se sprejemajo	JjM'VBj JHBL\ m ^B! HM/HI MMC^KMMI JM^MI
r f? flf lil F iJlTPfl
» " »	■ ■ B ■ M p . J Im I M Ml I	v
Pri večkratnem tiskanji se ^^L H	H H B Ml ^Rll I	I	/h celo leto	8 gl. 40 tri
na primerno imanjša.	H	B H E iß	P OW 9 B I	la I30' 'eu	4 n 20 .,
idvlMll Ml l l M ■ M M/ M Ml A V Ljubljani na dom
■e ne vračajo, nefrankovana B|V BA ^B^B	«pfeaB» <B B	!	<B) velja	na	^
pismu se	mr^m/	1mlmj ^^ mamBrnk n A, HSH&	T Vredništvo na St
Naročnino prejema opravništvo	. . , .	, . ,	,	. .	hiS. št. 284.	^ X
Političen list za slovenski narod.
v
Ercegovinski vstanek.
Neki telegram „Tagespresse" iz Carigrada poroča, da v posredovalno komisijo so od vlad imenovani: V a s i č, avstrijski konsul v Mo-staru, J o n i n e, ruski konsul v Dubrovniku, pa D e v i e n n e, francoski konsul v Serajevem. Vlada turška odpošlje 2 komisarja, Servera-pašo pa A h m e d H a m d i a-p a š o. Imenovani list tudi poroča, da se poglavitne razprave utegnejo vršiti na Dunaju in da zarad tega poročnika angleški pa francoski skrčita svoj odpust in se koncem tega meseca zopet povrneta na Dunaj. Bode-li ta komisija, ktere prvi nalog menda bo posredovati z uporniki in prigovarjati jim, da naj odlože orožje, kaj opravila ali ne, se še ne ve; pa če tudi ne opravi nič, ima to vendar že zarad tega velik pomen, ker se vnanje države z uporniki po poslancih svojih pogajajo in jim s tem pripo-znajo značaj vojskovalne stranke.
Turška vlača je nasvete posredovalnih držav sprejela. Pravi sicer, da je to storila le zarad tega, ker želi vstanek kolikor mogoče brez prelivanja krvi zadušiti, a ker so bile njene vojne čete od upornikov dosedaj še vedno tepene in moč upornikov od dne do dne silno raste, Turčija dobro čuti, da sama uporu ne bode kos in je vesela, da ji posredovanje tujih držav pomaga iz zadrege.
Kaj pa bodo storili uporniki? Vidovdan poroča, da ne odlože orožja, če se jim ne zagotovi samostalnost. Skušnja jih uči, da od Turčije ne smejo upati ničesa. Na prizadevanje vnanjih vlad morala jim je pripoznati mnogo pravic, a kaj je to pomagalo, ker pa obljub svojih ni spolnovala. Tudi zdaj jim bode go-
v
Zajetje mej Cerkesi.
(Po rusk. minist, čas. notr. zadev popisal Leop.
Gorčnjec.)
(Dalje.)
Stemnilo se je bilo, sneg je šel gostejše in gostejše, pa veter je buhal tako, da je na-pösled do cela viharil, a popolna tema je dovršila grozni obraz. Prišli smo k Tereku na strmo obrežje; ali gorjanec ne zna nikakoršne nevarnosti, nikakovih mej; na krič razposajenih Čerkesov so konji poskakali v propast; mene je polastila se omotica v Terekovih valovih, a predno sem bil v svesti si, jezdili smo zopet dalje, burja je bila nehala, vreme je bilo toplejše in rudeča zarja se je pokazala na vshodu. Naposled se ognemo v globoko sotesko in pripotujemo pred gosto lesovje, iz kterega je tam pa tam gledalo kako čerkesko bivališče; okrog in ogrog so čepele črne skale, nad skalami je bočilo se v črno oblačje zavito obnebje, v globinji je šumela gorska reka, žedela brezilistna, temna dobrava — in po-
tovo obljubila vse, kar bodo vnanje države zanje zahtevali, kadar pa pride vgoden čas, se bode krvavo maščevala nad vsemi, kterim zdaj milost in odpuščenje obeta, in vnanje države se bodo tako malo brigale za to, kakor za izvrševanje pariške pogodbe. Kdo bi tedaj zameril kristjanom, da so postali previdnejši in se nočejo na prvo besedo vdati, zlasti sedaj ne, ko jim je vojna sreča mila!
Velike vlade sicer žugajo, da naj se uporniki na njihovo pomoč ne zanašajo; a tega tudi niso storili, želeli so le, da bi vnanje države Turkom ne prišle na pomoč. Srbije in Crnogore pa ne štejejo k vnanjim državam in na pomoč teh so se res zanašali. Nade o Srbiji se sicer niso izpolnile, ker se je od vseh strani pritiskalo na kneza Milana. Vprašanje pa je, bo-li mogel brzdati vojskoželjne svoje podložnike?
Nekteri to za trdno pričakujejo, in „Kelet Nepe" piše, da ravno to je poglavitni vzrok miuisterske krize srbske. Ministerstvo Štefa-novičevo je namreč hotelo vojsko s Turki, ker pa vojni minister in zlasti knez Milan po vsem, kar je zvedel na Dunaji, nikakor ni bil za vojsko, je ministerstvo odstopilo. Pa vojskini duh je že tako prešinil Srbe, da se nobeno ministerstvo ne bode ohranilo, če bode temu duhu nasprotovalo. Srbi dobro čutijo, da narodna čast od njih tirja na pomoč hiteti so-bratom svojim in da neutralnost bi jim morala vzeti vse simpatije narodov slovanskih, kar bi zanje še slabeje bilo, nego nesrečna vojska, zato pa imamo še vedno nekoliko upanja, da Srbija rok ne bo križem držala in krvavečih svojih sobratov ne zapustila.
