Ano (Leto) XVI (II) Ko. (Štev.) 6. “E8LOVENIA LIBRE” BUENOS AIRES. G. FEBRUARJA (FEBRERO) 1958 Po moskovskih navodilih Vpliv Francije v Srednji Evropi in s tem tudi v naših krajih je naraščal po francoski revoluciji v letu 1789. Revo¬ lucija je v Franciji šla doma sicer sko¬ zi velike krize in težave, vendar so nje¬ ne ideje v 19. stoletju sprožile v Evro¬ pi gibanje, ki je svoj višek doseglo s koncem prve svetovne vojne v letu 1918. Vsa Srednja Evropa je vstala v novo dobo; na razvalinah habsburške monar¬ hije je zrastla cela vrsta svobodnih na¬ rodnih držav. Novi red v tem delu Ev¬ rope se je v glavnem naslonil na Fran¬ cijo, ki je bila tedaj vodilna država in Mala zveza, zveza češkoslovaške, Ro¬ munije in Jugoslavije, je bila v veliki meri stvaritev francoske diplomacije. Leto 1918 pomeni zaključek dolge po¬ ti. Slovenci smo se priključili gibanju že mnogo prej. Ko so Napoleonove čete pred 150 leti korakale skozi Slovenijo, niso prinašale samo diha novih idej. Francoski poveljniki in guvernerji so uvajali reforme in izvajali velike načrte javnih del. Ljubljana je postala sredi¬ šče velike upravne enote Ilirije in v nje¬ ni stvaritvi je pesnik Valentin Vodnik zaslutil zarjo narodnega vstajenja. V Ljubljani so dobili prve visokošolske za¬ vode, slovenščina se je začela uveljavljat: v tisku. Z zlomom Napoleonovih vojska so odšli francoski guvernerji, ostal pa je spomin nanje — svetal in čist in ta se je ohranil vse do naših časov. Saj je še komaj nekaj desetletij tega, ko je bil v Ljubljani postavljen spomenik Napo¬ leonovi Iliriji. Med obema svetovnima vojnama se je sodelovanje med Francijo in našimi de¬ želami še povečalo. Francija je vplivala po svoji kulturni in politični moči; po kulturni mnogo bolj in sicer zato, ker se je polje duhovnega delovanja moralo zavarovati pred vednimi spremembami političnega položaja. Kar sta bila Slo¬ vencem v 19. stoletju Dunaj ali Gradec, to so začele novi generaciji postajati univerze v francoskih glavnih središčih. Kakor v Napoleonovih časih, tako je francoska vlada rada podpirala študij in bivanje naših študentov, umetnikov in znanstvenih kandidatov na svojih zavo¬ dih. Mnogo načrtev, idej in pobud je prišlo v našo deželo ravno iz francoske¬ ga kulturnega kroga. Ta vpliv ni zaje¬ mal samo enega dela našega naroda: mladina vseh smeri je rada odhajala v Pariz. Ko je bila v Parizu po 1. 1934 za levičarje ugodna situacija, so prav ti v veliki meri uporabili gostoljubje franco¬ skih učilnic in domov. Kar so potem oni prinašali od tam, ni bilo ravno najbolj koristno, bilo pa je tudi dokaz franco¬ ske širokogrudnosti in naklonjenosti. Iz svoje duhovne zakladnice je Fran¬ cija hotela ohraniti ideal svobode kar najbolj čist. V začetku 19. stoletja so poljski rodoljubi našli v Parizu svojo drugo domovino in se v Parizu tako or¬ ganizirali, da jim je bilo, kakor da bi bili doma. Ko je bila Srednja Evropa v kleščah nacizma in fašizma, je bila Francija varno pribežališče tistih, ki so se mogli pred nasiljem umakniti na njeno ozemlje. Po drugi svetovni vojni je polovica Evrope prišla pod totalitar¬ no vladavino komunizma. Prva leta po vojni, po letu 1945, je Francija morala sama preživljati težke ure in iskati po¬ ti navzgor. Vendar to francoskega jav¬ nega mnenja ni oviralo, da ne bi znalo ohranjati vere in zvestobe idealom, ki so v imenu svobode klicali pod svoje okri¬ lje tiste, ki so v francoskem zavetju mogli najti oporo in trenutno rešitev. Seveda se je težišče svetovne politike preneslo drugam in je N. York postal se dež vseh glavnih protikomunističnih gi¬ banj, vendar so se ravno v Parizu mogli varno organizirati tisti, ki jim popolne svobode niti Newyork ni mogel nuditi. Glavni protikomunistični kongresi so se zadnja leta vršili ravno v Parizu ali pa drugih velikih francoskih središčih. V tem ozračju so tudi naše slovenske težnje mogle najti ugoden odmev. Ko je bil v Parizu dr. Miha Krek, so mu francoski prijatelji priredili sprejem in mu naglašali misli, ki vežejo Slovence na Francijo. Kmalu za tem je bil v francoski prestolnici naš škof dr. Gre¬ gorij Rožman in francoske državne in cerkvene oblasti so sodelovale pri slo¬ vesnostih njemu na čast. Le malokateri ALFA V petek, 31. januarja, nekaj pred pol¬ nočjo so Amerikanci z raketnega opo¬ rišča na Cap Canaveral pognali z rake¬ to Jupiter — C svoj prvi umetni sate¬ lit na polet okoli Zemlje. V znanstve¬ nih priročnikih IGY se satelit imenuje Alfa 1958, za splošno uporabo pa je bil krščen za “Raziskovalca” (Explorer). Dr. !Werner von Braun, nemški raket¬ ni strokovnjak, ki je zgradil znane na¬ cistične rakete V-l in V-2, s katerimi je Hitler bombardiral London med dru¬ go svetovno vojno, je oče prvega ame¬ riškega umetnega satelita. Raketo Ju¬ piter — C je zgradil v okviru satelitske¬ ga programa ameriške vojske ter trdi, da bi mogel že pred leti pognati prvi u- metni satelit v vsemirje, če mu ne bi prekrižali računov spori med posamez¬ nimi vrstami ameriške vojske. Ponesre¬ čen poskus z raketo Vanguard decem¬ bra 1957 je izvedla ameriška mornarica. Alfa 1958 tehta 13.57 kg. je dolga 2 metra, široka 15 cm in ima obliko svin¬ čnika. Zemljo obkroži v pribl. 113 mi¬ nutah na elipsasti poti, katere najbližja točka je oddaljena od Zemlje ok. 370 km in najbolj oddaljena ok. 3.200 km. Opremljena je z dvema radijskima posta¬ jama, katerih ena bo oddajala znake pribl. 20 dni, druga pa dva meseca. V notranjosti satelita so tudi aparati za merjenje temperature, gostote zraka, kozmičnih žarkov in trčenj z meteoriti. Življenje Alfe 1958 je predvideno za do¬ bo deset let. Polet Alfe 1958 je povzročil na £apa- du veliko zadovoljstvo. V USA je prebi¬ valstvo znova svobodneje zadihalo, prav tako v zahodni Evropi. Eisenhowerju so sporočili novico o izstrelitvi satelita dve uri po odletu rakete Jupitra-C ter je izjavil: “To je čudovito!” Nixon je poudaril, da “na svetu nihče ne more imeti tehnične prednosti”, senatorji in poslanci pa so hvalili ameriško podjet¬ nost in znanstveno udejstvovanje. Wa- shington, London, Pariz, Rim, Bonn, Rotterdam, Madrid in druge prestolni¬ ce svobodnega sveta so ugotavljale, da je konec sovjetske nadmoči v vsemirju. V Združenih narodih so vedeli poveda¬ ti, da se bo Zapad mogel sedaj kot ena¬ kovreden partner razgovarjati s sovjeti glede razorožitve, glede uporabe atom¬ ske energije v vojaške svrhe in glede pravice do vsemirskega prostora. V Moskvi so brez komentarja objavili polet ameriškega satelita, nekateri sov¬ jetski znanstveniki pa so čestitali svo¬ jim ameriškim kolegom. Von Braun je dal enostavno, hladnokrvno izjavo: “To je začetek”. V USA se sedaj pripravljajo na iz¬ strelitev Vanguarda z novim satelitom, čez dva meseca pa napovedujejo izstre¬ litev Jupitra, ki naj bi ponesel še nov satelit v vseminje. Ameriški strokov¬ njaki tudi govore o izstrelitvi rakete na Luno, na Mars in na Venero. Istočasno pa v Moskvi objavljajo ponočila, da bodo tam v kratkem izstrelili 1,5 ton težki satelit ter raketo, s katero bi leteli oko¬ li Lune. Nove sovjetske rakete da bodo že na atomski pogon. Jupitra-C so po¬ gnali v vsemirje z novim gorivom “hi- dynom”, katerega sestavino von Braun cerkveni knez je bil deležen takih časti. To ozračje duhovnih vezi in prijatelj¬ stva je močno, ker je staro že več kot eno stoletje in pol. Izkazalo se je, da so trdne in globoke. Obnesle se niso sa¬ mo na kulturnem področju. To zgradbo so pred nekaj tedni sku¬ šali podreti Titovi komunisti. Francoska oblasti so pred Oranom zaplenile jugo¬ slovanski parnik, ki nosi lepo ime “Slo¬ venija”, ga odvedli v Alžir, preiskali in našli na njem orožje, ki je iz komuni¬ stične češkoslovaške prihajalo za tiste, ki se v Alžiru vojskujejo proti Franciji. “Slovenija” ni bi edini parnik, ki je mo¬ ral tihotapiti orožje v Alžiru, orožje vo¬ zijo tja še drage ladje, zlasti iz arab¬ skih dežela in vedno se izkaže, da je orožje iz komunističnega vira. Sovjeti se sicer pri tem skrivajo za kulise in po¬ šiljajo orožje iz svojih satelitskih dr¬ žav, vendar glavni del stroškov — de¬ nar — morajo dajati sovjeti. “Sloveni¬ ji” so njen tovor zaplenili, Titova vlada je v Parizu