ponekod med Bolgari. Iz skromnega začetka se je razvilo resnično masno gibanje, kakršnega Slovenci v tej deželi še ni kdar prej niso poznali. Izdajala se Je revija v angleškem ježiku ki pač ni prinašala nobenih do hodkov, ampak je zbudila med mnogimi ameriškimi krogi zanimanje za jugoslovansko vprašanje. Nobene sobote ali. nedelje ni bilo, da se ne bi kje vršili veliki shodi. Delo se je še poten ciralo, ko je prišel primorski problem na dnevni red. Delega cija združenja je bila v zvezi tem vprašanjem zaslišana v senatnem odseku za zunanje zadeve, kateremu je predložila obširno spomenico. Druga delegacija je bila sprejeta v Beli hiši. Nobena prilika se ni prezrla, da se ameriška'javnost seznani z dejstvi slovenskih in jugoslovanskih problemov. V Ameriki je bilo splošno razširjeno mnenje, da je bila Avstrija po nedolžnem potegnjena v vojno kot "žrtev" cesarja Viljema. O krivdi Nemčije seveda ni moglo biti nobenega dvoma, Jugoslovan sko republičansko združenje pa je razpršavalo tudi bajko o nedolžni Avstriji s članki in lekcijami o Aehrenthalovi in zlasti Berchtoldovi zunanji politiki, ki je bila ves čas, posebno pa ob balkanski vojni skrajno hujska-joča in je skušala'z vsemi sredstvi najti pretvezo za napad na Srbijo in Črno goro Aktivnost organizacije je dobila tak razmah, da je neki italijanski list v New Yorku pozival vlado v WashingtOnu,« da naj preišče, odkod prejemajo Slovenci "milijone", brez katerih ne bi mogli voditi take obsežne propagande. V resnici so vsi dohodki Združenja doaegl nekaj čez 60 tisoč dolarjev iz prostovoljnih prispevkov, kar je v tedanjih razmerah bila velika vsota, Iz tega se Je vzdrževal urad, izdajala revija, brošure, letaki, zemljevid, pokrivali stroški agitacije, delo nekaj podpore organizacijam v stari domovini in ostalo je še nekaj tisočakov, katere Je sedaj dobil SANS. Kako je 'bila ustanovljena ''Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev" in kako so bile dosežene pogodbe z Italijo in Avstrijo na škodo Jugoslavije, je dknes zgodovina. Republičansko združenje takrat ni doseglo svo- narodi Jugoslavije, toda seme je padlo na rodovitna tla in ko je prišel čas, je vzklilo. * isju postavljen v pravo luč in zaupanje v Ligo narodov je dobilo hud sunek, ko je ta agresija ostala nekaznovana. Musso-linijev napad na Etiopijo so smatrali za posledico te pasivnosti in ko se je Nemčija začela oboroževati, ne da bi Liga ali pa velesile, zlasti Anglija in Francija, ki sta očividno bili najbolj prizadeti, storili kaj resnega proti tej očitni kršitvi ver-saillske pogodbe, je marsikdo slutil, da se iz tega ne more iz-leči nič drugega kot nova svetovna vojna, groznejša od prve. Marsikdo se je čudil slepoti velikih državnikov, nekoliko optimistov je upalo, da se bodo v Londonu in Parizu zdramili, preden bo prepozno, medtem pa se Je v Ameriki organiziral nemški Bund s svastikami, fašističnim pozdravom in s temnimi zakotnimi posli. Pojavile so se pa tudi domače organizacije, ki sicer niso rabile fašističnega imena, pa so po vsem svojem ravnanju bile do kosti fašistične. Francova revolta v Španiji ni Chamberlain se je vrnil v London z bebastim zatrdilom, da je bil v Monakovem utrjen mir "vsaj za naše čase", misleči svet je pa le ugibal, kdo bo prva prihodnja žrtev nacistične agresivnosti in kdaj izbruhne splošna vojna. ( Dalje prihodnjič.) ) DIETIČNA HRANA Zdravje je največji zaklad, ki ga ima človejc, zato naj pazi, da ga tudi obdrži. Če pa že oboli, potem je poleg vse druge nege neobhodno potrebna tudi pravilna prehrana, ker ona nas vodi do ozdravljenja Pod dietično hrano si ne mislimo posebnih receptov za jedila, marveč kuhajmo običajna jedila, ki pa so izpremenjena po potrebah obolelega organizma Včasih smo mislili, da ima die-tična hrana samo namen, olajšati delo prebavnih organov, toda danes je znano, da je naloga dietične hrane ta, da nudi bolniku hrano, ki odgovarja njegovemu obolelemu telesu. skrajnosti. Tu pa ne pridejo v poštev samo ona živila, ki vsebujejo sladkor, ampak tudi ona, v katerih je škrob (kruh, krompir, testenine). Pri prekomernem debelenju, ledvičnih boleznih in boleznih srca zmanjšajmo v hrani količino soli. Ni dovolj, da se hrana čim manj soli, ampak izločiti se morajo iz hrane vsa ona živila, ki so konzervirana s soljo (razne ribe, suho meso, kislo zelje, klobase, kisle kumare). V težjih primerih je bolje, da bolnik tudi kruha ne uživa. Pri vodenici, boleznih srca in jeter zmanjšajmo količino vode. Bolnik naj torej ne uživa sadja, sočivja in jedi, ki povzročajo žejo. Priporočati pp je razne kreme, žolice in podobno. Dietična hrana, ki naj vsebuje čim več vitaminov, naj obstoji kolikor mogoče iz sadjs, zelenjave, paradižnikov, špinače korenja. Ker so vitamini občutljivi za temperaturo, naj tak bolnik uživa kar največ surove hrane. Bogato na vitaminih je tudi surovo maslo, jajca, ribje olje. I Dieta za bolnike na želodcu. Želodec takega bolnika ne sme biti nikdar preobložen s hrano. Uživa naj tudi le čim lažje prebavljivo hrano in tako, ki ne draži želodca. Zato naj ne je mastnih juh, svinjskega mesa, gob, paradižnikov, čebule, česna, kisanih jedi, kave i. dr. Priporočati pa je razne čaje z mlekom, zdrob, riž, sago na mleku in vsa kašnata jedila, razne sluzaste juhe (ovsena, zelenjavna, karfijolna, prežgana). Meso naj uživa kuhano ali pečeno na olju, n. pr. kuhan goveji jezik, telečji zrezek, belo meso od perutnine, kuhane ribe. Izmed močnatih jedi naj uživa bolnik narastke in pudinge. Sadje le kuhano Kruli naj bo suh ali pa prepe- čen . _ ; Črevesne bolezni zahtevajo tekočo, kašnato, nemastno hrano. Dieta je različna pri kroničnem katarju, pri akutnem katarju in pri zaprtju. Pri akutnem katarju naj bolnik ne \iživa ničesar drugega, razen sluzastih juh. Namesto kruha samo prepečenec v toplem čaju (lipov ali kamiličen). Če je bolnik zelo slab, lahko popije nekoliko kakava na vodi. Okrevajočemu bolniku dajaj-mo precej prežgane juhe, čiste telečje juhe s prepečencem, dušen riž in kuhano sadje. Pri zaprtju ima dieta namen, da razdraži čreva, da točneje de^ lujejo. Izogibati se je treba vseh jedi, ki zaustavljajo prebavo, kot so: kakao, čokolada, črno vino, borovnice. Uživajmo pa več mleka, vode na tešče, sadnih sokov, čiste juhe, gobove juhe in različnih solat. Meso sme biti mastno (golaž). Vsakovrstno sadje razen kostanja in borovnic. Dobre so kuhane češplje in vse marmelade. Sladkorna bolezen. Ker pri tej bolezni organizem ne more izkoristiti sladkorja, ki ga dobi s hrano, je treba v prehrani izločiti vsa jedila, ki vsebujejo sladkor in škrob. Škodljive so vse juhe, prikuhe in omake, v katerih je moka. Izločimo torej vse testenine, riž, krompir, kostanj in vse močna te jedi, nadalje mleko, med, pivo, mošt. Dovoljene pa so: kava, čaj brez sladkorja, vse čiste juhe brez zakuhe, vse vrste mesa, ribe. Zelenjave: solata, špinača, oh-rovt, karfijola, paradižniki, vse zabeljeno z oljem ali s kislo smetano. Od sadja naj uživa tak bolnik le jabolka, marelice in višnje in še to v manjši meri. Milka Martelanc. Mladina - njene aktivnosti v SNASu in drugje Vsako gibanje potrebuje naraščaja — potrebuje sodelovanja mladine. Tega se zaveda tudi Slovenski ameriški narodni svet, ki je na svoji drugi redni konvenciji dne 30. in 31. maja v Clevelan- Pri jedeh, ki vsebujejo dosti ° tem ^ J —- solucijo: beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov je treba paziti, da jih dajemo bolnemu človeku bodisi v manjših bodisi v večjih množinah kot pa je to sicer potrebno pri prehrani zdravega človeka. Večkrat je tudi potrebno dati takšno hrano, v kateri je enega ali drugega hraniva več in tretjega manj, vendar pa vedno tako, da obdrži hrana svo- jo hranilno vrednost. Da pri-mogla preslepiti tistih Sloven- pravijamo dietično hrano pra-cev, ki so imeli odprte oči Ra- vth|0 je torej potrebno, da po-zumeli so, da je to prva vojna 2namo hranilno vrednost posa-fašizma proti demokraciji in da | me2flih jedi jn sestav posamez-grata Nemčija in Italija na bo- nih hranil. isčih večjo vlogo od samih fa-1 pri prjpravljanju bolniške angistov. Lepo število ameri- hf||ne je yažno sestavljanje je-ških Slovencev je odšlo v Spa- dilnika oiaVno načelo je, da ntjo in se pridružilo mednarod- moramo muditi bolniku le maj-ni brigadi. Le nazadnjaki so pod hne količine posameznih jedi, plaščem vere blatili pravilno iz- toda različnih jedi. Po- voljeno republikansko vlado, gebno okr€Vajoči naj uživajo ko- 'stare domo- MLADINA Za vsako napredno, demokratično gibanje ima sodelovanje mladine neprecenljivo važnost, ne le da se vzgoje in izvežbajo moči, kilahko nadomestijo sta rej še, iz katerih koli razlogov odstopajoče funkcionarje, ampak pred vsem zato, ker so sadovi progresivnega dela v prvi vrsti namenjeni naraščaju. Ta pa bo znal pridobitve vse bolje ceniti in, če se pokaže potreba, tudi braniti, če je pri delu in v boju sam sodeloval. SANS je po možnosti skušal obuditi zanimanje mladine za cilje staršev, ni pa mogel posvetiti dovolj truda tem problemom, ker so bili njegovi aktivni člani ves čas preobloženi z nujnimi deli in ker je v dobi vojne . - . ,__. i. i-----------------• - . vse mlado, ki je bilo sposobno, dasi se «»cer vlikor mogoče raznovretno hra- j gjujjj0 v ali onem delu obo-na načelo legalizing Vera v Li- nQ Raten tega , trj!ba pri ^^ ^ ^ go narodov-je pa še bolji pešalastavljanju jedilnika paziti tudi Vendar se je tudi y teh in z njo tudi u^nje, daseb^o na okus in ra2položenje bolnika Lih lahkoopazilo naraščajoče veliki državniki »Potovali |f| seveda tudi na hranilno vred- 2animanje m^inskih krogov Kajti če niso £ Lost jedi. Nikdar pa ne silimo I domoJvino staršev, M nj^vo španska ^loi^a tragedija vse bolnika z velikimi množinami de, za njihove bri inJ ^ svetovne demokracije kaj na^ jedi Pri pripravljanju bolniške Več kot kJdaj , Je bilo bi se se zgodilo, da bi spregle- hrane je treba ^eg drugega vpra5evanJa ' F uJn{h knjigih, J 1 i /io ^ Hitler no. tudi Praviln0 uporabljati vse ra- 2emljevidfh in zgodovinskih Zgodilo se je, da jeHitler p£ M ^imbe, ki dajo jedi prije- ^^ in po ^ kar je v basal Avstrijo v nacistično vre- L kus £ Dreteklostio in ho tudi glede koroškege vprašanja oni edina sila, ki se bori na strani Jugoslavije, jih njihovi nasprotniki sramotijo z »nazivom "Stalinova lutka". SANS je tudi glede Koroške predložil zgodovinsko spomenico, ki jo je sestavil predsednik Kristan. Kot v drugih slučajih, smo tudi sedaj dobili običajni odgovor, da se bo želja slovenskih Ameri-kancev na podlagi vseh okolno-sti primerno uvaževala. Mirovna gonferenca zunanjih ministrov ni sprejela končnih zaključkov glede mirovne pogodbe z Avstrijo, torej tudi vprašanja Slovenske Koroške ni rešila. Medtem pa je položaj Slovencev na Koroškem slabši od Primorskega, kajti slovenske pokrajine pod Avstrijo so pod upravo britanske vojske, ki na vse mogoče načine zanikuje Slovencem možnost do svobodnega uporabljanja slovenskega jezika, do njihovih šol, pilitičnih ln kulturnih organizacij ter sploh do vsega, s čemer bi prišla do večjega izraza slovanska narodna zavest na Koroškem. Naše delo v prid pravične rešitve tega vprašanja pa je postalo še bolj otežkoČeno zaradi splošnega proti jugoslovanskega stališča ameriškega tiska, radia in oblasti ter zaradi fiksnih idej državnega departmenta glede jugoslovanskih zahtev vseh vrst. Obenem pa je bilo treba tudi naše rojake v Ameriki seznaniti s koroškim problemom in jim orisati resničen položaj. To je SANS storil z razmnoževanjem in objavljanjem informativnih in pod učnih člankov o vseh pa-nogah Slovenske ^>roške, ki so KOMENTARJI (Nadaljevanje f 1. strani.) pa marsikateri naši bivši zaveznic^ V It. 1 i je polic|ja dne 22. junija na dramatičen način udrla v doxove fciv!I>. ?!u^clirJj~v;h SANS obsolil pfttidelastko ikonedajstvo v led. državah Na drugi konvenciji Slovenskega ameriškega narodnega ^ ........... sveta v Clevelandu dne 30. in 31. maja 1947 je bila med drugim pomočnikov, ki so pred meseci iprejeta vaina resolucija z ozirom na sovražno zakonodajo v tej organizirali podtalno fašisti deieli proti organiziranemu delavstvu in delavskim interesom (gibar.je. Udcr rtAjc so jc izv.