Mnogo odločnejši so Črnogorci; upornike
| vsodi je bilo vse žalostno tiho; to je bilo Iia-murzinovo gnjezdo. Stoprv približali smo se bili „aulu", uže je nas pozdravilo nekoliko ščeketajočih psov; za njimi je šla gruča ženskih, otrok in mladih Čerkesov, ki so radostno kričali: „Rusi, psi, psi!" Ženske so zabile svoj običaj, nijso bile za zavoji; dečki nam nijso dali miru, neprestano so nas cukali za plašče, kričali in sneg in blato metali nam v oči. Ko se je naposled bila upokojila obča zvedavost, odpeljali so nas v stanovališče; mene in mojega tovariša so vklenili. Drugi zajetniki so se Čerkesom poslužabili, ali nijso dolgo časa služili jih; prijazna prilika jim je pomogla na beg, otela jih težke sužnjosti — in užč so bili v domovini, ko sva jaz in moj tovariš še morala vzdihovati v žalostnej osodi. V najinem bivališči je bilo tudi šest Čerkesov s Ilamurzinovim bratom vred; to je bilo iz suhega protja ležišče, ometano z ilovico, brezi podloge in oken — in pokrito s kukavno streho, v njem so bili menda trije stolčki, tudi je bilo nekoliko na vrvih visečih palic, da je človek obleko razobešal po njih, po tleh pa je bilo
na vso moč podpirajo. „Turška vlada nima nobenega darila in nobene ponudbe, piše „Glas Črnogorca", s ktero bi se Črnogora k popolni neutralnosti zavezala. Minulost črnogorska in rodoljubje vlade kneza Nikolaja brani na to le misliti; Črnogora že zarad tega proti osodi sobratov svojih ne more ostati nevtralna, ker to trpljenje zadeva narodno telo, čigar del je tudi Črnagora, ki si mora tedaj na vsak način prizadevati to trpljenje polajšati. Utegne se zgoditi, da Črnagora bratom svojim ne more v prvem hipu hiteti na pomoč, a to ne zarad vladi turški obljubljene neutralnosti, ampak zarad tega ker bi pomoč bojevalnim bratom več škodovala nego koristila. Mogoče, da novica o neutralnosti Črnegore izvira od tod, ker Črnagora ni precej pričela vojske s Turki, ko je prva puška pri Nevesinji počila, a Črnogora je samostalna država in ima kot taka dolžnosti, ki se ne smejo prezirati. In meja teh dolžnost je tudi meja neutralnosti naše proti hercegovinskemu vstanku, oziroma proti vladi turški. Toliko se nam je zdelo potrebno povedati, da zavrnemo vest nekterih listov kakor da bi bila Črnagora vladi turški obljubila strogo neutralnost." Ilercegovinci so jim za to pomoč jako hvaležni in so nameravali včeraj kneza Nikica oklicati za vladarja svojega. Če se je to res zgodilo, in če vsled tega Črnogorci stopijo na bojišče, ni misliti, da bi posredovalna komisija kaj opravila in da bi kristijani odložili orožje. Kaj pa bodo vlade potem storile? Tega menda še same niso pomislile, ker se jim zdi nemogoče, da bi se njihovim nasvetom kdo ustavil; tudi je poglavitni namen njihovega posredovanja ta, da se reč za nekaj časa zavleče, ker še sami prav ne vedo, kaj
j veliko blata. Poleg tega si mislimo še dva stebra v njej, k stebroma pak priklenjena dva častnika na slami v plaščih, ki sta jima na dolgem poti in o hladnej burnej noči slabo varovala otrpnelih udov; malo dalje od njiju pa si domišljajte pred ognjem gručo lupežev, ki so po surovej navadi slavili svojo zmago, a tej prikazni dodajmo še malo poluteme, pa imamo pred seboj kavkažkega zajetja obraz. A vendar nijmamo še popolnega pojma o tem obrazi, dokler ne proderemo v drob navzočnim osobam. V globočini zajetnikovega srca bojuje obupnost, koprnenje po domu, spomin na svobodo, ki se je tako naglo promenila v grozno sužnjost. Lupeževo srce pa je polno divje radosti, krvoločnosti in utjehe vsled ptuje nesreče.
Dolgo časa nijsem mogel zarčs čutiti svoje osode. Vse je zdelo so mi, kakor nek težak sen; ali probujenje, to je bilo strašno; s težkimi verigami se je začela mučečih dnij vrsta. Minol je dan, lakota se je začela oglašati, za večerjo pa uama je nekij rusk mladič, najin služuik, prinesel vode in kruha. Pa tudi ta pri
naj storč. Toliko so pa prevideli vsi, da Tur-« kom naravnost pomagati ne gre, a tudi kri-1 stijane dejausko podpirati zdi se jim politično nevarno.
Bi pa ne bila strašanska sramota, če bi zarad nekterih političnih pomislikov in nekake medsebojne zavidnosti kristijani še dalje morali stokati in ječati pod kruto silo turško?!
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. avgusta.
Avstrijske dežele.
V ogerskem in Birvatskcm
zboru hočejo adresno razpravo, pravijo, da zarad delegacij, odložiti. Prvi vzrok pa je najbrže ta, da bi med razpravo v razgovor ne prišel vstanek ercegovinski. Pa rodoljubi slovanski bodo že našli priliko reč v misel vzeti. — Minister T i s z a čuti, da ne bo mogel vsega storiti, kar je obetal, zato rojakom svojim priporoča potrpežljivost. Potrpežljivost, piše „Reform", je res potrebna Madjarom, ki naj le pazijo, da Avstriji in nemadjarskim narodom ne poteče potrpežljivost, ki so jo z madjar-stvom imeli.