protestirala, denarne škode pa jugoslovanske komunistične oblasti 19 5 8 ni hotel povedati. V Franciji so na račun ameriškega satelita skovali novo smešnico: — Alfa 1958 je srečala v vsemirju Sputnika II. Ta ji je pohitel nasproti in jo ves zado¬ voljen pozdravil: “Veseli me, da si kon¬ čno prišla. Sedaj bova mogla mirno go¬ voriti nemško!” — Sputnika so v ZSSR zgradili nemški strokovnjaki, Alfo 1958 v USA tudi nemški strokovnjaki. V Za¬ hodni Nemčiji vlada veliko navdušenje nad uspehom Nemca Wernerja von Brauna. Nemško časopisje prinaša pod velikimi naslovi življenjepis in delo te¬ ga znanstvenika. V USA so takoj po odletu Alfe 1958 objavili ključ, po katerem satelit odda¬ ja svoje izsledke v vsemirju. Objavili so tudi, da je izstrelitev satelita name¬ njena vsem znanstvenikom sveta v o- kviru znanstvenega delovenja IGY ter bodo izsledki tega ameriškega satelita prosto dostopni vsem. Na drugi strani pa sovjeti niso objavili v uradnem poro¬ čilu o svojih sputnikih, ki so ga poslali vodstvu IGY, ničesar drugega, kakor le to, kar so že objavili preko uradne agencije Tass. Z Alfo 1957 je Zapad v satelitski teb niki dohitel sovjete, z Zeto pa jih je v kontroli hidrogenske energije celo pra kosil. ZORIJŽEM ARABIJA V soboto, 1.2.58, sta egipčanski pred¬ sednik Nasser in sirijski predsednik Ku- vatli v Kairu podpisala dokument, s ka¬ terim sta združila svoji državi v eno državo “Združeno Arabijo”. Nova drža¬ va bo 'imela eno zastavo, eno vlado, en parlament in eno vojsko. Nasser bo pred¬ sednik Združen« Arabije, prestolnica pa bo Kairo. Na ta način sta združila 23 milijonov Egipčanov in 5 milijonov Sirijcev v eno arabsko državo, ki pa je ločena z 80 km širokim pasom ozemlja, na katerem leži Libanon in Izrael. Združena Arabi¬ ja je tako postala neke vrste Pakistan, ki je tudi država, katero loči v dva dela med njima ležeča Indija. Nasser in Kuvatli sta pozvala tudi druge arabske države, naj se stopijo z Združeno Arabijo v enotno arabsko dr¬ žavo, ki se bo raztezala od Sredozemlja do Perzijskega zaliva. V to veliko arab¬ sko državo naj bi pristopile še: Jorda¬ nija, Libanon, Saudijeva Arabija, Je¬ men, Sudan, Libija, Tunis, Maroko, Al¬ žir in majhne državice šejkov na Arab¬ skem polotoku. Nasser in Kuvatli bosta dokument o združitvi obeh držav predložila svojima parlamentoma v odobritev v nekaj dneh. Plebiscit za združitev bo izveden pred¬ vidoma v obeh državah tekom 30 dni. Pogled od zunaj Na Zapadu z zaskrbljenostjo gledajo na nastanek te nove države. Združena Arabija ima kontrolo nad največjimi pe¬ trolejskimi vodi, ki vodije čez Sirijsko ozemlje iz Iraka in nad sueškim preko¬ pom. Zdražena Arabija bo brez dvoma izvajala močan pritisk na sosednje arab¬ ske države, predvsem Libanon in Jor¬ danijo, da vstopita v to enoto, da bo¬ do tako mogli v doglednem času ponov¬ no zavzeti Palestino in uničiti Izrael. Prvi, ki se bo pridružil k Združeni Arabiji bo država Jemen, ki je vsa leta vodila Egiptu in Siriji podobno zunanjo politiko. Previdno opazujejo novo drža¬ vo Saudijeva Arabija, Libanon, Jorda¬ nija in Irak, čeprav so vse te države lansko leto podpisale arabski pakt z Egiptom in Sirijo za skupne nastone proti Izraelu. Najtrši oreh za Nasserja in Kuvatlija predstavlja Irak, ki je član Bagdadskega pakta. V vseh teh drža¬ vah bo verjetno moralo priti prej do spremembe režimov in odprave dinastij, predno se bodo stopile z Združeno Ara¬ bijo. Kairo pa bo gotovo storil vse, da ne bodo nosile, plačala bo Moskva, ved¬ no isti delodajalec. Francoski narod dobro ve, da za tem tihotapstvom in vmešavanjem v franco¬ ske zadeve, ne more biti vključena od¬ govornost narodov, ki so obsojeni žive¬ ti pod režimom, ki to organizira. Sicer je za dejanjem vlada v Beogradu, ven¬ dar je to le del splošne mednarodne za¬ rote, ki jo je zvaril komunizem kot ce¬ lota. Titova vlada rada izjavlja, da ho¬ di svoja pota. Prav pri tem dejanju pa se je pokazalo, da je trdno vključena v splošno zaroto komunizma, ki zajema ves svet. Ko so francoske oblasti zajele parnik pred francosko obalo, niso odkrile deja¬ nja, ki bi moglo porušiti tradicije lepih vezi, ki vežejo naš narod s francoskim; odkrili so le, da je Titov režim trdno zasidran v mednarodno akcijo, proti ka¬ teri se morajo boriti Francozi na svo¬ jem področju, kakor se bore vsi narodi, ki morajo živeti pod oblastjo komuniz¬ ma, ali pa se branijo, da bi kdaj padli pod peto Moskve. bo od zunaj ščuval arabske množice za združitev. More pa iti razvoj v smeri, da se bo¬ do združile arabske dinastije v drugo arabsko državno enoto, ki bo zaradi di¬ nastij in njihovih konservativnih na¬ čel, predvsem pa zaradi velikanskih do¬ larskih dohodkov iz petroleja, postala močan protiutež zapadnih velesil proti “nevtralistični” Združeni Arabiji in pro¬ ti sovjetskemu prodiranju na Srednji Vzhod. f ” §! Pogled od znotraj To teženje k združitvi, ki je bilo več¬ je s sirijske strani, kakor z egipčanske, bo v doglednem času verjetno povzročilo nove zapletljaje na Srednjem vzhodu, toda i za Egipt i za Sirijo predstavlja združitev neke vrste samoobrambo. Ekstremisti v Siriji upajo in namera¬ vajo znova razplamteti ogenj panara- bizma v Iraku, Jordaniji in Libanonu. Isto bi se moglo reči tudi za Nasserja v Egiptu, čeprav ima on večje razloge za ustvaritev te nove tvorbe na tem petrolejskem področju. Eden najvažnejših je prav gotovo Nasser jeva želja, da si zagotovi večjo varnost pred komunističnim vplivom na tem področju. Razvoj v Siriji je šel na živce ne samo zapadnim velesilam, pač pa tudi Nasserju. S tem, da je Nasser dosegel združitev Egipta s Sirijo pod svojim predsedstvom, je dosegel tudi to, da bo moral sirijski režim razpustiti tu¬ di vse svoje politične stranke in se združiti s Kairom v monolitsko “Narod¬ no unijo”, ki bo vladala v obeh združe¬ nih deželah. To pomeni, da se bodo mo¬ rali komunisti v Siriji odpovedati svoji javni politični delavnosti. Komunistična stranka je prepovedan:! i v Egiptu i v Siriji, čeprav sta se oba režima gospodarsko in vojaško deloma navezala na komunistični blok. V Egip¬ tu je Nasserju povsem uspelo omejiti vpliv rdečih agitatorjev na ta način, da jih je pometal v ječe ali pa jih z u- strahovanjem spravil v podzemlje. V Siriji pa so komunisti delovali jav¬ no pod krinko “narodno-osvobodilne fronte”. Vodja komunizma na Srednjem vzhodu Kaled Bagdaš je član sirijske¬ ga parlamenta ter je njegov ugled nara¬ ščal zaradi uspešnih trgovskih in voja¬ ških pogodb med Sirijo in ZSSR. Na drugi strani pa je polkovnik Abdul Hamid Seraj, siva eminenca sirijskega režima, odločen protikomunist, prav tako pa tudi odločen protizahodnjak. Zato oba, Nasser in Seraj, z budnim o- česom zasledujeta prodiranje komuni¬ stičnega vpliva na Srednji vzhod. Zdru¬ žitev Sirije in Egipta za ta dva arab¬ ska voditelja predstavlja eno najprimer¬ nejših sredstev za omejevanje komu¬ nistične delavnosti. Bagdaš bo moral sčasoma izginiti v podzemlje. Sirijska politika, kakor tudi egipčan¬ ska, sta bili večkrat kakor ne prosov- jetski — kar še ne pomeni prokomuni- stični — zaradi odpora obeh držav pro¬ ti zapadnim kolonialnim silam in zara¬ di hitrejše in cenejše nabave sovjetske¬ ga orožja. Tako Kairo kakor Damask trdita, da vodita politiko “pozitivnega nevtralizma”. Oba režima sta deloma tudi dokazala, da sta doslej znala po¬ litizirati s sovjeti, ne da bi zapadla po¬ polnemu sovjetskemu gospodstvu. Če združitev Sirije z Egiptom pome¬ ni zmago nekomunističnih ali proti-ko- munističnih sil v Siriji nad komunistič¬ no kliko, ki je pred meseci grozila to dr¬ žavo popolnoma podrediti Moskvi, po¬ tem jo morejo zapadne sile s tega vi- EL DR. ADENAUER HARA UNA VI¬ SITA A LA ARGENTINA El canciller de la Republica Federal de Alemania doetor Conrad Adenauer, visitara oficialmente la Argentina. Asi se anuncio en el Ministerio de Re- laciones Exteriores, en la comunicacion que transeribimos a continuacion. “El gobierno de nnestro pais, con el deseo de estrechar mas aun las ya tra- dicionales vinculaciones con la Republi¬ ca Federal de Alemania, comisiono de manera especial al embajador argentino ante el gobierno de Bonn, senor Carlos Indalecio