-šll širorn Italije. Med aretiranci je mr.op nekdanjih fašističnih prvakov, a nekaj glavnih policija še ni dobila v pest. — V Italiji je še neko drugo gibanje, ki ga vodijo bivši fašisti. Deluje odkrito ln 'legalno", ker zanika« v obče. Ta resolucija se glasi: Zmaga demokratične aliance bo svojih vitalnih interesov. Se- bili deloma naši, deloma pa so prizadeva, da bi med Sovj. uni prišli iz Slovenije. Poleg tega jo In Zed. državami ne prišlo do smo darovali iz upravnega skla- usodnega spora, je Cehoslova- da $500 Tiskovnemu skladu za ška Češka je Rusiji tradicional- Primorsko in Koroško v svrho no prijateljska vsled svojega TTffTVfTTVVfTTfTf fffffVTtf tfff tf fVfffff tfVTffVffffSf \\ PROLETAREC" u je v novi Jugoslaviji dobrodošel list. V prejšnji je bil prepovedan. prosvetnega dela. Poleg zadev tičočih se Primorske in Koroške se je SANS ba-vil tudi s sodobno ameriško zunanjo politiko, posebno glede vojaške pomoči Grčiji in Turčiji ter je nasprotoval predsednikovi zahtevi po več sto milijonih dolarjev za ojačanje in vzdrževanje nedemokratičnih režimov v omenjenih dveh državah. Poudarjali smo, da SANS soglaša in podpira vsako pomožno akcijo, ki bi koristila kate remu koli lačnemu ljudstvu. Podpiranje z orožjem, municijo in vojaštvom napol fašistične režime pa ne vodi na pot svetov-nega miru, temveč v novo prelivanje nedolžne krvi — v tretjo svetovno vojno. Na predsednika Truma na je bil poslan tudi apel, da se upoštevajo letošnje potrebe narodov Jugoslavije, ko se bo delila nekaterim državam, zlasti bivšim sovražnim deželam, podpora v obliki živeža, hrane, žita in drugih potrebščin. Poudarja-no je bilo, da če so sovražne dežele kot Italija, Nemčija. Avstrija in Ogrska upravičene do naše podpore, tedaj je Jugoslavija, naša zaveznica, pač zaslužila vsaj enako, če ne boljše uvaževanje. Običajni odgovor je vseboval dolgo uradno pojasnijo in izgovore. Pri vseh podobnih akcijah so SANSa podprle tudi naše podružnice in druge prijateljske organizacije ter posamezniki, ki so se odzvali s stotinami brzoja-vov in pisem, naslovljenih v Washington ter na razne konference. Res je, da v vseh slučajih niso bili doseženi posebni uspehi, vendar pa je tak kolektivni odziv in nastop pustil vsa ki-krat svoj pečat pri odgovornih faktorjih. Ce bi bilo več slovenskih Amerikancev, več jugoslovanskih Amerikancev in njihovih organizacij povezanih v eno skupnost, bi bil .nemara tudi naš skupen nastop bolj učinkovit. Ravno to je važen argument in vzrok, čemu potrebujemo stalno organizacijo, ki bi nas pove-za vala v zadevah, ki so skupne starega slovanofilstVa. * kulturno pa je zapadrft orientirana. Ne le to! Cehoslovakka ima t zapadom velike trgovske zvefce. N. pr., Že sedaj znaša Izvoz raznih izdelkov ie Cehoslovaške v Zed. driave milijone dolarjev na leto. Zato je v interesu vsake take dežele, kakor Je CehoslovaŠka, . da ie v prijateljstvu z obema -j*. , - . ... _ blokoma. In vrh tega so na Ce- lo^lnost bi *"luiiU vrnitvl škem državniki, ki iz svojih tad agresivnim naci-fašizmom in japonskim*militarizmom je itdvomno največji in najpomembnejši dogodek tekočega itoletja. Prav tako je nedvomno, da Je za dosego te zmage x>leg oboroženih sil največ doprineslo delavstvo, ki je izdelo* /alo vojne potrebščine vsake vtste in zaradi nujnosti dobav-Ijanja žrtvovalo začasno mnogo svojih pravic. Prostovoljno je sprejelo izredno dolge delovne jre, robotalo ob nedeljah in praznikih, se pokorilo radoni* ranju Živil in drugim zasilnim privilom, ker se je zavedalo, da je od njegovih žrtev v veliki meri odvisna čim hitrejša zma ga nad kugo, ki si je nadela ime fašizem. Na tisoče in tisoče mlajših delavcev je služilo v vojski ali mornarici in na tisoče jih je pu stiio svoja mlada življenja na bojiščih. Ker je najštevilnejši del prebivalstva, je naravno, da njegov doprinos največji. Ta skušnj vedo, kaj porteni nesloga miru nagrado in priznanje v obliki razširjenja njegovih pravic, danji napadi na te organizacije, če se pravočasno ne ustavijo, morajo pahniti delavstvo v popolno brčzmočno odvisnost od egoizma najmočnejših podjetniških skupin, katerih sila je v teku vojne vsled ogromnih prof i -tov mogočno narasla in tako postala delavstvu skrajno nevarna. Sedanja socialna politika pa >e povrh tega skrajno kratkovidna, ker neizogibno vodi v gospodarske krize, ki udarijo tudi iruge plasti, zlasti tiste, ki so odvisni od delavcev kot kupcev. V živem spominu je še tako zva-na depresija Hooverjeve dobe, ki je dolga leta tlačila kakor mora ne le delavce same, ampak tudi vse manjše trgovce in druge s trgovino povezane faktorje, zdravnike, kmete, sploh najširše sloje naroda. Dasi je bila po filozofiji tedanjega predsednika prosperiteta ves čas za vogalom, je depresija povzročila polom neštetih bank, izgubo vseh življenskih prihrankov neštetim starim ljudem, nagnala jia tisoče obupanih v samomor zavezniki. Ako ne bi bilo ** * P°ve* varn?rt Pri df,u I in krlUčno omajala zdravje ne- med romanj na Hitlerjev grad na Bavarskem, pa ne bi bilo "apiza-nja". In ako ne bi bilo leta 1939 toliko mržnje proti Rusiji, bi mogoče do vojne sploh prišlo ne bi in Moskva se nad Parizom in Londonom s svojim paktom prijateljstva z Nemčijo ne bi maščevala. Oziroma ne bi imela vzroka za take kupčije. V vojno je morala koncem konca vseeno. Cehi niso edini, ki so Moskvi rekli, da naj ne odbije vabila, ki sta ga ji poslala po Marshal-lovem govoru Bevin in Bidault. Kajti Ukrajina si še dolgo ne bo od pc mogla. če ne dobi raznega materijala za svojo obnovo od zunaj. In isto velja za Belo Rusijo, za vso Poljsko in več aH manj sa ostale baltiške deftele. Nedvomno bi Jugoslaviji koristilo, ako bi tu mogla dobiti dovolj kredita za nakup moder-nih strojev, ki bi ji pomagali v obnovo. Tako pa se trudi za rekonstrukcijo Zgolj z golimi rokami svojih delovnih množic. Ako hočejo Zed. države Ev-ropi resno pomagati, bo to koncem konca najbolj njim v korist. Cim postanejo dežele, kot so CehoslovaŠka, Jugoslav's, Francija itd. stabilne, se prične medsebojni promet, od katerega so vse odvisne. v vsakdanjem življenju, da odpade kriza na stara leta in za slučaj obnemoglosti, da si omogoči užitek tehničnega napredka ln kulturnih pridobitev. Namesto tega pa se Je zakonodaj -stvo v federalnem kakor tudi v mnogih državnih parlamentih in nastopanje vladnih faktorjev obrnilo proti delavstvu z očitno tendenco, da se njegovim s težkim trudom zgrajenim organizacijam obrambe odvzame vsaka moč. Podjetništvo ima na razpolago vso gospodarsko silo. kateri bi bili delavci izročeni na milost in nemilost, če ne bi imeli sredstva, da se upro prevelikemu samovoljnemu izkoriščanju,' to sredstvo pa najde edino v svojih organizacijah, ki mu omogočajo skupen nastop za obram : Naročite ga svojcem. Stane $3.50 za celo: leto. Pol leta $2. \ V starem kraju tudi žele, da jim naročite i Naročite ga Čitalnicam ter bralnim druitvom v valih rodnih krajih^ AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR Stane za stari kraj $1.65. Z lanskim letnikom poš-; 'jemo oba za $3. Dve knjigi ia tri dolarjo. Tiskovni j urad slovenske vlade Hli, da pošljemo ljudem tam čimveč izvodov Proletarta in Družinskega koledarja Ne odlakijtel Pošljite naroiilo takoj! ^UAiAiAAUUAAAAAIIIIIIIAUUIIIUIIUlMIUiUišI zadostno hranjenih moških, žena in otrok. Neomejen? moč izkoriščeval-nega podjetništva mora v prvi vrsti poroditi nezaposlenost, te-4aj pa ne more slediti nič drugega kot splošna' kriza, katero le najbogatejši lahko prebijejo brez škode. Socialno zakonodaj-, stvo. naperjeno v prvi vrsti proti delavskim organizacijam, o-groža torej ogromno vcčfrio prebivalstva edino le v prid peščice samoljubnih izkoriščevalcev. Slovenski ameriškki narodni svet izreka svojo solidarnost z organiziranim delavstvom, ki se bojuje za svoje težko pridobljene pravice in mu obljubuje pri tem delu vso moralno in po možnosti materialno podporo. Pravica ne sme biti premagana. va, da je fašistično. Imenuje se gibanje "navadnega človeka", oziroma za borbo v pomoč "navadnemu človeku". Ima — pravijo — že par sto tisoč članov. V Italiji bodo še veliki potresi (rocialni in prirodni), predno se bo umirila in uredila za bodočnost. Kartunist Orr, ki riše v Chicago Tribune, ima v izdaji z dne 21. junija sliko napol razcapanega človeka, z imenom "Evropa". Stoji na pečini, pod njo je vodopad in ga označuje s "komunizmom". Pripravlja se na skok v to globino (v "komunizem" in kliče, ena dve, ena dve. Za njim so prihiteli ameriški diplomati z vrečami dolarjev, da ga odvrnejo od "samomora". In zdi se, da ta trik res pomaga. N. pr. Italiji je že veliko zale-gel, In Franciji. Senator Taft iz Ohia je glavni krmar boja za onemogočenje ali vsaj za zaviranje 4inijskega gibanja. Takozvani protiunijski zakon je v glavnem on zasnoval. Unijski voditelji ga napadajo, a lahko bi priznali, da so sami dali veliko povoda in materijala za ščuvanje "javnosti" proti njim. Stavke zaradi jurisdikcij-skih sporov, zaradi "prestidža" in "časti" in pa ponesrečeni manevri — n. pr. v West Allisu — so kot nalašč sredstva za proti-unijsko kampanjo. Ako se hočejo odborniki AFL in CIO kaj naučiti, naj najprvo strnejo svoje vrste, kakor imajo strnjene delodajalci, pa jih bo tudi toko-zvana "javnost" boljše upoštevala in jim stala na strani. Madiarski "rdečkarji" (koalicija komunistov tn social-demokratov) je minulo nedeljo prišla na dan z dolgim poročilom o zaroti konservativcev, med katerimi je bil tudi odslovi jeni bivši predsednik vlade Ferenc Nagy. Društvo Nada št. 102 SNPJ pomoč uniji klobučarjev Chicago, III. — V našem me- za Chicago, stu je v teku kampanja za organiziranje delavk, ki so upo-slene v delavnicah ženskih klo-za nas vse. V celoti je danes ne- bukov na za pad ni strani. V de- mogoče oceniti vrednost SAN-Sove politične akcije, pač pa pride čas, ko bodo drugi sodniki znali naše delo pretehtati in o-ceniti v smislu SANSovega programa. (Dalje prihodnjič.) - Male dežele za več sodelovanja med "veliko četvorico" (Konec s 1. strani.) stavile take pogoje, da se bo vse skup razbilo. Zadnjo soboto so iz Moskve odgovorili, da je sovj. vlada pripravljena 'iskreno sodelovati s katerokoli in vsako deželo na svetu, ki so za kooperacijo enako iskrene. In ob enem je Moskva s tem pristala v povabilo za ekonomske pregovore z Anglijo in Francijo. Do sporazumov — ako sc do-gode, je seveda še daleč. V Kremlinu menda nimajo kaj posebnih nad v skupno akcijo, zaradi stališča Zed. držav, ki vodijo politiko za zedinjenje lt tistih detel, ki so protisovjet-ske. Ampak ako bi vabilo odbili, bi zgodovina njih dolžilo za možno katastrofo in za kalite v miru. Vpliv Prage v Moskvi Ena izmed dežel, ki si zelo lavnicah te stroke v "down-townu" je naša unija že dolgo priznana, ne pa še v tvomicah na west side. Ker pa je težavno, da bi bile delavke in delavci v enem in istem mestu organizirani le na polovico — dri/ga pa bi bila v podložništvu, kahor je rekel Lincoln, je v korist vseh delavcev, da so organizirani. Naše delavke v tej stroki so šle v borbi za organiziranje že skozi veliko bitk—večkrat brez uspeha. Vodstvo unije pa sedaj zagotavlja, da če je volja delavcev in delavk v klobučarski industriji v Chicagu iti v unijo, bodo s svojo in njeno pomočjo zmagale. Torej vam tu priporočamo, da sodelujete — sebi v korist. Društvo Nada št. 102 SNPJ, katero je že od svoje ustanovitve bilo vedno v pomoč unijske mu gibanju, i v katerem je mnogo članic, ki so uposlene v klobučarski stroki, Ja za to, da postanejo vse "millinery" delsv-nice unijske. V U namen Jc nastopil na naši seji dne 26. Junija organizator Albert Weisbord, kateremu smo obljubile vso podporo našega društva. Angela Zaits, predsednica Ako verujete v poslanstvo, ki ga vrši "Proletarec", pomagajte tn shirajte prispevka v ajegav t*sknvt»i oklad! Chicago and Northern Illinois... Raids With Varied Skills aad Vast Experience V Chicafu in severnem Illinoisu Je dva in četrt milijona tovarniških delavcev, ki to klasificirani v več kot 2,600 vrst različnih strok . . . dam najbolj strokovno lskušenlh mo« ia žena na sveta. * Več kakor 12,000 različnih industrijskih, transported j skih in { drugih podjetij V tej okolici, poslužujoča se te velike delavske sile, so producirkla in dostavila deset bilijonov dolarjev v izvršenem delu vsako leto med vojno. Samo v eni grupi četrt milijona so moški ln ženske izurjeni 'tool and die makers, machinists, millwrights, bench assemblers, set-up men, inspectors, finishers and cutters." Skoro pol milijona delavcev v Chicagu in severnem Illinoisu ima precejšnjo industrijsko izkušenost. Ravno tako Je tukaj tudi 150,000 ljudi, ki so izkušeni v vsakovrstnih transportacijskih oddelkih, najboljtih na sveta. Dom za več kot pol milijona uradnih in profesionalnih delavcev, Chicago in* severni Illinois nudita tem ljudem največje število profesionalnih in strokovnih šol, ter raziskovalne (reseacrh) faclli-tete na stetu. • Delavci v tej okolici so itvanredno zanesljivi. Skoro 70% se Jih Je rodilo v Chicagu in Severnem Illinoisu ... 