Hrvatski sabor je volil Krestiča za predsednika, Mirka in Petra Horvata pa za njegova namestnika, Ožegoviča, Stekoviča, Filipa in Gjurgjeviča pa za perovodje.
Vnanje države.
Ö ercegovinskeiii uporu poroča dopisnik „Politike", da se tudi laški prebivalci v Dalmaciji za-nj zanimajo, ker turško trino-štvo dobro poznajo in so prepričani, da bi bili morali Turke že zdavnej iz Evrope zapoditi. Le judje „N. fr. Presse" se potegujejo za azijatske svoje sobrate in so poslali v Dalmacijo posebne poročevalce, ki pa pri slovanskih Dalmatincih ne bodo ničesar zvedeli in bodo morali poročila svoja zajemati pri Turkih, preden pa pridejo tje, ne smejo nikomur izdati, kdo so, ker judovske časnikarje črti vse.
Vradni listi poročajo, da je Turška sprejela nasvete severnih držav. „KI. Ztng." pa pariški „Temps" pišeta, da po nasvetu Rusije bode najbrže kongres evropejskih držav vrav-nal razmere turške in odvrnil vojskino nevarnost. Poročilo francoskega lista je tem važnejše, ker mu ga je neki poslal g. Thiers, ki se je v soboto z ruskim velikim knezom Konstantinom o tej reči razgovarjal in pri tej priliki od njega zvedel namene ruskega cara.
Uporniki vrlo napredujejo in so mnogo krajev dobili v roke. Ker z vjetimi navadno prav lepo in dobro ravnajo, se jim skoro vsi kraji vdajo brez posebnega boja. Tudi v Krstaču zajetih Turkov niso pobili, ampak poslali jih v Metokijo. Turki se pa še za avstrijsko mejo ne zmenijo in za beguuci pa tudi za avstrijskimi stražniki streljajo še čez mejo. Nedavno je bil cel oddelek pešcev prišel čez mejo in bojeval se na avstrijski zemlji, pa avstrijski pešci so ga zapodili nazaj.
Telegrami iz Carigrada povdarjajo, da Turška je posredovanje 3 cesarskih vlad odbila, posredovanje vseh vlad, ki so podpisale pariško pogodbo, pa sprejela. — „Vidovdan" pa piše, da Ercegovinci ne denejo orožja iz rok, če se jim ne zagotovi samostalnost. — V Bihaču in Sandžaku so vsi možje od 20. do 60. leta zgrabili za orožje, ostalo pa je vse pobegnilo na Avstrijsko.
Nadjib-paša je zopet 3 batalijone pri Ivleku spravil na suho.
Turški poveljuik v Sutorini je s posadko pobegnil v Novigrad na Dalmatinskem, kjer so morali orožje odložiti.
General Stratimirovič oporeka poročilu dunajskih listov, da bi bil on s kakim avstrijskim častnikom pogovarjal se o srbski vojni.
Iz Bosnije se poroča, da Turki vedno streljajo čez mejo avstrijsko; zato sta se zopet 2 batalijona pešcev iz Zagreba tje odpeljala.
24. t. m. je bil hud boj med Gačko in Nevesinjami. Izid še ni znan. — Naskok na Trebinje se je po „Pol. Corr." odložil, ker so za trdno zvedeli, da imajo v mestu le malo živeža, in da se bodo vdali prostovoljno. Napadli so pa trdnjavici Drino in Karin ; če se niste vdali, nameravali so jih 25. t. m. vzeti s silo. Vojna pri dužkem samostanu se je za 300 mož pomnožila in znaša 1000 mož.
24. t. m. je turška ladija brez vojakov jadrala memo Dubrovnika. Najbrže sta bila na njej Server-paša pa Ahmed-bej.
Pri Kolaričbrodu je bilo 300 turških vojakov prišlo čez mejo. Napadeni avstrijski financarji so 20krat na-nje ustrelili in ubili barjaktarja pa 3 vojake. Zoper ta posilni prestop meje je odposlan avstrijsk častnik odločno protestoval pri kostanjiškem paši.
Iz Bosnije je dosedaj 6700 oseb čez Savo pribežalo ua avstrijsko stran. 500 Srbov, ki je čez Bosnijo hotelo prodreti v Ercegovino,
je pri Višegradu, 1 uro od srbske meje, 24. t. m. zadelo na Turške vojake, ki so jim hoteli zapreti pot. Pa Turki so se morali umakniti in prostovoljci, ki jih je vodil grški pop Žarko, so brez ovir prišli v Ercegovino. Pri Pod-gradcu so se bili tudi sprijeli, pa boj za nobeno stranko ni bil odločiven. Padlo je 50 Turkov pa 23 kristijanov. 5000 upornikov se je umaknilo v hribovje, da dobe orožja in načelnika. Pri Vojnici in Koriti bilje tudi boj in se je 400 Turkov vdalo, ki so jih odpeljali v Stolac. Vojnico, Korito iu 7. stražnico so zažgali. — Iz Črnogore so dobili poročilo, da črnogorska vojska kmalo prime za orožje.
■ « Srliijc se poroča, da knez zarad tega Rističu ni izročil sostave novega ministerstva, ker je Itistič zahteval, da naj se shod narodne skupščine odloži na 20. septb., česar pa knez ni hotel dovoliti. Turška pa Srbiji nič kaj ne upa, in na meji pri Nišu zbira vojno, ki ima Srbijo zasesti, če bode hotela Ercegovincem pomagati. Srbija tega pač ne bo trpela, in bode morda ravno vsled nadlež-nosti turške primorana prijeti za orožje, preden se Turki Srbije polaste.
