Majhen, vendar zavzet kolektiv
V primerjavi z nekaterimi industrijskimi, predvsem pa trgovinskimi delovnimi organizacijami v naši občini je Foto Tivoli, Cankarjeva 7 res le kaplja v morje. A tudi ta se mora obnašati tako, da ne izhlapi.
Ob lanskem dnevu republi-ke je praznoval ta 53 članski kolektiv 30 letnico obstoja pod sedanjim imenom in 35 letnico dejanskega opravlja-nja te dejavnosti. Na ta jubilej nas je spomnil direktor An-drej Kadunc na koncu ra-zvrščanja fmančnih, proiz-vodnih in poslovnih poda-tkov o podjetju, ki ima raz-kropljene delavce kar na pe-tih razmeroma oddaljenih de-lovnih mestih, pa čeprav jih ni več kot za en avtobus.
»Prostorska razkropljenost, utesnjenost in nefunkcional-nost je bil osnovni problem, s katerim sem se soočil takoj po prihodu v delovno organizaci-jo. Ob tej za nas najbolj pereči postavki, pa se je pojavljala še skrb za stalno založenost s su-rovinami in polizdelki ter bo-jazen, da nam bo pričelo zmanjkovati dela,« je sogo-vornik segel v leto 1983.
- Na Gregorčičevi 3 ste do-bili prostore.
»Tam čaka na obnovo 540
kvadratnih metrov nekdanjih
skladišč. Teško rečem, kdaj
^bomo tam začeli izdelovati do
' 6,5 milijona barvnih fotogra-
fij. V režijski službi smo le
štirje delavci in sedaj rešuje-
mo le sprotne zadeve. Nalož-
ba pa bo okupirala najmanj enega človeka. Vsekakor pa bo preselitev proizvodnje in vodstva podjetja v skupne prostore omogočila boljšo or-ganizacijo dela, izkoriščenost delovnega časa in zmanjšanje številnih            obratovalnih
stroškov.«
Lani ste dosegli na delavca pri komercialnem tisku 2,2 milijona dinaijev, pri fotogra-fyi pa 1,8 milijona dinarjev dohodka. Vas niso stiskale klešče manjšega osebnega standarda naročnikov?
»Zabeleženi poslovni rezul-tati so posledica številnih ukrepov, ki smo jih sprejeli, da bi se obdržali na vodilnem mestu v Sloveniji in Jugosla-viji na področju fotografske dejavnosti za najširši krog na-ročnikov.
K^jub težavam pri pridobi-vanju deviz in dvakratni ceni uvoženih materialov na dinar-skem tržišču, nam je uspelo zagotavljati zadostno zalogo kemikalij in foto papirja. To pa je bila za nas trojna obre-menitev neprestano iskanje reprodukcijskega materiala na prostem trgu, močno veza-nje obratnih sredstev z zalo-gami in nujna stalna zagotov-ljenost likvidnih sredstev za
nakup tvarin, če so se te poja-vile na tržišču.
Postali smo tudi bolj agre-sivni po drugih republikah, v katerih smo povečali število odjemnih mest za Ijubiteljsko fotografijo.
Bolj premišljeno smo priče-li ravnati tudi s kemikalijami in strojno opremo. Izdelali smo zaprti sistem obnavljanja razvijalca in fiksirja in izloča-nje srebra. V petih mesecih smo pridobili 22 kilogramov srebra. Vredno je toliko, da nam je pripravljena zagrebš-ka Fotokemika redneje do-bavljati potrebne fotomate-riale.«
- Ali so v proizvodryi in or-ganizaciji še ozka grla?
Ta moramo deliti na dve skupini: tehnološka in človeš-ka. Del strojev je že toliko star, da nam lahko okvare po-vzročijo krepke izpade. Nujno bi potrebovali avtomat za sor-tiranje slik. A vse to je potreb-no uvoziti in zato je skoraj neuresničljivo. Pri organizaci-ji dela oziroma izkoriščanju delovnega časa nam je delno še uspelo odpraviti ožine. Od julija do oktobra je naša sezo-na. Takrat moramo krepko za-grabiti, da naredimo vse. Uvedli smo v tem časa tudi drugo izmeno.
Pomembna pomanjkljivost naše ponudbe pa je oprema za komercialno         fotografijo.
Zmoremo le povečave 500 krat 600 milimetrov, potrebo-, vali pa bi povečevalnike za iz-delavo fotografij 1000x1000 milimetrov. To še toliko bolj, ker bomo uredili atelje za barvno fotografijo tudi na ljubljanskem gradu. Tam bo pri roki mladoporočencem, nam pa bo omogočal spreje-manje naročil za fotografira-nje večjih modnih in drugih revij.«
V Foto Tivoli nimajo veliko »prijateljev« med zasebnimi fotografi. Ker z uvajanjem proizvodnih izboljšav znižuje-jo proizvodne stroške, ne hiti-jo s podražitvami storitev ta-ko, kot izdelovalci kemikalij in fotopapirja. Razmeroma nizke cene barvnih fotografij pa že postajajo trn v peti za-sebnikom.