'največjo proeeatao šteVRb domačih delavcev v katerem koli večjem i ndu.tr LI nem cen-trn. Ti delavci so tudi visoko izšolani, saj Je proporcionalno število graduaritOv višjih Sol tu Večje kakor v katerem koli industrijskem okrožju. KolekUvna pogajanja po izkušenih voditeljih vedno znižujejo zgubo delavskih ur radi delavskih raiporov. V primeri s podeželskim stanjem Je sedaj tukaj proporcionalno manj Izgubljenih delavskih ur. fcato, ker so detavei v Chicagu In severnem Illinoisu tako mnogovrstni In tzkušenl v svojih strokah. Je Commonwealth Edison kompanijs, ki Ima r.a seboj le dolgo vrsto let obratovanja, prepričana, da Je njena bodočnost uspešno Zagotovljena. TERRITORIAL INFORMATION DEPARTMENT 140 UmtA rWere CHcm* 9. I1617 COMMONWEALTH EDISON COMPANY A Yugoslav Weekly Devoted to the EDUCATION Interest of the Workers 111 I g\ f Xyr I 1 A T» 1/ / \ ORGANIZATION e 1 11 w 4 1 Z1 U HI C O-O FERATIV8 OFFICIAL ORGAN OF I rv 1 # 1 ^ I \ 1 rA l\ I\#V j COMMONWEALTH J. S. F. and Its Educational iuroau 1 JL JLVvyJUJU JL JL XJLVJUv^ NO. 2072. W~kly ml 1301 5«. Law An. CHICAGO 23, ILL., Juno 25, 1947. VOL. XUL Business Unites - Labor Splits Millions of union members are mystitied by the sudden attack made upon them by Congress. They can't understand why such drastic action should have been taken in a period of comparative industrial tranquility. "What happened?" they are asking each other. That question is answered by the May 13 issue of the Congressional Quarterly, which reveals the staggering extent of the campaign against labor bl organized business, headed by the National Association of Manufacturers and the United States Chamber of Commerce. This campaign didn't start suddenly. It has been going on for 10 years. It began in 1937 and it continued quietly and effectively through the succeeding years while organized labor, oblivious to the danger, expended its efforts in bitter internal strife. Business united to fight labor. Labor divided to fight itself. Some idea of the amount of money business is spending can be obtained from the fact that it is costing the American Federation of Labor $1,500,000 to carry an advertising campaign in 110 daily newspapers. The NAM alone is carrying on a similar campaign in 287 daily newspapers. It is spending probably around $4,000,000 for Ihis phase of its activities. But besides that it is sending props-ganda to 5,500 weekly newspapers and to broadcasters for 839 radio stations. Regular broadcasts are carried on 113 radio stations. Beyond that, the NAM circularizes 40,000 leaders of women's clubs, 40,000 educators, 20,000 clergymen and 20,000 farm leaders, according to the .Congressionsl Quarterly. Suplementing this river of propaganda, the national Chamber of Commerce is busy working on legislative questions through its 2,713 locsl chambers and trade associations. Through six regional directors it organizes "committees on national affturs, in every State to follow up the propaganda of the NAM and to bring pressure on local congressmen and senators. And of course the theme for the local committees is supplied by constant communications from the national chamber. After 10 years of this work, accelerated by campaign help for friendly candidates, it is not surprising that business finally passed the labor bills in which it hss invested countless millions of dollars. The same money spent to improve labor relations would have accomplished better results more quickly. It would have brought industrial peace. Instead, business bought industrisl discord. Business speaks in America today frith a single, thunderous voice. Labor replies with many conflicting voices. When labor... but you know the answer. Say it yourself! The International Teamster. INSTEAD OF ABUNDANCE AT HOME WE GOT PANICS AND DEPRESSIONS By RAYMOND HOFSES Those spellbinders of capitalism who, a generation ago, frigfr^ned the little Americans sway from tho* Socialists by rightly declaring that Socialism is an international movement, but wrongly asserting that the workers international advocated by the early Socialists of all countries was against the best interests of the American people, should now be asked to explain. * For, like it or not, this nation is being drawn into an international set-up wfiich, despite — or rather because of—the many victories of phony nationalists over Socialism, is bitter in the mouths of the "victors" and destructive of the comfort and security of those little Americans who permitted themselves t^ be fooled by senseless nationalistic jargon. The world cooperative commonwealth that Socialista advocated has been sidetracked. But Internationalism is going forward, brothers. It's the exploiters' brand—snd ^ow do you like it? - One doesn't need a college degree to see that the people of Gfeece and Turkey, of Italy and Iran and of defeated Germany are helping to decide the actions of these United State«. Foreigners are now determining what our industries shall produce and how our taxes shall be spent and how much freedom Common-run Americans shall have. The decision is not being made in the spirit of brotherhood, as It would have been if the workers of the world would have accepted the Socialist brand of InternaUonalism. On the contrary, it is being forced upon us by the fear that, unless rich America does some sharing of its wealth and power, capitalism will loee everything. The kind of internationalism we are getting now is the result of playing to its logical end the game of production for profit and human exploitation at home and commercial rivalry around the world. Those blatant orators of a generation ago who told the world that America could stand alone have brought us to s pretty peas, haven't they? Those victories over Socialism of former years, what are they worth today? And what will they mean to us tomorrow? The future that capitalism offers is taking form. Millions for foreign enterprise« mean* that the workers of this nation must be forced to produce more,for leas; we cant give it away and have It too! Labor control legislation already enacted must be only the beginning of a program eft abeoute class control! THE MARCH Of LABOH WMAT *X)CA#MCTA&*» wtoatD Ac*ev6, tbuMurrreRFofcce < ACCOMPLISH AS ^bU MA¥ • * y [ / «H*rototf> M-MMS* vtaOflftTH* o&eustesratfir »ras lnefbU-TAXirtTWCOST SlULMAVClf. Agitation for universal conscription of youth for military service, now being rotfeffd fo tbe people in its mildest form; marks the start of a policy aimed ft fitting the minds of1 the next generation with the kind of human regimentation that a class society must have In ordei* to exist in the world that capitalism has fashioned! Where are we going? Let the smug apologists for the private-profit system of a generation ago answer. "You Socialists sre ahead of your time. Yes, we'll get Socialism some day, but not yet; the time isn't ripe. Socialism will come, but it won't come the way you want it to come and you Socialists won't bring it about." Remember? Well, those prophecies were true. In election after election Socialism was rejected. Instead of abusdance at home we got panics and depressions. Instead of international cooperation we got wars. And now the black international of a dying economy is takkig form and not in the way or in the spirit Of Socialism. Now we are interested in our neighbors—in the hope that we can establish tbe controls that will permit us to continue to produce wealth for sale—and for the profit of an owning class. Well, what about those victories over Socialism in the past? What did the American people win? And what will be the fruits of other victories for a way of life that is motivated by narrow self-interest and that now menaces the human race with a war of extinction? ' /J PROFITS OR NO POTATOES Americans who vote for Socislism have a right to complain about the fact that thousands of tons of potatoes were destroyed the other dsy in Alabama because the market was glutted. But others had better not talk too much about the incident. The fact is that destruction of food st a time when millions of people sre in need is s normal process of an economy that functions primarily for private profit and without an overfall plan. There is no difference between a Departmort of. Agriculture order to destroy spuds in 1947* end a New Deel order to plow under cotton and destroy pigs in 1933. We may as well recognize that wealth is not produced for the people's welfare. Moreover, nobody in particular is to blame when people fear abundance or when workers become jobless and broke after producing more than owners can sell. TbAt, we aay, is the fault of the system-^and of the people who vote to continue such a system as we now*have. If we don't like it we'd better get together and set up e new economy under which production will be planned for the general good.— Reading Labor Advocate. i . i LOOKING AHEAD By Len De Cam Some of the founding fathers of printed pages places some new re- BOMB STUFF Uranium, the stuff of which stomic bombs are made, is reported to have been discovered in the Colorado river basin. Deposits sre said to be large enough to give hope they will make the United States independent of foreign sources of mpply. . , < , Most of the uranium used in this country's $2 billion atomic energy project has come from the Great Bear Lake region of northern Can-sda. Many an editorial writer, trying to tell unions not to ask for raises, thou Id have read Plutarch, who said about 1800 years ago: "It Is a difficult taak to make speeches to the belly, which has no ears." And the Bible (Proverbs xi, 29) says: "The liberal soul shall be made fat." Obviously we don't go bock to those old writings often enough. this republic were very fearful of what might result from allowing the common people to vote. They reasoned that the poor and underprivileged were in such a vast majority that they would run the country, under any democratic setup, to the disadvantage of the rich and privileged. But, judging from the record of the present Congress! they need not have worried. ' The greit majority of American families have annus! incomes of less thSp $?,0(K). and. about half have less than $2,600. Federal Reserve Board figures for 1946 show 20 per cent of aH families with incomes under $1,000 a year; 47.7 per cent under $2,000; 70.3 per cent under $3,000; 85.8 per cent under $4,000, and 92.6 per cent with less than $5,D00. One might expect thst politicians elected by majority vote would fall over themselVes trying to serve the interests Of the low-income majority of the population. But that's not what has happened in this Congrees. The tax bill passed by Congress is heavily weighted in favor of the rich minority. It would add $37,430 to the take-home pay of an individual with a $300,000 income. It offers average tax ssvlngs of only $37.52 to 26 million taxpayers with incomes of less than $2,000; while the two million with moss than $6,000 get tsx relief averaging $742. Under this bill, millionaires pay onIV 8.8 percent taxes thap In 1039, while persons with iocoifce* of $3,-000 must pay $3,700 per cent more In taxes. Still less concern for the welfare of low-income Americans was shown by the top-heavy majorities which passed the Taft-Hartley Mil. This measure is s masterpiece of legalistic confusion, designed to upset nearly all existing collective bargaining procedures. Nearly every sentence ki its 73 striction on the workers' union rights and weakens their bargaining power for better wages and conditions. Most of the Congressmen who trooped down the aisle to vote for this bill didn't even know its contents. But all of them knew it waa a measure desired by antiunion employers to weaken the position of American working people. On every measure-before it, the present Congress has stywn a similar favoritism for the tiny rich minority, and a similar indifference or hostility to the interests of the great majority of the people. Instead of raising the present miserable minfenum wage of 40c an hour, it has passed s bill to undermine the protections of the existing wage-hour law. A{fer destroying price control for the benefit of profiteers, it has now voted to permit {he wholesale raising of rents. At the same time, it has scornfully sidetracted health, housing and all other social legislation to better the conditions of the great majority of low-income Americans. The reactionary majority in Congress hope to escape restribution at the polls, not only by confusing the Jame« and fooling the public, but