Na Španjskem so Karlisti zmagali pri Puycerdi. Da bi bili v Seo de Urgeli razpeli belo zastavo, se natančneje ne ve.
Izvirni dopisi.
Iz \o vomrsla. 24. avgusta. Gosp. dopisnik iz našega mesta v št. 97 „Slovenca", ko o „narodnem domu" poroča, mu ob enem jako slabo bodočnost obeta, češ, zdaj zidajo Staroslovenci, in ko hitro dozidajo, potem pridejo Mladoslovenci, posebno dr. Vošnjak in Zarnik, si ga rekvirirajo za-se, in potem: „lop po veri", zato se pa duhovniki po pravici boj<5 kaj darovati.
Na to mi je odgovoriti: Priznavam, da od začetka pri zidanji „nar. doma" ni bilo vse ravno tako, kakor bi bilo imelo biti; res je, da sta gg. Vošnjak in Zarnik za liberalne ideje široko usta odpirala, ter tako marsikterega duhovnika od podpore odvrnila. A zdaj stoji reč vse drugače. Niti g. dopisniku, niti nikomur drugemu se ni bati, da bi „nar. dom" v Novem mestu bil liberalizmu za propagando; kajti, dokler taki možje, kakor velespoštovani gospodje grof Barbo, Rudež, dekan Polak, kanonik Grašič, župnik Mlakar, zdravnik Veraun in drugi to podvzetje vodijo, ter s svojimi novci podpirajo, bodo tudi skrbeli, toliko se
prosti užitek je naju potješil; voda je nama bila izborna pijača, kruh — v vodi zamešena, opražena pšenična moka — ta nama pa je bil slasten grižljaj. Po večerji sva se zavila vsak v svoj plašč in stegnila po vlažnej, na debelo nastlanej slami. Najina onemoglost je bila tolika, da je spanec, ta tješnik nesrečnim, kmalu upokojil oba. Ali moje spanje, oh! kako je bilo mučno.
O svitanji so se vsak dan vzbudili pri nama bivajoči Čerkesi; rohneli so, čistili svoje puške in zastražena zapuščali naju. Kak dan sva bila ves čas tarči zvedavosti „aulskih" bi-vateljev, ki so dohajali, zatö da so gledali Rusa in zasmehovali ga. Dnevi so minjevali enolično. Gorjd mi je razjedalo drobovje; moj tovariš je bil do cela malodušen; mnogo potov mu je samomor bil na misli, mnogo potov je segnil po meč in samokres na steni, ali vselej sem ga zadržal in potješil z dobrotljivo Previdnostjo. Naposled nama dovolč, da smeva pisati svojim tovarišem v trdnjavo, dali so nama raztrganega papirja in v vodi razpušče-nega prahu ingousta, pa nadzornega posla.
Blagosten je bil mojih prijateljev odgovor, obljubili so mi, da me kmalu odkupijo. Vedela sva blezu, da odkup le prilika pripusti. Ali nada je tako sladka, da sem se zmerom z upanjem motil, kakor otrok z igračami. Trije grozni tedni so nama zatrli mnogo životne moči; jed mi je naposled bila tako zoprna, da se ni ozreti nijsem hotel va-njo; tri dni prav ničesa nijsem imel v ustih, nenavadno sem bil slaboten. Hamurzin je to zapazil in svojemu tovarišu opomnil: „Ta rus je svojeglav, neče jesti; säj pogine, moramo ovčjega mesa kupiti." Druzega dnd sva dobila slastnega mesa, ali ta dobrota nij trajala dolgo časa. Znaj, dragi čitatelj, da Čerkes sploh malo je, le mleko, sadje, bel kruh in malokedaj ovčje meso, ki je zelo drago. Ta pot je zaklana ovca vsej druščini bila živež, kmalu sva morala zopet lakotovati.
Hamurzin je bil uže sit pokoja; zopet je ostril sablje, čedil puške in prirejal se na bojni odhod. Neko jutro me izbudi vpitje v „aulu" (vasi), zaslišim mnogih konj topot in kričeče Čerkese; malo po malo je v daljavi utihnilo vse — to je bilo Ilamurzinovo divjanje na
krvavo slavnost. Kakor v kalejdoškopu, tako so moji čutje v vrstah novih obrazov, ali otožni so bili — in trpki. Živenje mi je minjevalo, kakor večernega solnca žarki gasno in umičo se nočnej temoti. Zdaj pa zdaj sem se razgovarjal z mladičem, s svojim strežnikom, da bi bil zvedel njegovega zajetja okolnosti. Mladič je bil zabil vse. Blezu desetleten je bil, a uže tri leta v sužnjosti. „Le to pomnim še, kako je moja mati plakala", — opomni mi, ,,ko je odšli črnuh (Hamurzin) nekega večera v našo kočo pribesil, očeta na kosce razsekal se sabljo, mene in mater pa odpeljal. V vasi je bil velik krič in velik ogenj. Črni Čerkes me je na konja posadil tako odurno, da sem stoknil. Ataman sam je na konja vzel mater, ali nij znala jezditi, zatö je padla z njega; popustili so jo na zemlji, mene pa je konj odnesel. Jaz sem silil nazaj, domov, pa mi nijso dali vrniti se; od takrat sem tu; ali ti mladiči so zelo hudobni: zmerom me bijö, da-si jih ne žalim."