Gomez, para que expresara al canciller, doetor Adenauer, que veria con agrado que aceptara una invitacion pa¬ ra visitar la Republica Argentina”. “Esta invitacion oficial ha sido acep- tada por la cancilleria alemana, agrade- ciendo la deferencia del gobierno ar¬ gentino y manifestando que oportuna- mente sera convenida la fecha en que se realizara el viaje a Buenos Aires.” El dr. Konrad Adenauer bara visita a la Argentina a mediados del ano en curso y coincidira con su viaje al Brasi!, Chile y Uruguay. Al canciller Adenauer acompanarian el ministre de negocios extranjeros doetor Heinrich von Brenta- no y posiblemente el presidente del Bundestag doetor Eugen Gerstenmaier. DR. ADENAUER BO OBISKAL ARGENTINO Kancler zvezne republike Nemčije dr. Konrad Adenauer bo uradno obiskal Ar¬ gentino. Tako je uradno objavilo argen¬ tinsko zunanje ministrstvo z naslednjim sporočilom: “Vlada naše republike je v želji, da bi še bolj poglobila že tradicionalne vezi z zvezno republiko Nemčijo, posebej na¬ ročila argentinskemu veleposlaniku pri vladi v Bonnu g. Carlosu Indaleciu Go¬ mezu, naj sporoči kanclerju dr. Ade¬ nauerju, da bi bilo zelo ljubo argentinski vladi, če bi sprejel povabilo za obisk republike Argentine. To uradno povabilo so v predsedstvu nemške vlade sprejeli z zahvalo ter z zagotovilom, da bodo naknadno določili dan za potovanje kanclerja dr. Ade¬ nauerja v Argentino. Obisk dr. Adenauerja Argentini bo v sredini tega leta, ko bo nemški kancler uradno obiskal Brazilijo, čile in Uru- guay. Na potovanju v južnoameriške države ga bosta spremljala zunanji mi¬ nister dr. Heinrich von Brentano in ver¬ jetno tudi predsednik nemškega parla¬ menta dr. Eugen Gerstenmaier. uka samo pozdraviti. V Londonu in Pa- izu to novo dejstvo sprejemajo, ker ne morejo nič storiti proti njemu, hladno, ker pač potrjuje nezadržen zgodovinski razvoj dvajsetega stoletja: propadanje kolonialnih imperijev. V !Washingtonu pa se v tem slučaju morejo samo zahva¬ liti politični sreči, da ni vse to področje že lansko leto padlo v naročje sovjet¬ skemu bloku, ker je severno-ameriška srednjevzhodna politika zaradi obzirov in obveznosti, predvsem finančnih, manj moralnih ,do zaveznikov in do umetno ustvarjene judovske države, rinila to po¬ dročje vsaj v komunizmu naklonjeno “nevtralnost”, če že ne naravnost v žre¬ lo sovjetskega brezdna. BAGDADSKA KONFERENCIJA Na konferenci Bagdadskega pakta, ki ;e je v petek končala v Ankari v Tur¬ čiji in ki so se je udeležile Turčija, Irak, Perzija in Pakistan poleg Anglije in USA, je Dulles v svojstvu opazovalca obljubil tej obramni organizaciji Zapa- da na srednjevzhodnih mejah ZSSR a- meriško vojaško in finančno pomoč. V končnem poročilu o konferenci države Bagdadskega pakta trdijo, da bodo upo¬ rabile vsa dopustna sredstva za zadrža¬ nje sovjetskega gospodarskega ali vo¬ jaškega prodiranja na Srednji Vzhod. Za zaprtimi vrati so razpravljali na kon¬ ferenci o sporih, ki ločijo te države med seboj: Pakistan in Indijo spor zaradi Kašmirske planote, Turčijo in Grčijo o- tok Ciper, Irak in druge arabske drža¬ ve problem Izraela ter vprašanje fran¬ coskega Alžira. Razpravljali so tudi o zgraditvi raketnih oporišč v teh drža¬ vah. Najmodernejšo oborožitev je zla¬ sti zahteval pakistanski predsednik Fi- roz Kan Nun. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 6. H. 1958 11. FEBRUAR 1858 Bralcem “Svobodne Slovenije” ta da¬ tum ni nepoznan. Ta dan bo minilo sto let, odkar se je mali Bernardki prvič prikazala Gospa. Ta dan je sprožil val dogodkov, ki so butnili daleč čez meje Francije, ki so zajeli ves katoliški svet. Sto let ni več kratka doba. Zadnjih sto let pa je preobrazilo svet bolj kot prejšnjih tisoč let. Pred sto leti so stek¬ le komaj prve železnice, pred sto leti so delovale prve skromne tovarne, pred sto leti se je prebujalo znanstveno od¬ krivanje skrivnosti narave. Danes ima svet —• človeštvo — avtomobile, letala, atomske bombe in dve umetni lunici, ki krožita okrog zemlje. Največji sanjač pred sto leti ne bi mogel napovedati ta¬ ko veličastnega razvoja. Nič, prav nič pa se ni spremenila v sto letih v človeštvu borba za ali proti Bogu. Kakor je prosvetljenstvo v Fran¬ ciji pred sto leti menilo, da bo zaduši¬ lo klic iz Lurda, tako misli še danes ve¬ lik del ljudi. A počasi se jasni. Ob stoletnici prikazovanj prinaša “Svobodna Slovenija” podlistek Pesem o Bernardki. Napisal ga je veren Žid, ki se je v strahotah druge svetovne voj¬ ne in na begu pred Gestapovci v Fran¬ ciji zaobljubil, da bo pošteno popisal Brenardkino zgodbo, če ga zasledovalci v Lurdu, kjer se je skrival, ne bodo na¬ šli. In niso ga našli in on je izpolnil svo¬ jo obljubo. V uvodu v to svoje delo pa je napisal, vedoč da bo morda deležen marsikaterega napada s strani svojih sovernikov, da se je pri pisanju Pesmi o Bernardki držal načelu, ki si ga je za¬ dal že v mladih letih: Biti in ostati zvest resnici. Njegovo pričevanje nam za stoletnico prvega prikazovanja govori dovolj jas¬ no in kot verni katoličani se veselimo tega veličastnega jubileja. KOMUNIZEM KOT IDEJA JE MRTEV izjavlja predsednik H. S. S. dr. Maček Dr. Vladko Maček napiše vsako leto za “Hrvatski Glas”, “neodvisni tednik izseljenih Hrvatov v Kanadi”, ki podpi¬ ra politiko H. S. S. za božično številko svojo poslanico. Tudi za zadnji Božič jo je napisal. V njej med drugim pravi na¬ slednje: “Bog je poslal torej svojega sina na svet med ljudi, da bi jih naučil kako morajo živeti. Ljudem je pustil svobod¬ no voljo, da sami odločijo ali bodo po¬ slušali njegove zapovedi ali ne ter da tudi sami nosijo posledice svoje odlo¬ čitve. Žal, pa veliko ljudi ni sledilo učitelju božje ljubezni — Jezusu Kristusu, am¬ pak je raje šlo za učiteljema socialne¬ ga sovraštva Maksom in Stalinom in u- čiteljema narodnega sovraštva Hitler¬ jem in Mussolinijem. Posledice niso izostale. Najprej stra¬ šne vojne s prelivanjem nedolžne krvi in končno padec skoro polovice člove¬ štva pod komunistični jarem. Grenke čaše še nismo izpili do dna. še nas ča- Ob smrti p. Kazimirja Zakrajška Kratko brzojavno sporočilo sedanjega provinciala slov. frančiškanov v Severni Ameriki p. Benedikta Hoge-ja v zadnji štev. Sv. Slovenije nam je povedalo, da so se iztekli delovni dnevi p. Zakrajška, prvaka med slovenskimi izseljenskimi duhovniki, urednika, pisatelja, ugledne osebnosti v vrstah slovenskih franči¬ škanov in prvega župnika v župniji sv. Cirila in Metoda za Bežigradom v Ljub¬ ljani. Zakrajškovo delo je tako vsestransko in tako obsežno, da vzbuja občudovanje. V njem lahko ločimo dve dobi. Prvo raz¬ dobje od leta 1906. do 1927 je posvečeno njegovemu delu med slovenskimi izse¬ ljenci v Severni Ameriki. Leta od 1927. do 1941 je preživel v Sloveniji, zadnjih 17 let je pa zopet prebil v Lemontu v Severni Ameriki. Tu ga je zatekla tu¬ di smrt in tam je tudi pokopan. Ko je p. Zakrajšek leta 1906 prišel v New York ter je od tam začel obiskova¬ ti slovenske izseljenske naselbine po ra¬ znih ameriških državah, je bilo to nje¬ govo pionirsko delo združeno z neverjet¬ nimi težavami in nasprotovanjem. Zla¬ sti še potem, ko je leta 1909. ustanovil verski list “Ave Maria”. To okolje in vzdušje je postalo še težje, ko je v 3. številki svojega lista objavil da bo pri¬ šel na obisk k slovenskim izseljencem v Ameriko škof Jeglič. Tedaj so njegovi nasprotniki-Slovenci počenjali stvari, ki se nam danes zde neverjetne. Pa je bi¬ lo vse to res in p. Fortunat njihovo go¬ njo v jubilejni številki “Ave Maria” po¬ pisuje takole: “Prvi je odgovoril na to škofovo napo¬ ved obiska v Ameriki “Glas naroda”. Pozival je vse ameriške Slovence na od¬ ločen odpor proti škofovemu obisku, ki ga je treba za vsako ceno preprečiti. Tr¬ dil je, da hoče škof prenesti sem “kranj¬ ski klerikalizem” in z njim “kranjski prepir” ter da je urednik “Ave Maria” samo škofov agent. Zato naj odide proč s svojim listom”. “Za “Glasom naroda” so začeli gonjo tudi drugi slovenski protikatoliški listi. Verni Slovenci, ki so do tedaj verovali v pisanje teh listov, so sedaj lahko spre¬ gledali. A “zaščitnikom” slovenskih na¬ seljencev še ni bilo dovolj. Ščuvali in apelirali so na