flao by preventing progressive political organization, » V. , But In this the tories are reckoning without their host. Tho Shape of Things (From THE NATION) The report of the Compton commission on Universal Training has brought this country faee to face with the realities of atomic war. According to the report, the first day's attack might well obliterate our 12 major cities, elimnate most of our productive facilities, and throw our transportation and communications systems into chaos. Possibilities of intercepting this initial attack were considered to be slight. The only hope of emerging "victorious" rested upon a national population trained to meet the emergency and rapidly to mount a counter-offensive. It may be useful to project the lines of present political conflict into the future and face the logic of cataclysmic war to which they point. Certainly, we can take little comfort from the labors of the United Nations Atomic Energy Commission which arrived at a new stalemate. It is clearly suicidal to abandon such efforts toward intematiohal agreement on a control system. But time is running out, as David Lil-ienthal's speech to the commission last week indicated. Stressing once more the necessity of an Atomic Development Authority with super-sovereign powers, Li lien thai emphasized that the United States would continue research in the field of atomic energy and keep up the manufacture of bombs until agree men t wjss reached. His remarks un derline the fact that the alternative to a United Nations system of security are competing national-security systems besed on the assumption that war will come. But are we doing all that is possible to make such a war unlikely? Wars are not deliberately choeen by nations. They grow out of deteriorating political and economic situations and out of the fears, suspicions. and human misery these situations breed. The structure of the United Nations is evidence of this truth. Many of ita functions are related to the rebuilding of the world economy. But the U. N.'s various agencies are powerless unless they have the full support of the one power of paramount economic strength and resources. The efforts of the United States so far, magnanimous In the emergency activities of UNRRA, have been faltering and equivocal in the job of reconstruction. The outside world is going bankrupt, its dollar stocks are being rapidly exhausted. Its imports ate threatened with blockade, political chaos is succeeding economic chaoa. Quite apart from the imminent threat to our own economy of a bankrupt world, Europe and Asia in prolonged economic misery will inevitably become the breeding ground for that war the Compton commission asks ui to prepare for. If we are going to come to our senses we had better come quickly—and that goes for our President, our State Department, and, most of all, our Congress. Perhaps Secretary Marshall's Harvard address Indicates a broader wisdom In high'places than has previously been demonstrated. The Secretary said: "It is logical that the United States should do whatever It is able to do to assist, in the return of normal economic health in the world, without which there can be no political stability and no assured peace.** Whatever we do, it should be done soon and on a scale vastly larger than any suggested by our previous efforts. Congress Should Act on 'Soil" Bill History records great nations which became impoverished because they exhausted their soil. The United States is following that fatal path, Senator Hill of Alabama and Congressman Cannon of Missouri warned this week. "The fundamental strength of any civilization is the fertility of the soil that supports it," Hill told a Senate committee. "Today we are removing about twice as much plant food from our soil—through cropping erosion and leaching—as we are returning through fertilizers and soil-buliding crops. "Even the richest man will soon face bankruptcy if he draws aut of the bank twice as much each year as he puts into it. That !s what is happening to our basic natural resource—the soil." Cannon quoted an agricultural authority, who said: "The topsoil from 40 acres of land is being washed away every minute down the Missouri, Ohio and Mississippi rivers. "Tc begin with, we had only about 450,000,000 acres of irable land in the United States. Already, 50,000,000 acres have oeen totally ruined, another 50,000,000 acres is well on the way to ruination, and another 100,000,000 acres needs attention right now to save it. "Even a large part of the Sahara Desert was fertile at one time and supported a large population." To keep America from becoming a "Sahara Desert," a soil conservation bill has been introduced. Congress should do something about it.—Lsbor. New Measures in Yugoslavia f p- Credit System »lit pap t i Sa t'-e A t CANCER A test thst makes It possible to detect rancor of the internsl or Dans in Its early stages Is announced by the American Association for the Advancement of Science. It is said to be the "greate«t single blow" against the ' killer'' since«the discovery of radium and X-rays and will be of even greater importance. Cancer can be cured if detected in its early stages. The trouble has been that moot of the serious types of the disease do not produce symptoms until joo 1st« for medical help. Henry Wallace Historians say tiiat more has been written about Jesus, Lincoln and Napoleon than any other persons. Into this charmed circle a new figure is moving. It is Henry A. Wallace and his stature is steadily gaining in the hearts and minds of those whose labor creates the wealth of the world. About 800 years ago the people of Scotland were engaged In a death struggle with Saxon England. The Scots were led by a knight In shining armor whose nam* was William Wallace. Although his cause was lost snd he was killed by the English, William Wallace is known in history as a gallant defender of the underdog. Henry Wallace may be no relation to William Wallace but their A Report frem Yugoslavia * In pre-war Yugoslavia, as in oth-! er capitalist countries, banks were institutions for the accumulation of idle capital in order to redistribute it at a profit. The latter resulted from the difference between the rate of interest