(Dalje sledi.)
pač smemo nadejati, da se laži-liberalizem v „nar. domu" nikdar šopiril ne bo. Čemu bi se potem duhovščini, kakor g. dopisnik omeni, „po pravici bati bilo?" Mar, ako s svojimi soldi taki blagi namen, kakor ga „nar. dom." ima, podpira?" Jeli ni ravno duhovnikom sveta dolžnost na vso moč si prizadevati, to za vse Dolenjsko tako velevažno in potrebno napravo prej ko prej oživiti ? In vsaj so bili zmiraj in zmiraj v prvi vrsti duhovniki, ki so take naprave velikodušno podpirali! Li hoče g. dopisnik, da ravno zdaj, ko se je izvršenje „nar. doma", ravno v tem hipu, ko je pomoči in podpore najbolj treba, da zidanje v drugo ne prestane, in to baje za eno leto, temveč za vselej, v največje veselje nemčurjev, da bi zdaj v tem osodepolnem trenutku duhovniki svojo podpiralno roko odtegnili? Dobro! Naj Staroslovenci zdaj, ko zidanje že nad 12.000 gold. stane (brez robute, ki so jo meščani brezplačno dajali,) vse popuste, in naj nadaljujejo Mladoslovenci, prašam, koliko smo potem na boljem, ali ne bodo toliko laglje v „svojem" domu gromeli brez ovire liberalne govore, da se bo zidovje stresalo?
Ne, nikakor ne, gospodi duhovniki ne smete se odtegniti podpori, Vaša skrb naj bo, da se ohrani narodna reč, da „narodni dom" novomeški ostane to, kar mu je pravi in edini namen, namreč: „pospeševati duševno in ma-terijalno blagostanje Dolenčev".
Prepričan sem, da bode častita duhovščina slovenska zvesta svojemu svetemu poklicu omiko in blagostanje med ljudstvom širiti, nam pri izvrševanji „nar. doma" po vsi svoji moči pomagala, ter tako vsim tistim, ki jo z mračnjaki in nazadnjaki psujejo, jasno pokazala, da ona je res prava in resnična prijateljica našemu ljudstvu.
Nadejati se pa tudi hočemo, da bode nesrečni razpor, kteri je nas Slovence razdelil med „Stare" in „Mlade", prej ko prej zginil, da bodemo vsi kot sinovi ene in iste majke Slave vzajemno delali v korist milemu našemu narodu vkljub vsim zaviram nemčurskim, ter da si bodemo vsi v „nar. domu" novomeškem kot bratje podali roke v spravo.
Naj omenim konečno še to, da izvrševanje našega „nar. doma" vrlo dobro napreduje, ter da se bode še pred koncem oktobra čitalnica tukajšnja z gostilno vred v pritlične prostore vseliti mogla.
Ix IVovoiiiesta, 24. avgusta. Tukajšnje „podporno društvo za uboge dijake" vrlo dobro napreduje. V novejšem času so prispeli sledeči doneski: od g. AdolfaFichtenau-a, vit in grajščaka, državno dolžno pismo vrednosti 50 gold.; od g. Teodora Kirchhof-a, grajščin-skega oskrbnika v Krupi, 10 gold.; in od g, Bohutjinski-a iz Fužin 5 gold. G. V. Pfeifer, državni poslanec, je napravil na Krškem dru 6tvu na korist nabiro, ktera je nesla 36 gold. darovali so gg: Lenk 10 gold., M. Hočevar 10 gold., dr. K. Koceli 5 gold., V. Pfeifer 10 gold. in J. Knavs 1 gold.
Tukaj napravljeno kegljanje na dobitke je vrglo društvu v prid 63 gold. 80 kr. G. Pav liček, stotnik pri 7. lovskem batalijonu, je pri tej priliki dobljen dobitek v isti namen daro val, in gospa Brunerjeva je kegljišče brezplačno prepustila.
Tem p. t. darovalcem izreka drušlveno vodstvo najtoplejšo zahvalo s prošnjo, da bla govolijo tudi dalje še podpirati društvo. Sploh naj bi vsi dobrotniki in prijatelji šolske mla dine temu zavodu pristopili in po zmožnosti ga podpirali.
Ob enem vabi vodstvo stariše, oziroma varhe ubogih in obdarjenih učencev, zlasti onih, kteri hočejo v gimnazijo vstopiti, da se zaupno obrnejo do društva, ktero je zdaj v stanu podpirati učence s šolskimi knjigami, in plačevati za-nje vpisnino, šolnino, kakor tudi hrauo.
čast. gosp. duhovniki na deželi pa se prosijo, da izvolijo obdarjenim učencem svojih župnij z dobrimi sveti pomagati in jih spodbujati k obiskovanju novomeške gimnazije.
Domače novice.
V Ljubljani, 28. avgusta. (Očitna zahvala in nova prošnja.) Hvala
Bogu! Klic do milosrčnih rojakov ni bil brez sadu. Za novo „hiralnico" ali hišo za neozdrav-jive na Kranjskem je podpisani nabral v treh tednih pri častiti duhovščini in nekterih druzih dobrotnikih v Ljubljani lep znesk, namreč 1907 gl. 5 kr. To je očituo znanmje, da milostljivi Bog podpera to dobrodelno napravo ukljub vsim zaprčkam in težavam. Zato prisrčna in očitna hvala Njemu, pa vam vsim, ki ste pri Njem naložili svoje darove in se usmilili naj revniših vsih! Naj vam usmiljeni Jezus po svoji obljubi stoterno povrne in večno življenje dodeli!
Po pregovoru pa zahvala pot odpera novim dobrotam, in zato se podpisani vnovič obrne do vsih milosrčnih dobrotnikov tudi po deželi, kteri bo ta potreba naj bolj koristila, zlasti do častite duhovščine in srenj-skih predstojnikov ali županov, kteri bodo lahko najpotrebniše bolehne siromake v to napravo priporočali in spravljali, — ter kot evangeljski prijatelj ponižno prosi in stanovitno trka v imenu naj bolj usmiljenja vrednih: ,Usmilite se tih siromakov, in pomagajte za miren kotič njim, ki so vaši po veri in rodu, po okraju in srenji!"