društva, tudi katoliška, naj sklenejo resolucije proti škofovemu prihodu in jih pošljejo v Ljubljano. O¬ kajo težke preizkušnje. Težke preizkuš¬ nje čakajo tudi hrvatski narod. Toda vendar lahko zremo z velikim upanjem v bodočnost. Komunizem kot ideja je mrtev. Vzdržuje se samo še z nasiljem. Vsako telo pa, kakor hitro ga zapusti duša, začne razpadati in je samo vpra¬ šanje časa njegov popolni razpad. Tega razpadanja ne bosta preprečila dva, pa tudi ne dvajset sputnikov. Pravična, od Boga dana ljudska misel, je močnejša kot sleherna materialna sila. Vsaka ma¬ terialna sila pa mora končno podleči nadmoči pravičnega duha.” benem naj pa tudi posamezniki pišejo m povedo, da ga ne marajo sem. Ako bi pa ljub temu prišel, naj mu povedo, da bodo demonstracije proti njemu. Škof Jeglič je res dobil veliko sramotilnih pisem iz Amerike. Protestirali so pi¬ smeno tudi pri nadškofu v New Yorku, pri apostolskem delegatu, pri predsed¬ niku Združenih Držav in pri avstrijski vladi na Dunaju. Grozili so da bo pri¬ šlo do nemirov po slovenskih naselbi¬ nah, ako bo prišel škof Jeglič na obisk v Združene države”. “Farška” gonja, ki je divjala tedaj po slovenski deželi, je bila, kot pričajo gornje vrstice, še ne¬ primerno bolj surova in odvratna med slovenskimi izseljenci. V takem okolju in v takih razmerah je p. Zakrajšek pred 49. leti začel svoje delo med slovenskimi naseljenci v Se¬ verni Ameriki. Ni klonil. Delal, garal je naprej in končno v borbi za dobro in pošteno slovensko stvar zmagal. Po sil¬ nih začetnih težavah se je list Ave Ma¬ ria razširil, pozneje je dobil še svojo tiskarno. In vse, bar danes poznamo pod pojmom slovenski Lemont, je zdru¬ ženo z imenom lista Ave Maria in njego¬ vega ustanovitelja p. Zakrajška. To delo je tako vsestransko, tako obširno in ta¬ ko povezano z vsem kulturnim in ver¬ skim delom slovenskih frančiškanov v Severni Ameriki, in njihovo skrbjo za slovenske izseljence, da ga morejo zbra¬ ti in ohraniti pred pozabo samo oni. Naj se tega dela čimprej loti kaka mlajša in sposobna moč med njimi! Zakrajškovo delo za Bežigradom v Ljubljani je prav tako odražalo pokoj¬ nikovo širokopoteznost. Sredi Ljubljane je bil to ameriški župnik, ki je tudi či¬ sto po ameriško organiziral nabirke za preureditev stare cerkvice sv. Krištofa v župno cerkev sv. Cirila in Metoda po načrtih sedaj tudi že pok. arhitekta Plečnika in postavitev v njej čudovito lepega oltarja Žalostne Matere božje, le¬ pih orgelj in za lep prosvetni dom za cerkvijo. S svojima kaplanoma patroma Kalistom in Klavdijem je znal razgiba¬ ti življenje v 'farnih verskih, prosvetnih in karitativnih organizacijah, da je bi lo veselje. Zakrajškovo župnišče je bil prijeten dom, kamor so na domač po¬ menek rade zahajale odlične naše oseb¬ nosti. V Ljubljani pa ni bil samo bežigraj¬ ski župnik, ampak je vse svoje velike izkušnje z dela med slovenskimi izse¬ ljenci posvetil perečemu slovenskema izseljenskemu vprašanju. Nobene pri¬ ložnosti ni opustil, da ne bi opozarjal tako cerkvene, kakor svetne oblasti na slovenske izseljence po raznih kontinen¬ tih. Bil je v resnici njihov oče. Saj ni prav nobene slovenske izseljenske u- stanove, ki smo jih Slovenci dobili že pred vojno, pri kateri ne bi bil zraven pri njeni ustanovitvi. Komunisti po voj¬ ni niso v tem pogledu mogli ustvariti nič novega in kar so napravili, je samo slaba kopija tega, kar smo Slovenci po Zakrajaškovi zaslugi že imeli. Slovenski narod bo p. Zakrajšku o- stal večno hvaležen za vso njegovo skrb, s katero je zbiral raztresene slovenske ljudi po svetu in za vso ljubezen, s kate¬ ro je zanje delal z edinim namenom, da bi jih ohranil zveste Bogu in domovini. “Svobodna Slovenija” se z vsemi slo¬ venskimi izseljenci po svetu klanja nje¬ govemu spominu in prosi Boga, da bi mu dal ob sebi in svoji Materi, kateri je vse življenje hvalo pel, uživati raj¬ sko veselje, ki naj bo pravo plačilo za veliko Zakrajškovo delo za slovenski na¬ rod, zlasti pa za slovenske naseljence po svetu! BRALI SMO... POLMRAK NAD Ugledna švicarska revija “Die Welt- woche” je 13. dec. 1957 objavila članek pod naslovom “Zwielicht iiber Jugosla- vien — Polmrak nad Jugoslavijo”, iz ka¬ terega posnemamo najvažnejše stavke: “Tri korake naprej v smeri vzhodnega bloka in enega nazaj — to je trenutno poskakujoča procesija jug. zun. politike. Prav te dni je priš'a spet do izraza z odbitjem nadaljne ameriške vojaške po¬ moči. Ta odločilni sklep bo na dolgo ro¬ ko vodil k večjemu zbližanju z vzhod¬ nim blokom, kajti Jugoslavija rabi tuj vojaški material. Temu sklepu nasprotno pa so izjave CK, po katerih niso hoteli podpisati moskovska skupne izjave vseh komunističnih strank, samo simbolične¬ ga značaja. Brez dvoma preživlja beo¬ grajski režim krizo po’itične negotovo¬ sti, katere izhodiščna točka leži najprej v Titovi bolezni: je težja, kakor so nr- votno domnevali, in tudi ne samo diplo¬ matskega značaja. Iz nje izvirajo tudi notranji medsebojni boji za oblast za morebitno nasledstvo tako v predsed- Kako bodo volili v Argentini dne 23. februarja! Dne 23. februarja bodo Argentinci vo¬ lili predsednika in podpredsednika repu¬ blike, senatorje, narodne poslance, gu¬ vernerje provinc, župane in občinske svetnike. Predsednika in podpredsednika drža¬ ve Argentinci ne volijo direktno, ampak indirektno., To se pravi, da državljani ne volijo določene osebe za predsednika oz. podpredsednika države, ampak volijo li¬ sto oseb, ki tvorijo volilni zbor (Cole- gio electoral) in ta volilni zbor izvoli nato oba najvišja predstavnika države. Podobno je v Združenih Državah Sever¬ ne Amerike, kjer državljani tudi ne vo¬ lijo direktno predsednika države. Dne 23. februarja bodo torej argentin¬ ski državljani izvolili volilne može.’ Ko bood ti izvoljeni, se bodo zbrali v glav¬ nih mestih vseh 23 volilnih okrajev v državi ter bodo tam izvolili kandidate za predsedniško in podpredsedniško me¬ sto. Vsi volilni okraji pošljejo nato li¬ ste kandidatov v Buenos Aires. Tu se nato zbereta na skupno zasedanje par¬ lament in senat pod predsedstvom pred¬ sednika senata. V prisotnosti najmanj treh četrtin vseh poslancev in senator¬ jev se nato izvrši štetje glasov. Če je s- den od kandidatov prejel absolutno ve¬ čino glasov (polovico glasov in še en glas), je s tem izvoljen za predsednika odn. podpredsednika republike, če bi pa nihče ne prejel absolutne večine, izvoli kongres predsednika izmed tistih dveh oseb, ki sta dobili največ glasov. Število volilnih mož v vsakem volil nem okraju je še enkrat tako veliko kot znaša skupno število poslancev in senatorjev za tisti okraj. V vsej državi bodo zvolili 187 poslancev, 46 senator¬ jev in 466 volilnih mož. Zakon Saenz Pena ali sistem nepopolnih list V argentinskih listih beremo dan za dnem o zakonu Saenz Pena in o nepopol¬ nih listah (lista incompleta), ki velja za volitve dne 23. februarja. Dne 7. aprila 1912 je v Argentini prvi¬ krat prišel v poštev volilni sistem, Vi je znan pod imenom Zakon Saenz Pena. Ta zakon je vpeljal posebni volilni red, ki je veljal do leta 1951 in je sedaj za volitve dne 23. februarja zopet v veljavi. Eri volitvah članov ustavodajne skup¬ ščine lansko leto je veljal proporcional¬ ni sistem: t. j. vsaka politična stranka je dobila toliko poslancev, kolikor jih ji je pripadalo po številu volilcev. Zakon Saenz Peha ali sistem nepopolnih list pa ne pozna nobenega proporca. Stran¬ ka, ki dobi večino, dobi dve tretjini vseh mandatov, naslednja najmočnejša stran¬ ka pa pobere ostalo tretjino. Vse osta¬ le stranke ne dobijo nobenega mandata. Bistvo volilnega sistema nepopolnih list je tudi v tem, da se štetje glasov ne vrši samo z ozirom na kandidatne li¬ ste, ampak se šteje, koliko glasov je dobil posamezni kandidat, in izvoljen je tisti, ki je dobil najvišje število glasov, ne glede na to, na kateri listi se je na¬ hajalo njegovo ime. Volilec ne voli celotne kandidate li¬ ste, ampak voli samo dve tretjini kandi¬ datov. če bi volil več kandidatov, velja volitev samo za dve tretjini kandidatov. In ne samo to. Volilec sme kandidatno listo spreminjati, sme črtati kandidate, ki jih noče voliti, in na njihovo mesto sme zapisati