peid to the lender, and that charged to the borrow> er. The owners of almost all of app. 700 amaller and large bankn were private shareholder*. There were also a few state or semi-state Institutions. Their aim was the same—the acquisition of the greatest possible profits, while the principles of their operations were similar to those of private banks. Alterations in the social and economic structure of post-war Yugoslavia included changes in the role and character of the banks \vhich are now no longer profit making enterprises for state or private capital. Today, banks are important economic and financial organs,"existing and working in the interest of the entire national economy, and performing their tasks in accordance with the common interests of the economy alongside the economic and financial credit plan of the state. Their principal functions are as instruments of planned or ganlzation, handling the ent're financial transactions of the country and accumulating free capital in order to redistribute it according to the needs of production and other branches of the state economy. In carrying out these fundamental functions, banks are enabled to provide evidence not only of the size and distribution of credits but also of the entire financial and economic activitffs of state and private enterprises. Being in continuous financial contact with various enterprises, they are well aware of the merite and defects "of the latter, ffehffe the governsieflt nos«c«*es a ytty sensitive scale for registering every improvement or retrogression. Being in possession of statistics ^relating to the dze and dis-trlbution of, credits the banks are able to utilize them as a basis for the most effecUvc supervision oi all activities of the state economy. Qranting credits to the various enterprises, on the basis of the government's credit plan, and assisting them to perform their tasks in the economy of the country, the banks are in a position to supervise their activities in general. This, developed to a higher degree in the USSR, is called "Monetary.supervision." # In this way the banks are functioning as exceptionally effective organs for executing the general economic and financial lines of pol* Icy laid down by the government, and are moreover ita chief statistical and supervisory agents. The degree of success achieved during the improvement of the credit system in the poet-war perioH may be summarised as follows: 1, The state field of activity in banking business has been in- careers afe strangely paralel. Hen ry Is almost single-handedly ftght- .creased and strengthened, primsrily because of the strengthening of Its field of activity in economic branches and also because private, ing for the cause of those forgotten men whose labor is bought and sold for profit by business monopolists. His heart respond« to the pleaa of the little man and his battle Is an uphill fight against the forces of greed, corruption and reaction Henry Wallace Is a man of vision and destiny. profit-making and speculative bank capital has not succeeded in complying with new democratic principles. Thus private banks have gradually weakened and liquidated, playing, so to spesk, a negligible role in the economic life. On the contrary, alongside with the de- qr v*. > v . H 11»; *< » ' |#« i velopment of national capital In general, the volume and importance of the activity of state and semi-state banks haa increased to such an extent that these alone have been able to supply all necessary credits. 2. The credit system is working in accordance with an elaborated plan. Contrary to general chaotic and prolific variety of credits offered by pre-war banks, the law which introduced and applied the new credit system (passed immediately after the liberation of the country), clearly defined the or-, ganisation and functions not only of the credit apparatus as a whole but also of each bank separately. Banks were classified to work with particular branches of the economy. All these measures laid the foundation for the introduction of planned finance. The great volume credits placed at the disposal of the economy were of such an extent, only because of the existence of such a rational plan. Two recent regulations of the federal government' were introduced with the aim of adapting the form of organization of the Credit system to the requirements of economic and social development The first refers to the government's repurchase of shares of the National Bank and of other big federal banks, and the other to the fusion of Industrial Bank, Bank for Handicrafts, Agricultural Bank, Postal Savings Bank and other economic banks of people's republics into a single National Bank of the Federal People's Republic of Yugoslavia. These new measures of the federal government are of the utmost importance. The social character of the national economy tends also to direct the organization of production and distribution to comply with common national interests. It is evident that the private capital in big hanks, the function and stimulus ci which was to increase and bring profits to the owifers, could not reconcile itself to this social character of the state economy and could not adjust itself to common national interests and aims. Occupying one of the most important positions in the national economy, the action of private capital, pursuing its own aims, would be in opposition to the general aims of economic development and would hinder the application of the economic plan. On the contrary, complete ownership by the government of the property of the national bank and of other big banks enables the state management to achieve complete coordination of their activities with the common national interests and with the development of: national economy. These were the reasons which diete ted the repurchaee of shares of the National Bank from private shareholders as well as those of Industrisl and handicraft banks, the value of which was paid in full. Anaconda's Profits The Anaconda Copper Mining Company reports a profit for the first quarter of 1947 which la 2,400 per cent greater than for the corresponding period of 1946. No man of woman born, coward or brave, can shun his destiny.— Homer. iii •A. O s t L ML