Podpisani si je svest, da ta nova prošnja ne bo zastonj, ter zaupa na božjo previdnost, ki je to delo začela, da ga bo s pomočjo do-brotljivih ljudi tudi srečno dovršila. Res, majhen je bil začetek, kakor sploh vsake kr šanske vstanovitve ali naprave: pa z božje pomočjo vidno raste. Gospod je razsvetlil iu omečil tukaj v Ljubljani srce pobožne gospe prave Tabite, ki je dala v ta namen znesek 4000 gl.; kmalo je prišlo od druge strani 2000 gl.; in drugi dobrotniki so darovali 5000 gld. Za ves ta znesek se je kupilo posestvo za 11.500 gld. Toda kmalo se je pokazalo, da staro pohištvo za ta namen ni pripravno. Kaj je bilo početi? Ni druzega kazalo: Na lepem zdravem prostoru začeti zidati čisto novo, v ta namen pripravno poslopje, vse le s trdnim zaupanjem na božjo previdnost in usmiljena srca radodarnih rojakov. Bog je do sedaj očituo pomagal ter bo tudi zanaprej, pomagal tega smo si svesti; tudi dobri ljudje so že do sedaj veliko storili in dali, ki bodo tudi prihodnje dali! To še enkrat ponižno in za upljivo prosimo.
V Ljubljani 22. avgusta 1875.
Karol II e i d r i c h.
[Mestnim ljudskim Šolam) je okrajni šol ski svet mestni določil posebne šolske okraje, V I. mestno šolo za dečke v licealnem po slopji so všolani: iz mesta hiš. št. 1 do 13 pa 234 do 314., celo poljansko in šenpetersko predmestje pa hiše v frančiškanskih ulicah Vsi drugi mestni deli so všolani v II. mestno šolo v krakovskem predmestji.
V dekliško šolo nunsko so všolani: iz mesta hišne štev. 169 do.314, pa gradišno, kapucinsko, šenpetersko in poljansko predmestje;
šolo mestno v redutnem poslopji. Šolsko leto se prične 16. septembra, vpisovanje pa 14. in 15. septembra.
(Naša rojaka) Gospoda Jožef Jarec iz Medvod in Ernest Kramar iz Škofje Loke, učenca s štipendijama na viši kmetijski šoli v Liebwerd-Tečnu na Češkem, delata čast naši deželi. Jarec, v 1. letu te šole, je po spričalih, ki jih je vodstvo ravnokar poslalo družbi kmetijski, prvi med 20 učenci, — Kramar, v 2. letu, pa tudi prvi med 25 učenci. Jarec pa je bil še s tem počasten, da je edini dobil po predlogu vodsva premijo s 100 gld., ki jo je Umrathova fabrika kmetijskih strojev v Pragi za najizvrstnejšega učenca više kmetijske šole razpisala. Ž njima dobi naša dežela kdaj zopet dve jako sposobni učiteljski moči. „Nov."
(7z seje dež. odbora 20. avg.) Deželna vlada se je naprosila, da razpiše 6 izpraznjenih baron Flödnikovih štipendij za slepe otroke iz Kranjskega, ki se pošljejo v šolo za slepe v Line. — Deželni vladi se predlaga, da bi izpraznjeno Iloldheimovo štipendijo za n e m o g 1 u h e otroke dala nekemu prošniku v podporo za vstop v šolo nemogluliov v Gorici, v kteri se otroci slovenskih starišev na podlagi slovenskega jezika podučujejo. Poročilo deželnega odbornika g. Dežmana, ki je to šolo pred kratkim časom obiskal ter njeno osnovo vodstvo in vspešno napredovanje učencev jako hvalil, je bilo na znanje vzeto. — Na prošnjo občine Vinice in sosednih krajev, ktero je deželni poslanec dr. vitez Savinšek izročil za napravo zidanega mostu čez reko Kolpo na Hrvaško, je deželni odbor sklenil stopiti v dogovor s kralj, hrvaško vlado ter napravo tega mostu priporočati tudi Dunajski vladi. — Poročilo odbornika g. Dežmana, ki je po priliki pred kratkim časom deželno sadje-in vinorejsko šolo na Slapu ogledal ter njeno vredbo iu pa izgleduo obdelane vinograde kakor tudi marljivost in vspešno napredovanje učencev jako hvalil in to šolo kot pravo sadje-in vinorejsko šolo ne le za vipavsko dolino, temveč za celo deželo popisal, vzelo se je na znanje. — Muzejnega kustoza drugo poročilo
najdbah ostankov od stavb na kolek iz pred-zgodovinske dobe na ljubljanskem močvirju pri Igu vzel je deželni odbor na znanje ter sklenil, da se ljubljanski hranilnici in vitezu Gutmansthalu izreče zahvala za denarno podporo o nadaljevanji izkopavanja stavb na koleb, ter da se nekoliko teh najdenih reči pošlje državnemu geologičnemu zavodu na Dunaj, in da muzejni kustoz znamenitejše najdbe razstavi meseca septembra v Gradcu pri shodu naravoslovcev in zdravnikov. — Sklenilo seje, da gresta primarij deželne bolnišnice medic, oddelka in blaznice dr. Drag. Bleiweis in pa en tehnik ogledat bolnišnice za blazne v Gradec, Brno, Prago, v Heppenheim, Illenau, Karthaus-Brühl na Nemškem, in v Birmingsberg in Künigsfelden na Švicarskem; potem še le se bo določila osnova in stavba nove deželne bolnišnice za blazne za Kranjsko.	,,Nov."