kandidate iz drugih urad¬ no priznanih kandidatnih list, ki se mu zdijo sposobni za vodstvo državnih po¬ slov. Volitve so obvezne in tajne. Vsakdo, ki je vpisan v volilni imenik, mora vo¬ liti; če ne voli brez zakonitega zadržka, je kaznovan. Argentinci ljubosumno čuvajo tajnost volitev. Zato je v volilnih zakonih predpisano, da mora volilec v zaprtem prostoru (cuarto obscuro) po¬ polnoma sam izbrati kandidatne liste, ki so jih pripravile posamezne politične stranke za izvolitev narodnih poslancev, za izvolitev volilnih mož, ki nato izvolijo predsednika in podpredsednika države, za izvolitev volilnih mož, ki izvolijo se¬ natorje, za izvolitev guvernerjev, župa¬ nov in občinskih svetnikov. Ko je vo¬ lilec izbral kandidatne liste in vpisal morebitne spremembe, vtakne vse te li¬ ste v kuverto, ki jo je prejel od pred sednika volilne komisije in jo mora za¬ lepiti. Nato zapusti sobico in spusti ku¬ verto v volilno skrinjico. Če bi se voli¬ lec javno izrazil v volilnem prostoru, ko¬ ga je volil, je njegov glas neveljaven. Tudi ne smejo imeti volilci na volišču nobenih znakov, iz katerih bi se dala sklepati pripadnost k določeni politični stranki. Senatorje v državni prestolnici voli¬ jo volilni možje in sicer 74 volilnih mož izvoli dva senatorja. Tudi vsaka provin¬ ca ima pravico do dveh senatorjev. Teh pa ne volijo državljani niti na direktni niti na indirektni način, ampak parla¬ menti po posameznih provincah. JUGOSLAVIJO stvu vlade, kakor tajništvu partije, ako bi maršal bil prisiljen obdržati samo še častni naslov državnega poglavarja”. “Vsekakor si Srb Rankovič in Slove¬ nec Kardelj, ki imata danes kot najbliž¬ ja sodelavca na j več ji vpliv, nista v vseh vprašanjih edina. Posebno Rankovič se zavzema za politiko pozabe in povratka v naročje komunistične družine. Značilno za to politiko je pravkar izvedeno- zbli- žanje s komunističnim režimom na Mad¬ žarskem, ko je prav Kardelj sredi mad¬ žarske rovolucije zavzel zelo ostro stali¬ šče napram Kadarju. Po očitnem polo¬ mu priznanja vzhodnonemške sovjetske vlade, za katerega Moskva ni plačala v naprej določene cene, se večina Titovih svetovalcev boji, da bodo s svojo dvo- strujarsko taktiko še bolj obtičali med posameznimi stoli. Zato so danes prija¬ teljske geste napram vzhodu bolj širo¬ ke, k čemur je največ pripomogla zlasti Hruščeva Sputnik-diplomaeija”. “Na isti liniji je tudi sprejetje prve poslanice (vzhodnonemške republike) Lore Staimer, hčerke drž, poglavarja Wiljema Piecka. Ta poslanica, ločena od moža, generala Vclkspolizei in gen. se¬ kretarja “Društva za šport in tehniko”, predvojaške organizacije sovjetske cone, je obenem tudi varovanka "VValterja Ul- brichta, in to takšna, da jo je vrhov¬ ni vodja SED (Sozialistische Einheits- partei Deutschlands) z osebno interven¬ cijo rešil pred disciplinskim postopkom v stranki zaradi čmoborzijanstva z za¬ hodom. Tako ta poslanica v vsem odgo¬ varja pravemu članu “novega razreda” korumpiranih komunističnih veličin, ka¬ kor jih je prikazal Djilas v svoji knji¬ gi”. Goriška im Primorska Nedavno so odprli novo cesto, ki veže Kobarid in Bovec z Jesemcami. Cesta vodi iz Bohinja v dolino Selške Sore ter se nato združi s cesto, ki vodi iz škofje Loke proti Podbrdu. Tržaški in goriški Slovenci bodo ro¬ mali v Lurd od 25.7. do 31.7. Potni stro¬ ki na osebo —■ 35.000 lir ali 50 dolar¬ jev. Neznani pripadniki “dvatisočletne kul¬ tu” so malo pred božičem polili teraso in nekatere prostore slovenske šole pri Sv. Ivanu v Trstu S' petrolejem in zaž¬ gali. K sreči so požar pravočasno opazi¬ li in tako režili Slovencem šolo. REWIEV glasilo Kršč. dem. zveze za Srednjo Evropo, sedaj izhajajoče v Londonu, prinaša v decembrski številki poleg pri¬ spevkov raznih Poljakov in Čehov ter Madžarov tudi sestavek našega rojaka Borisa Grčarja pod naslovom Pogled na Kennana. — Kennan je bil prej USA ARGENTINA Dr. Alejandro Ceballos je novi argen¬ tinski zunanji minister. Rodil se je le¬ ta 1885. Po poklicu je zdravnik-kirurg. Kot specialist v tej stroki je dolgo vrsto let predaval na medicinski fakulteti. Na¬ pisal je tudi več medicinskih strokov¬ nih del. V volilnem boju za splošne volitve, ki bodo 23. t. m., je nastopilo nekaj no¬ vih momentov. Pozornost v javnosti-je vzbudil radijski govor predsedniškega kandidata krščansko-demokratske stran¬ ke dr. Luke Ayarragarayja. V njem je pozval predsedniške kandidate ostalih političnih strank in njihova vodstva naj se čisto jasno izjavijo kakšno stališče bodo zavzeli po prevzemu oblasti in v novem narodnem kongresu glede zako¬ na o ločitvi zakonske zveze. Ta zakon je izdal Peron skupno z zakonom, s kate¬ rim je uvedel javne hiše v Argentini, ne posredno pred svojim padcem. Ko je prišla na oblast vlada osvobodilne revo¬ lucije, je zakon o uvedbi javnih hiš razveljavila, glede zakona o ločitvi za¬ konske zveze je pa z odredbo samo u- stavila njegovo izvajanje za čas, dokler bo ta vlada na oblasti in je njegovo nadaljnjo usodo prepustila bodoči vladi in bodočemu narodnemu kongresu. Ta¬ ko bo ta zakon znova veljal po odhodu sedanje vlade, če ga ne bo spremenil bodoči narodni kongres. Ker pa je veliko radikalov za ločitev zakona, kakor tudi za uvedbo laicistične šole, je dr. Aya- rragaray hotel v glavnem doseči to, da se o tem važnem vprašanju izjavita zla¬ sti predsedniška kandidata obeh radi¬ kalnih strank, ki med drugim računata na izdatno pomoč pri volitvah s strani argentinskih katoličanov. Doslej dr. Ayarragaray odgovora na svojo zahte¬ vo še ni dobil ne od dr. Balbina, pa tudi ne od dr. Frondizija. Pač pa mu je od¬ govoril predsedniški kandidat sociali¬ stične stranke dr. Alfred Palacios ter se izjavil za ločitev zakona in za laici- stično šolo. Svoje zadržanje pri prihodnjih sploš¬ nih volitvah v Argentini so sedaj po¬ jasnili tudi argentinski komunisti. Na zadnjem njihovem shodu v Buenos Ai¬ resu je govoril njihov prvak Rudolf Ghioldi. Povedal je, da je vodstvo ko¬ munistične stranke po umaknitvi svoje¬ ga predsedniškega kandidata sklenilo, da bodo komunisti pri sedanjih volitvah glasovali za predsedniškega kandidata intransigentnih radikalov dr. Arturja Frondizija. Ghioldi je dejal, da se ko¬ munistična stranka sicer ne strinja po¬ vsem s političnimi koncepti, ki jih ima dr. Frondizi, zlasti ne odobrava njego¬ vega stališča do Cerkve, vendar bo gla¬ sovala zanj že zaradi njegovega odloč¬ nega stališča proti imperializmu. Na ta sklep komunistov je dr. Fran- dizi časnikarjem dejal, da ga preseneča, ko je vendar njegova stranka za demo¬ kracijo in proti vsem totalitarizmom. Tako tudi proti komunističnemu. Njego¬ va stranka da nima in ne bo imela z nikomer ne tajnih, ne javnih pogodb. Da bi pa v vlado vzel kakega komuni¬ sta v primeru zmage, da ni govora. Zaradi dr. Frondizija je prišlo — kot smo že poročali — do resnega trenja tu¬ di v politični formaciji argentinskih ka- toličarjev-desničarjev Union Federal. Skupina, ki jo vodi biv. zun. minister dr Amadeo, je proti temu, da bi Federalna zveza nastopila pri volitvah s svojim kandidatom. Zahteva, naj stranka pod¬ pre dr. Frondizija. Takega mnenja so tu¬ di strankini odbori v nekaterih provin¬ cah. Vodstvo stranke je pa za posta¬ vitev lastnega kandidata. Sedaj je ime¬ novalo komisarja za buenosaireško po- litiččno organizacijo. Dr. Amadeo in njegovi somišljeniki so izjavili, da ga ne priznajo. Komisar Federalne zveze je pa dr. Amadea in skupino njegovih ljudi izključil iz stranke. Tako je dr. Arturo Frondizi, ki je imel prejšnji teden avtomobilsko nesre¬ čo — prevrnil se je z avtomobilom — dosegel, da je listo volilcev, ki bodo pri volitvah zanj glasovali, raztegnil od ko¬ munistov na skrajni levici — do desni carjev v kat. Federalni zvezi. Je pa še veliko peronistov, ki prav tako zago¬ varjajo stališče naj bi peronisti pri volitvah ne oddajali belih glasovnic, am¬ pak naj glasujejo za dr. Frondizija in tako omogočijo njegovo izvolitev proti dr. Balbinu. V zvezi s splošnimi volitvami je no¬ tranji minister časnikarjem dejal, da je vlada znova dala vsem zveznim komi¬ sarjem po provincah navodila, da mora¬ jo biti popolnoma nepristranski v seda¬ nji volilni kampanji. poslanik v Moskvi, zadnje čase pa je “zaslovel” zaradi svojega slabicevskega razpoloženja napram ZSSR. Buenos Aires, G. E. 1958 — SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice iz aCovenije^ Smrt igralke Gerar-Danilove V Ljubljani je umrla v prvi polovici meseca januarja t. 1. najstarejša slo¬ venska gledališka igralka ga Avgusta Cerrar-Danilova. Dosegla je visoko sta¬ rost 98 let. Pok. Cerarjeva spada med najbolj zaslužne slov. gledališke umet¬ nike. R. je bila 24.1.1868 v Ljubljani. Pisala se je Gostič. 9.IX.1890 se je poro¬ čila z Danilom Cerarjem, ki je bil že tedaj eden 'izmed najbolj priljubljenih slovenskih gledaliških igralcev. Na odru je nastopila prvič v vlogi Anke v Poži- galčevi hčeri leta 1884 v starem ljub¬ ljanskem gledališču, ki je nekaj let na¬ to pogorelo. Iz Ljubljane je Cerarjevo vodila umetniška pot v Trst, kjer je od 1. 1908-1910 vodila tam. Slovensko gle¬ dališče. L. 1913 je odšla v New York. V Severni Ameriki je ostala do konca prve svet. vojne, nakar se je vrnila v Ljubljano in je bila od 1920-1922 zo¬ pet članica Slovenskega narodnega gle¬ dališča v Ljubljani. L. 1922 se je po¬ dala znova v Severno Ameriko. Delo¬ vala je zlasti med Slovenci v Clevelan¬ du, kjer je vodila tudi dramatsko šolo. Njeni tedanji nastopi na clevelandskih slovenskih gledaliških odrih pomenijo vi¬ šek gledališkega ustvarjanja med Slo¬ venci v Clevelandu. Doma so jo pokopali ob veliki udelež¬ bi slovenskih gledaliških igralcev ter javnosti. Listi so objavili tople spomin¬ ske članke, v katerih so poveličevali ve¬ liko delo, ki ga je opravila umrla slo¬ venska umetnica za razvoj slovenskega narodnega gledališča in slovenske gle¬ dališke umetnosti sploh. Stavka rudarjev v Trbovljah V trboveljskem rudniku je prišlo do gladovne stavke rudarjev. Z njo so ru¬ darji hoteli prisiliti sedanjo komunistič¬ no vlado, tkzv. “ljudsko oblast”, da bi jim izboljšala gmotni položaj ter delov¬ ne pogoje. Stavka rudarjev v Trbovljah je med komunističnimi veljaki povzro¬ čila veliko zaskrbljenost. Videli so, da se ne morejo zanesti niti na tisto de¬ lavstvo, med katerim so imeli prej naj¬ več pristašev. V Trbovlje je zato takoj odhitel sam Miha Marinko. Skušal je pomiriti besne rudarje. Novica o gla¬ dovni stavki rudarjev je kljub temu, da so jo komunisti prikrivali, prišla tudi v inozemstvo. Med drugim je časnikarska agencija AP poročala iz Beograda, da i je predstavnik slovenske vlade potr poročila inozemskega tiska, da so “važnem prepomognem kraju Trbovlj ki leži na progi Ljubljana-Zagreb, stav¬ kali”. Predstavnik te vlade je pa skušal resnost položaja omiliti z izjavo, da pri stavki “ni šlo za zahteve po povišanju plač, ampak za izboljšanje delovnih po¬ gojev v rudnikih” ter da so vsem zahte¬ vam rudarjev “ugodili še prej, preden so rudarji stopili v stavko, da pa jih niso mogli pravočasno obvestiti”. Pismo iz Trbovelj, pisano 16. januarja t. L, pa pravi: “Verjetno je sedaj gladovne stav¬ ke že davno konec in rudarji so morali znova ukloniti svoj tilnik, kajti v socia¬ listični Jugoslaviji delavec nima niti to¬ liko pravic kot jih je imel v “kraljev¬ ski”. V njej imajo vso pravico samo partijci, oziroma partija. Proti njeni diktaturi je pa bila Aleksandrova pra¬ va igrača. Janez Vipotnik grozi... Vipotnik je sekretar komiteja KP za Ljubljano, stanuje pa v Župančičevi (prej Gledališka ulica) 12. In ker je na visokem mestu, si je lahko privoščil iz javo, da bodo kmalu “profesorji samo 1 Nageleisen, Nemec p rodu, toda Slo Živi jenski pot p. Kazimirja Zakrajška Rodil se je 5. majal878 v Preserjah pri Ljubljani. Že v midosti se je odlo¬ čil redovniški poklic - frančiškanskem redu. Kot osmošolec fančiškanske gim¬ nazije v Kostanjevici iri Gorici je leta 1900 nevarno zbolel, dravniki so ugo- vili jetiko. Poslali so*a domov v Pre¬ serje, od tu naprej vSavinjsko dolino, kjer se mu je bolezn še poslabšala. ^Predstojniki so ga kljb tej bolezni po¬ slali februarja 1901 1 zavod na Trsat. Tu je pa tako oslabel da ni mogel več hoditi, pa tudi ne govriti. Zdravniki so izgubili vsako upanje.4. marca 1901 so vsi misilili, da bo umr Tako je bil slab. On je pa zaupal v Maer božjo, kakor je pozneje večkrat sam rad pripovedoval. Začel je opravljati devetdnevnice k Materi božji sedem alosti. Obljubil ji je, da bo v primeru odravitve ustanovil list, ki bo širil sami njeno slavo. To obljubo je pozneje izplnil ter svojemu verskemu listu dal im “Ave Maria”. Dne 16. maja 1906 je prišel v Nev; York kot prvi slovensl frančiškan. Tja se je podal z namenoi, da spozna pro¬ bleme slovenskih izsejencev, za katere se je v tedanjih letil malo kdo brigal in da bi jim nudil dihovno tolažbo V New Yorku je začel ibirati Slovence v fari sv. Nikolaja, ki o je vodil župnik / komunisti” in nihče drugi. To izjavij. pedal, kakor so povedali prebežniki,, ko so lani maja odpustili šest asistentov velikega podprnika. Višje tehnične šole v Ljubljani, ker^ ni¬ so bili komunisti. Takrat je bilo razpolo¬ ženje med prebivalstvom, kakor so po¬ vedali prebežniki, tako, da bo po mne¬ nju večine bodoči preds. vlade FLRJ Milovan Djilas. .. Umrli so. V Ljubljani: Matija Radelj veno njem' je im pozh eje veli zelo naklohen duhovnik. V imel p. Zakajšek vedno tudi P. Zakrajšek je iz Iew Yorka obisko¬ val slovenske naselbne v Connecticut, New Jersey, Pennsylianiji, Viginiji, Za¬ hodni Virginiji in južnem Ohio. V ver¬ skem pogledu so bile zelo zapuščene. ,■ Tako je p. Zakrajšec uvidel nujno po¬ trebo po ustanovitvi verskega lista, s Janez Bizovičar, žel. upok., Elza Groz-ff katerim bi slovenske izdeljence povezal vrt, Oonvil, nr\rtV Ul v T rt/, -\t tpenoion elpminncl cL-lort to itvi. , Pavl*|del i, rud.j’ Mari nit, roj Gačnik, upok., Dr. Leo Skala, Tilka Jak, v. poštna kontrolorka Kavčič, Marenka Močnik, vdova glavarju, Marija Žnidarčič, Ad»lf Jus^ Ar.tonija žgur, roj. Zlatič, Drago Jako¬ pič, obratovodja, Viktor Črnko, baifcični uradnik v p. in Janez MartinšelASa TTr- homm pri Radečah, Ivan Korošec, pe¬ kovski mojster v Šentvidu, Srečko Go¬ stij, krojaški mojster na Jesenicah, Ivan Šepetave, pos. v Kraljevcu na Sotli, ing. Rudolf Lučovnik, direktor rudnikov svin- e» im topilnice v Mežici, Jurij Fridl, na¬ meščenec v Brežicah Anton Petrcol, u- pok. kmet. delovodja v Ložu pri Vipavi, Franc Anžlovar, uslužb. apnenice v Kre¬ snicah in Marija Likar na Golniku. KOROŠKA . .V Božični in novoletni številki Naše¬ ga tednika-Kronike, je na drugi strani tudi naslednje voščilo: “Slovenci iz Ro¬ ža, Podjune, Zilje želimo vsem roja- kam doma in po širnem svetu blagoslov¬ ljen Božič in srečno novo leto 1958. Narodni svet koroških Slovencev.” Dne 1. januarja 1958 je minilo sto let, odkar je začel v Celovcu izdajati profe¬ sor Anton Janežič svoj list “Glasnik slovenski”. Prihodnje leto bodo koroški Slovenci obhajali 190 letnico rojstva Andreja Šu¬ sterja — “zvrhnjega Drabosnjaka” iz Kostanj. Njegove igre so na Koroškem, pa tudi drugod na Slovenskem igrali vsaj 150 let. Zadnja predstava njegove igre je bila v Kostanjah v slovenščini leta 1935. Njegove igre so raztresene po prepisih, katerih pa ni več kot 10. V njih so ohranjene doslej tri Drabosnja- kove igre: “Pastirska igra”, “Izgublje¬ ni sin” in “Kristusovo trpljenje”. Napi¬ sal je pa še več drugih iger. Samo po imenu sta znani “Aman in Estera” in v tesnejšo skupnost. Svoj sklep je izv ijj. prva številka verskega lista Ave Mai^a je izšla 4. mana 1909. Leta 1912 je p. Zairajšek po velikih težavah dosegel ustaiovitev slovenske- .-''tv •. :;.r : ;..v, . ga frančiškanskega komisariata v Se¬ verni Ameriki. 