(Turški list), t. j. ljublj. „Tagblatt", seje nlßtogotil nad „Slovencem" zarad članka „Kranjski deželni predsednik", in porabi to priliko, ne da bi opral vit. Widmanna ali dokazoval nam, da smo ga po krivem napadli, ampak da zopet nekaj svojih znanih grdih psovk za nami zmeče. Mikaven je le poskus njegov podučiti nas, da slovenske liste konfiscira državni pravd-nik, ne pa politična oblast, kteri na čelu je vit. Widmann. No, res da Widmann sam ne hodi s košem na rami po slovenskih vredništvik po liste, da bi jih konfisciral in odnašal, —
vsi drugi mestni
deli so všolani v dekliško' čemu bi imel gosp. Ahčina? — ali taki otroci
nismo, da bi verjeli to, kar „Tagblatt" pojas-nuje; pa tudi tako neumni nismo, da ne bi -vedeli, kaj pišemo, iu ko smo rekli, da se pod Widmannovo diktaturo slovenskim listom huje na prste gleda, ko kedarkoli prej, smo rekli to z dobrim premislikom. Kakor brez volje hišnika nič posebnega ne zgodi pri hiši, tako se ne konfiscira noben list brez Widman-nove ali njegovega namestnika vednosti, no-beu duhoven ali drug človek se ne dene v sod-nijsko preiskavo zarad političnega greha itd., da ne bi Widmann vedel za to. Prav pa ima „Tagblatt", če toži, da mi sledimo in si zapisujemo Widmannove „grehe." Da, zapisujemo si jih in jih bomo zopet kaj priobčili ob vgodni priliki. — Da turškemu listu psovanja ne vračamo, to se razumi samo po sebi; mi nismo Turčini in se ne moremo po turčinsko bojevati.
{To ne diši po miru.) Mestne gosposke so po naročilu ministerstva poslale vsim nevojaškim zdravnikom in ranocelnikom dopise, v kterih se jim naznanja, naj se tisti, ki bi hoteli za čas vojske stopiti kot zdravniki v vojaško službo ali pa se dati rabiti za vojaška zdravilna opravila, oglasijo pri njih ter naznanijo, ali bi jih bila volja za čas vojske biti to ali ono. Ministerstvo povdarja, da primanjkuje vojaških zdravnikov.
Razne reči.
—	Zemljevid bojišča v Bosni in Ercegovini je na Dunaji na svitlo dal dr. J. P. Jordan, bivši vrednik lista „Zukunft." Ta zemljevid je tiskan na močnem papirji, obsega Ercegovino in Bosno s sosednimi mejami Dalmacije, Vojaške granice, Srbije in Črne gore in velja 20 kr. pobarvan z nožnicami 25 kr. Naroča se po pošti z naslovom: „Herrn Dr. J. P. Jordan in Meidling bei Wien." S tem zemljevidom, ki je skrbno izdelan in ima natančno imena krajev, gora, rek, jezerov cest itd., bo Slovencem gotovo dobro vstreženo.
—	Učiteljska pripravnica za dečke in deklice v Proseku se prične 16. oktobra. Kdor to pripravnico z dobrim vspehom obiskuje 1 leto, sprejme se po sprejemnem izpitu v učiteljsko izobraževališče. Pogoji za sprejem so: 1. dovršeno 14. leto; 2. telesna sposobnost in nravna nepokvarjenost; odpustno spričevalo ljudske ali meščanske šole. Sprejemajo se dečki in deklice iz vseh krajev ustmeno in pismeno pri vodstvu c. k. pripravnice vsaki dan do 16. oktobra. Pridni učenci dobe državne štipendije po 50 gld.
—	Svarilo. Nek M. (menda Mojzes) Löwy na Dunaji ponuja po svojih potujočih agentih svojo robo — vse po 27 kr. Ljudje, ki so si takih reči naročili, prejeli so po poštnem povzetji vse drugo, slabšo in manjšo robo od one, ki so si jo bili izbrali. Ko so se nekteri zato pri omenjenem kupcu pismeno pritožili, hotel jim je sicer blago z drugim zameniti, toda pod tako neugodnimi pogoji, da so rajši od svojega zahtevanja odjenjali in slabo robo obdržali. Naj se tedaj vsak varuje, da se ne da vjeti, da se ne bo potem kesal, kakor se je zgodilo pisatelju teh vrstic.
—	Iz Rakitne se nam piše: Presvitli cesar Frančišek Jožefi, blagovolili so farni cerkvi sv. Križa v Rakitni podeliti 80 gl. za omi-šljene nove zvonove in nov tabernakelj. Bog nam ohrani blagodušnega in dobrotnega vladarja še mnogo let in mu obilno povrni vse njegove dobrote!
—	Mesto Pariz vzdržuje 132 javnih šol za dečke, v kterih uči 78 posvetnih učiteljev in 54 duhovnov. Število šolarjev znaša nad
40.000, kojih je v duhovnih ustavah več nego polovica. Premije ali darila v ustavih posvetnih učiteljov je dobilo le 48 šolarjev, v šolah kjer pa duhovni učč, je bilo obdarjenih 137. Dokaz, na kterih šolah mladina bolj napreduje, v verskih ali liberalnih! —
— Nenavaden tat. Pri neki banki v St. Louis (Amerika) so zasačili nedavno prav čudnega tatu, namreč hrošča ali kebra. V prostoru, kjer imajo uradniki opraviti, in ki je z ograjo ločen od drugih prostorov za občinstvo, zapazi uradnik, ki se je pečal z izdava-njem denarja, da se je začel pakčt bankovcev premikati. To se mu čudno zdi, zato zgrabi paket in prime pri tem nekaj se gibajočega. Ko to bolj natanko pogleda, vidi hrošča, ki je s kleščami in nogami na moč trdo držal pakčt bankovcev, in privezan bil na tenko, pa močno nit. V tem hipu pobegneta dva človeka iz sobane, ki sta prej stala med drugimi in se vedla, ko da bi čakala, da na vrsto prideta. Teh dveh eden je po nitki spustil v ograjen prostor kebra, čegar lastnost je zgrabiti s kleščami in nogami vse, kar mu pod-nje pride. Za to lastnost je tat moral dobro vedeti, zato je hotel z nitko kebra, ki je bankovce zgrabil, čez ograjo zopet k sebi potegniti, kar se mu pa ta pot ni posrečilo. Ilrošeč ta se imenuje „Plectodera scalator", je zelo velik in ima nenavadno močne klešče in noge, s kterimi prime in močno drži vsako reč, ki mu pod-nje pride.
Eksekutivne dražbe.
31. avg. 3. Matija Kuhanič-evo iz Boršta (1315 gl.) v Metliki. — 3. Jan. Žorževo iz Po-drage (860 gl.) v Ipavi. — 3. Mart. Stegu-jevo iz Čelja v Bistrici. — 1. Nace Habe-jevo iz Št. Vida (4907 gl.) v Ipavi. — 3. Matija Bajuk-ovo iz Radoš (1785 gl.). — 1. Jan. Bajuk-ovo iz Metlike (2300 gl.), obe v Metliki. — 3. Marije Peterlin-ove iz Zlatnika v Ribnici. —
Tržna cena preteklega tednu:
Mesta :
Mernik
v Ljubljani y Kranji v Loki v Novomestu v Sodražci v Mariboru v Ptuju v Celji v Celovca v Trstu v Zagrebu v Varaždinu na Dunaja v Peštu v Pragi v Gradcu
2.55 3.00 2.90 2.50 3 00 2.50 2.25 2.50 2.70 3.00 2.15 2.00 2.90 2.80 2.80 2.17
1.80 2.00 1.90 2.00
1.95 1.76 1.95
1.94
1.95 1.75 1.50 2.00 1.75 2.16 1.75
1.25 1.40 1.30 1.40
1.65 1.30 1.70 1.50 1.40 1.25 1.10 1.65 1.56 1.70 1.70
0.90 0.80 1.00 0.80 1.00 1.09 1.00 1.36 1.00 1.00 0.90 1.00 1.06 1.80 1.08 1.03
1.50 1.60 1.60 1.50 1.50 1.60 1.45 1.80 1.50 1.80 1.25 1.40 1-60 1.60
1.30
1.40 1.40 1.40 1.50 1.50 1.35 1 20 1.50 1.05
1.10
1.35 1.25 1.30 1.65 1.60 1,25 1.60 1.80 1.32
1.60
2.00
2.20 240
(68-1)
Izborno prirodno
VINO
od lanskega in prejšnjih let priporoča po najnižji ceni
Peter Grasselli
v Ljubljani	v Šiški
na Velikem trgu St. 264.
Cadeževa hiša št. 166.
Telegralične denarne cene 27. avgnsta.
Papirna renta 69.90 — Srebrna renta 73.— — 18601etno državno posojilo 111.76 — Bankine akcije 9 7 — Kreditu3 akcije 207.10 — London 111.65 — Srebro 102.—.— Ces. kr. cekini 5.28. — 20Napoleon 8.93.
Razpis
službe organlsta in cerkvenika
v Laškem trgu (Markt-Tiiffer).
V nadžupniji v Laškem trgu je služba organista združena s službo cerkvenika (mežnarja) oddati.
Dohodki — (imenovana pšenična, prosta zmesna in vinska bira, štola ali umrlina) — zuašajo okoli 400 gold.; in prosto stanovanje.
Prosilci, zmožni za to službo, naj svoje z dotičnimi dokazi obložene vloge izročd nadžupnijskemu uradu na Laškem (Markt-Tiiffer) do 20. septembra 1875.
Nadžupnijski urad na Laškem 20. avgusta 1875.
Anton Žuža,
nadžupnik.
(,66—3)
Farmacijske špecijalitete
<3r»l>i*iel DPiccollija, lekarja v Ljubljani na dunajski cesti.
Anaterinova ustna voda in zobni
lirašeli. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zoboböl in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper dilterilis ali vnclico grlil in SRorbllt, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za čistenje zob. Kdor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlic vsim enakim izdelkom, i steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
Ribje olje, pošiljano naravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja se s čisto
kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje s soljo, v pomoč!
bolehnemu človeštvu pri vsih notranjih in vna-njih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do|
sedaj znani želodečni likdr. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi iu oživi. 1 steklenica 80 kr.
Glycerin-Creme, je posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Špecijalno, da se ohrani koža krasna, nježua in mehka, se jej daje prednost pred vsemi
umiralninii vodami, lepotlčjeiii in lepoticnim sredstvom, ktera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold.
Rajžev pulver. Izključljivo iz vegetabiličnihl
tvarin, posebno zdrav za kožo, kterej podeli izvirno brhkost in čvrBtost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr
Sok iz Tamarinde. Po mrzlih sredstvih ie-
tlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olaj-šajoče. 1 steklenica 40 kr.
Nezmotljivo sredstvo zoper mrzlico
Učinek tega ldka jc dokazana istina in vsaki bolnik, ki je ldk uže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, daje najlllOCIieJC
in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico, i. steklenica 80 kr.
NaroČila se izvršujejo vracajočoj se pošto proti poštnemu povzetju. (30-16)
s
© a J>	o
3 5	©	m >3
s US £ > 3	S	%
i-n © j; p	"t,	o PnCa^OEH-Jl^aj