1. septembra istega le¬ ta je postal tudi prvi komisar. Leta 1919 je pa v delovanju pok. p. Zakraj¬ ška in njegovih frančiškanskih sobra¬ tov nastopil važen preobrat. Pomožni škof v Brooklyny Mundelein je postal či- kaški nadškof in kardinal. P. Zakrajška in njegovo delo je dobro poznal še : z New Yorka in ga tudi cenil, zato ga je takoj povabil, naj se s svojimi frančiška¬ ni in z listom preseli v njegovo nadško¬ fijo ter si v okolici čikaga poišče pri¬ meren kraj za samostan. P. Zakrajšek je povabilo hvaležno sprejel. V čikagu je prevzel župnijo sv. Štefana, sloven¬ ski frančiškani so se pa leta 1920 odlo¬ čili za Lemont. Tako je Lemont postal središče vsega verskega in kulturnega dela slovenskih frančiškanov v Severni Ameriki. V prvo kapelico v tem kraju je p. Zakrajšek postavil sliko brezjanske Matere božje, katero je leta 1926 kronal škof Jeglič. Vsak teden ena IZIDOR OVČICE PASEL... Izidor ovčice pase, lepo žvižgal, lepše pel. Cingel cin, cingel, cingel cin. cingel cin, cingel cin, cingel cin, cingel, cingel cin, cingel cin, cin. Ko ovčice je zapustil, stopil je v soldaški stan. Cingel cin. . . Lepo je cesarja služil, še lepše pa Gospod Boga. Cingel cin. . . Prav zvesto je Bogu služil, lepo živel, še lepše umrl. Cingel cin. . . Zjutraj so ga pokopali, zvečer je že trav‘ca b'la. Cingel cin, cin. . . Zvečer so trav'co pokosili, zjutraj je še lepša b'la. Cingel cin, cin. . . “Bogati mož”. Prepisa teh dveh iger ni nobenega. Uredništvo Našega tednika- Kronike si je nadelo nalogo, da bo sku¬ šalo dobiti v roke prepise še kake Dra- bosnjakove igre. Zato poziva rojake na Koroškem, naj po svojih domovih, po starih omarah in skrinjah, dobro pre¬ gledajo, če ni morda med starimi knji¬ gami in papirji tudi kak dragocen pre¬ pis Drabosnjakove igre. Na Koroškem pa mora biti skritega še mnogo starega kulturnega blaga. Tako že omenjeni ce¬ lovški slovenski tednik v božični števil¬ ki ponatiskuje “Pesem od pastircev”, ki jo je vzel iz skoro 120 let stare roko¬ pisne pesniške zbirke kmeta Jožefa Led- vinke iz Rakol pri Tinjah. Pesnik-kmet je. zbirki dal naslov “Bukve za piesmi cieliga leta za me Jožefa Ledvinko, Ra- SLOVENCI BUENOS AIRES Maša za pok. Jožeta Musarja je bila po želji pevslcega zbora Gallusa v nedeljo 2. februarja ob pol desetih dopoldne v Slovenski kapeli na Ramon F&lnomi 4158. Imelp' je g. župnik Gre¬ gor Mali. Pri maši so peli člani mešane¬ ga Gallusovega pevskega zbora. G. žup¬ nik Mali je po končanem sv. opravilu izmolil za pok. člana Gallusa tudi molit¬ ve “Reši me”. Jožetu Ivančiču v slovo Dne 26. januarja t. 1. so se stekli dne¬ vi rojaku Jožetu Ivančiču, ki je doživel komaj 54 let. Doma je bil iz Frlovcev v Prekmurju. Življenje ja je prineslo v Ar¬ gentino pred 24. leti, kjer je delal kot tesar. Bil je zelo delaven v slovenski verski skupnosti. Z njim se je začela nabirka za harmonij za petje na Avellanedi. Bil je eden najzvestejših pevcev pri zboru in tudi sodelavec pri vseh dramatskih predstavah, ki so jih dali Prekmurci na oder. Bil je zelo. priljubljen, vezel družab¬ nik, skrben oče in gospodar. Pa je pri¬ šel dan, ko je moral oditi po plačilo. Zadela ga je srčna kap. Pokopali so ga na pokopališču v Flcrencio Varela. Mo¬ litve zanj je opravil župnik g. Franc Glavač, v čigar bližini je njegov dom. Za njim žaluje žena Tereza in sin Jo. V ARGENTINI tudi razveselila hčerka. V družini g. Japlja Antona in njegove žene ge. Mari¬ je roj. Mehle v Miramaru so dobili sina. Sinko je osrečil tudi družino g. Lojzeta Marušiča in njegove žene ge Marije, roj. Glavič v Mendozi. Pri krstu je do¬ bil ime Edvard Luis. Srečnim družinam naše čestitke. CASTELAR Faro sv. Mihaela, v kateri živi pre¬ cej novonaseljnih Slovencev, je zapustil župnik g. dekan Ciril Milavec, ki je od¬ šel na novo službeno mesto, k fari sv. Marte na Avdi Vergara, ki prav tako spada pod škofijo Moron. — Novi žup¬ nik še ni bil imenovan. SAN MARTIN Sestanek Slovencev in Blovenk^ ki žive v občini San Martin in okolici ter se zanimajo za lastni društveni dom v San Martinu, bo v nedeljo 9. februarja po slovenski maši v prostorih poleg župne cerkve v San Martinu. Po vsem tem velikem delu, ki ga is polnih 26 let vršil med slovenskimi iz seljenci v Severni Ameriki, se je leta 1927 odločil za vrnitev v Slovenijo. Po prihodu v Ljubljano se ni predal počit¬ ku. Takoj se je lotil novega dela in ze začel pripravljati ustanovitev nove žup¬ nije sv. Cirila in Metoda za Bežigradom. Ustanovljena je bila 1. 1934. P. Zakraj¬ šek je postal njen prvi župnik. Poleg vodstva župnije je bil p. Zakraj¬ šek z vsem svojim srcem vedno pri de¬ lu za slovenske izseljence. Prevzel je predsedstvo Rafaelove družbe, začel iz¬ dajati Izseljeniški vestnik, organiziral izseljeniške kongrese, dosegel ustanovi¬ tev Izseljeniškega institutta v Ljublja¬ ni ter končno izvedel organizacijo Izsel¬ jeniške zbornice. Mnogo si je prizade¬ val, da so slovenski izseljenci v Južni Ameriki, Franciji, Belgiji, Nemčiji in Nizozemski dobili slovenske duhovnike. Ko je izbruhnila II. svet. vojna, je kot ameriški državljan na poziv ameriškega konzula v Zagrebu leta 1941 odšel nazaj v Severno Ameriko. Po prihodu v Le¬ mont je kmalu izdal knjigo “Ko smo šli v morje bridkosti”, v kateri je popisal trpljenje, ki se je zgrnilo tedaj nad slo¬ venski narod. Po letu 1945 je za svoje bežigrajske farane-begunce organiziral med svojimi znanci v Severni Ameriki nabiralno akcijo. V vsaj taborišča je med nje pošiljal pakete z živili in oble¬ kami. Leta 1952 je v Lemontu slavil zla¬ to mašo. Silni napori in veliko delo so mu močno zrahljali že tako bolj slabotno zdravje. Zato se je tedaj s teškim sr¬ cem poslovil od vseh organizacij in u- stanov, ki jih je ustavaril. Miroval pa ni do zadnjega dne. Vedno je kaj pisal ali za list Ave Maria, ali pa za druge liste. V Argentini je več njegovih se¬ stavkov iz zgodovine slovenskega izse¬ ljenstva objavila Slovenska beseda. Dne 27. januarja 1958 je umrl. Dobre tri mesece pred njegovo osemdesetletni¬ co ga je zadela srčna kap. IZ TEDNA V TEDEN hole: tega 3. majnika 1839”. ■V Tinjah so na Štefanovo postavili ško, ki je že oženjen. Naj počiva v mi na oder igro “Tihotapec”, v Globasnici je, tam. Kat. prosvetno društvo uprizo¬ rilo igro “Roža sveta”, v Št. Janžu je pa igralska družina iz Kotmare vesi na¬ stopila z igro “Gospod mora biti”. "VEČER PRIJATELJSTVA V okvirju “Zveze bivših vojnih ujetni¬ kov bivše jug. vojske” je bil 18. jar. nastop vseh treh narodov Jugoslavije v hotelu Cleveland na Public Square v Clevelandu. Daši so pri prireditvi sode¬ lovali predstavniki vseh treh narodov, je vendar breme organizacije in izved¬ be ležalo na slovenskih ramah. Tako je celotno organizacijo izvedel Rudolf Pe”- hinek ob sodelovanju Pavla Borštnika in Rada Menarta ter Zalke Likozar, ki je okrasila oder. Na svetlomodrem ozadju je začrtala meje Jugoslavije, fenotraj oieja pa je označila vsak narod posebej z emblemom: za Slovenijo je na belem ozadju izrisala Bled in planine, za Hr- vatsko zagrebško stolnico in za Srbijo izliv Save v Donavo. Na levi strani odra je stala soha Goršetovega pevca in na obeh straneh zelenje. Istočasno s pro¬ gramom, pri katerem so nastopili poleg solistke June Priče — v narodni noši — Korotan pod vodstvom Metoda Milača in slov. folklorna skupina s koroškimi ple¬ si pod vodstvom Ede Petek (člani mlad. društva Kres), je bila tudi razstava, pri kateri so Slovenci razstavili naslednje: vsa dela tpesnika Ivana Zormana, vsa dela Karla Mauserja, nadalje slov. časo¬ pisje Koroške, Primorske, Goriške, Ka¬ nade in Argentine, knjigo Zgodovina slov. naroda, knjigo o Kongresu Kristu¬ sa Kralja, o Evharističnem kongresu, knjigo Plečnikovih del in Slovenskega slikarstva, angl. revije in knjige, pišoče o Slovencih, zemljevid Slovenije in več slik naših planin. Višek razstave pa je predstavljal izvirni Prešernov rokopis ter fotokopija brižinskih spomenikov. Na razstavi, ki sta jo pripravila France Gorše in ing. Sodja, je svoja dela raz¬ stavil tudi kipar Gorše. Poleg njegovih del je bil razstavljen tudi Vavpotičev portret dr. Kreka in dva originala sli¬ karja Langusa: Josipina Trpinčeva in Matija Čop. ru, njegovim sorodnikom naše iskreno sožalje! Osebne novice Družinska sreča. V družini g. Jožeta ta šiemeta in njegove ge Ivanke, roj. Bidovec v Lomas del Mirador so dobili hčerko, ki bo pri krstu dobila ime Irena- Marta. Družino g. Jožeta Groznika in njegove žene ga. Marije, roj. Zupanc je mmmmn si SVOJO DENARNO NALOŽBO • NAJVIŠJE OBRESTI • TRDNO GARANCIJO • TAKOJŠNJO VRNITEV VAM NUDI DAYDAM VIAMONTE 448 - 6°. pjso Naložba na visoke obresti je stvar zaupanja. Pozanimajte se o našem poslovanju pri tistih, ki z nami že sodelujejo. Titova Jugoslavija je objavila, da bo predložila francosko zaplenitev orožja z jugoslovanske ladje “Slovenija” med¬ narodnemu sodišču v Haagu. Tito je na otvoritvi zborovanja jugoslovanske mladine, ki se ga udeležuje 22 zastopni¬ kov tujih držav, označil zaplenitev kot “težko kršitev mednarodnih zakonov” ter akciji prisodil “piratski značaj”. Za¬ nikal je tihotapstvo orožja in dodal: “Mi smo komunisti in smo proti kolo nializmu. . . Simpatiziramo z vsemi ko¬ lonialnimi narodi, ki hočejo postati go¬ spodarji svoje zemlje.” Med USA in ZSSR je bila sklenjena kulturna pogodba, na podlagi katere bo¬ sta ti dve držati izmenjavali dijake, znanstvenike in druge kulturne delavce za večje spoznavanje obeh narodov. Vzpostavljena bo tudi redna značna zve¬ za med Moskvo in l Washingtonom. Spruille Braden, bivši ameriški vele¬ poslanik v raznih južnoameriških drža¬ vah, je izjavil, da “z našo gospodarsko podporo pomagamo komunističnim re¬ žimom njihov nadaljni obstoj ter je za¬ to ta pomoč v resnici naperjena proti. Bogu. Zunanja gospodarska pomoč ta¬ kim režimom je izdajalsko početje na- pram trpečim narodom... Poljska ie pred nedavnim dobila 90 milijonov do¬ larjev, medtem pa sama ponuja pomoč Braziliji za razvoj njene rudarske indu¬ strije. Kar tiče dajanja pomoči Poljski in Jugoslaviji, bi bilo bolj učinkovito poslati denar kar naravnost v Moskvo, namesto v Varšavo in Beograd. “Bra¬ den je tudi kritiziral pomoč socialistični Indiji, ker je “socializem šola za komu¬ nizem”. V Beogradu so postavili pred sodišče v petek, 31. januarja Bogdana Kreki- ča, Aleksandra Pavloviča in Milana Žujoviča, profesorja prava na beograjski univerzi. Dragoslav Stranjakovič, tudi obtožen delovanja proti državi, kakor o- stali trije, ni bil priveden na raznavo zaradi bolezni. Stranjakovič je profesor pravoslavne teologije. Državni tožilec vse obtožuje povezeve z Jugoslovanski¬ mi izseljenci ter da so “sovražno delo¬ vali proti državi z namenom uničenja miru delavskega ljudstva Jugospavlje”. Diefenbaker, kanadski predsednik, je razpustil parlament in razpisal splošne volitve v Kanadi za 31. marec t. 1. Die¬ fenbaker hoče uravnovesiti parlament, v katerem po zadnjih volitvah kon¬ servativci niso dobili dovolj močne ve¬ čine nad liberalci, ki so prej vladali Ka¬ nado 22 let. Na Cipru so se razplamtele sedaj de¬ monstracije Turkov proti Angležem. U- bitih je bilo več turških demonstrantov. Turška protibritanska organizacija TMT je raztrosila letake, v katerih poziva Turke na boj proti Angliji in zahteva takojšnjo razdelitev otoke. Poljaki so mogli na nedeljskih volit¬ vah za krajevne odbore voliti samo kan¬ didate komunistične stranke. Imenova¬ nih je bilo ok. 300.000 kandidatov za za¬ sedbo 205.101 sedežev v krajevnih od¬ borih. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA SLOVENCI ANGLIJA Prijatelj iz Anglije piše: Božič je bil tu zelo lep in miren kot že dolgo let ne. Bila je res veliko ljudi v cerkvah. Tu imajo Božič res bolj iz trgovskih raz¬ logov, da čim več prodajo, po drugi stra¬ ni pa zlasti katoliki Božič vzorno in le¬ po praznujejo. Toda tistih lepih običa¬ jev, kot jih poznamo pri nas doma v Slo¬ veniji, res ni nikjer. V Sloveniji so le¬ tos menda imeli miren Božič in nihče ni motil verskih obredov, delati so pa mo¬ rali po tovarnah, trgovinah in tudi šole so bile odprte. Pa so ljudje vseeno šli v cerkve. Mi v Angliji smo imeli za Božič prosto 4 dni. Za praznike je bil g. Ignacij Kunstelj zelo zasposlen. Na pomoč sta mu prišla g. p. Rafko Rudež, mlad jezuit iz Gorice in p. Teotim, O. F. M., agilen dalmatin¬ ski duhovnik. Dne 1. decembra smo v Londonu praz¬ novali 10 letnico našega prihoda v An¬ glijo. Proslava je bila združena z mi- klavževanjem. Miklavža smo imeli v šti¬ rih krajih. Tukajšnji domačini tega se¬ veda ne poznajo, a jim ugaja. Nemci, Holandci in Poljaki pa imajo miklavže- vanje. V Angliji vedo samo za “Father Christmas-oče Božič' 7 . Je bolj pogan¬ ska zadeva, pa jo katoliki skušajo spraviti na versko plat. Morda ste že zvedeli, da je bivši domobranski major Janko Debeljak iz¬ dihnil v Braziliji že 14. oktobra lanske¬ ga leta. Poznajo, odnosno poznali so ga vsi primorski domobranci. Imel je raka na jetrih. Popolnoma mu jih je razje- del. Mučil se je 6 mesecev. Umrl je lepo spravljen z Bogom. Tukaj je za pokoj njegove duše opravil g. Ignacij Kunstelj slovesno črno mašo. Zimo imamo prav ostro. Sneg in mraz kot že dolgo let ne. Obeta se lepo po¬ letje. Morda nas bo šlo nekaj v Lurd. Toda je težko dobiti vozni listek, ker je vse prenatrpano. Saj je za stoletnico Marijinega prikazovanja v Lurdu pri¬ glašenih nad 8 milijonov romarjev. Prvenstvo v umetnih skokih v vodi je obdržal tudi za leto 1957 slovenski P O SVETU rojak g. H. Belaj iz Bradforda. Mož ima že pet let to prvenstvo za severno- vzhodno Anglijo. Pri tekmah v Wake- fieldu, kjer je g. Belaj dosegel prvo mesto, si je tretje mesto v isti panogi zagotovil njegov 17 letni sin. USA Slovenci v Chicago so letos prvič predstavili svoje hožične navade v chica- škem Muzeju znanosti in industrije. Na programu je bil najprej mladinski del, ki sta ga pripravili Milena šoukal in Co- rinne Leskovar, zvečer pa glavna pred¬ stava, kjer je najprej štefanski pevski zbor pod vodstvom Fr. Vendelina pel ob spremljavi Alfreda Fišingerja pri sim¬ bolični predstavi slov. družine na božič¬ ni večer. Prikazano je bilo okraševanje drevesca in jaslic, pokrivanje žegna, skupne molitve in druge navade. Druži¬ no so sestavljali: g. in ga. Frank Ger- želj, oče in mati, ga. Albina Novak, ba¬ bica, otroci pa so bili Ivanka in Nandi Stanovnik, Ronnie Gomilar, Marta Kra¬ šovec in žerom šoukal ml. Za uvod k tej predstavi je Frank Schonte orisal zgodovino, položaj in kulturo slov. na¬ roda, predstavo samo pa je v anglešči¬ ni tolmačil Peter Fišinger. V drugem MERE, KI JIH VELJA ZAPOMNITI 1 meter = 39.37 pedi = 3.28 čevljev = 1.0936 jarde; 1 cm = 0.394 pedi 0.033 čevlja = 0.0109 jarde; 1 ped = 0.083 čevlja = 0.027 jarde = 0.025 m; 1 čevelj = 12 pedi = 0.333 jarde — 0.305 m; 1 jarda = 36 pedi = 3 čevlje = 0.914 m; 1 kg = 35.27 unč = 2.204 libre; 1 gram = 0.0022 libre = 0.035 unče; 1 unča = 0.062 libre = 0.028 kg = 28.35 gr; 1 libra = 16 unč — 0.453 kg == 453.59 gr; 1 liter = 0.264 galloon (USA); 1 galloon = 3.785 litrov; 1 to¬ na = 0.984 long tone; 1 long tona ~ 1016 kg; 1 km = 0.621 milje; 1 milja = 1.609 km; 1 bushel = 27.2 kg; 1 cm 2 = 0.155 pedi 2 ; 1 ped 2 = 6.451 cm 2 ; 1 m 2 = 10.763 čevljev 2 ; 1 m 2 = 1.196 jarde 2 ; 1 jarda 2 = 0.836 m 2 ; 1 momme = ,3.75 gr. V nedeljo 16 . februarja popoldne BODO NA SLOVENSKI PRISTAVI V MORONU ZADONELE SLOVENSKE BOJEVNIŠKE PESMI. Slovensko občestvo bo skupno s slovenskimi bojevniki dvignilo BLAGOSLOVLJENI BOJEVNIŠKI PRAPOR in ob veseli glasbi in v prijetni družbi obnovilo svestobu narodu in domovini. SPORED BO PESTER IN DRUŽABEN. VSI SLOVENCI VABLJENI! Pripravljalni odbor FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (71) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main delu predstave j zveze zapel neka, bila je predstaval možu, kjer sta igralca Yule Yo Bs. Aires, 6. IL 1958 - No. 8 zbor Ženske jarodnih pesmi, o Povodnjem kot glavna mCMargie Prah. V zadnjem delu je Ho prikazano ^loV. ko¬ ledovanje, pri katrem so nastopili Jan-' 5 ko Gerželj, LojzeVrko in Andrej Fišin¬ ger. •} y. | Božični praznd so po poročilih i^ Slovenije bili tudietos delavni dan. To¬ varne in uradi sodelali, toda povsod je bilo čutili, da s( ljudje praznike bolj praznovali kot a delali po obratih. Cerkve so bile pvsod polne. Pravijo, da so bile polne elo v Beogradu, kjer je imel v kat. ceitvi Krista Kralja bo žično pridigo tamšnji nadškof dr. Josip Ujčič. V ljubljanski oeri so nedavno^Jo 30 letih znova upraorili črne maste, o- pero lani umrlem skladatelja Marija Kogoja. Njegovo [elo sta letos dirigent Samo Hubad ter režiser Hinko Leskov¬ šek znova naštudrala in z njim doseg¬ la popolen uspeh.Glasbeni kritiki so ob uprizoritvi zapisai, da bi bilo primerno to delo “s spoštlivo roko glasbeno iz¬ piliti, nakar bi a mogli uvrstiti med dela evropske ravii”. zve i SLOVENSKI tW -,V ARGENTINI Vestnik, glasilo domobrancev in