PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. srarrs;Cena 500 lir - Leto XL št. 82 (11.805) . Trst, petek, 6. aprila 1984 Po spodletelem sestanku s sindikati VEČINA TRDNO ODLOČENA ODOBRITI ZAKONSKI ODLOK V PREDVIDENEM ROKU V Trstu sla jo včeraj predstavila SKGZ in SLORI Študija o stanovanjski politiki občine sestavni del bitke za ohranitev zemlje RIM — V poslanski zbornici se je včeraj uradno začela parlamentarna razprava o zakonskem odloku ki razpolavlja draginjsko doklado. Poslanci so govorili in razpravljali o ugovorih o ustavnosti ukrepa, ki ga je vlada zavzela 14. februarja. Vendar Pa je bil osrednji politični dogodek včerajšnjega éne sestanek Craxija s predstavniki petstrankarske večine, ki so se ga udeležili tudi nekateri ministri. Iz sestanka je izšla zahteva po takojšnjem srečanju s predsednico poslanske zbornice Nilde Jottijevo. Domeniti so se morali katerega člena pravilnika poslanske zbornice se bodo poslužili: člen 85 namreč predvi deva, da ima vsak poslanec največ 5 minut časa, da oriše svoje popravke; člen 116 pa pravi, da tovrstni posegi lahko trajajo 45 minut. Ob koncu je prevladala demokratičnejša rešitev: večina je sprejela člen 116, kar je tudi predsednik komunističnih poslancev Giorgio Napolitano posredno odobril in dal dokaj milo izjavo o vladi. Predsednik vlade je na včerajšnjem sestanku s predstavniki vladne večine izrazil trdno odločenost, da odlok odobrijo pred 16. aprilom. V nasprotnem primeru bo treba po njegovem mnenju spremeniti parlamentarna pravila. Skratka Craxi hoče parla ment ki bi posloval po pravilih, ki so njemu všeč. Po njegovem bi bila potrebna reforma institucij. Predlog predsednika vlade pa ni bil namenjen samo opozicijskim strankam, še zlasti komunistom, temveč je izzvenel kot opomin njegovim zaveznikom. Skupščina demokristjanskih poslancev je bila jasen dokaz zadrege, v kateri se nahaja večinska stranka. Poslanci KD se strinjajo s Craxijem glede nuje, da je odlok treba odobriti do 16. aprila. Včeraj zjutraj je predsedstvo vlade objavilo komunike, v katerem ocenjuje sestanek, ki ga je vlada imela v sredo s sindikalnimi organizacijami. Komunike pravi, da še ved no obstajajo različna gledanja med vlado in sindikati na način, kako zaščititi delavske plače. Nato našteva vrsto obvez, ki jih je vlada pripravljena prevzeti: zadevajo italijanski Jug, mladinsko zaposlovanje, davčno pravičnost in pravično najemnino. Pri nobenem od teh ukrepov pa vlada ne omenja konkretnih rokov in še manj konkretnega načina izvajanja. Večina političnih opazovalcev je mnenja, da gre še vedno in izključno za obljube. R. G. TRST — »Ta študija je sestavni del naše težke bitke, kako ohraniti zemljo, naših prizadevanj, v katero smer naj bi šla urbanistična politika tržaške občine, da bi se ne ponavljalo tisto, kar je bilo doslej v tej politiki prisotno, ko se je mesto ne kontrolirano širilo. Zbrati je bilo treba podatke in na njihovi osnovi predlagati, kako usmerjati urbanistično politiko.« Tako je dejal predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race pred uradno predstavitvijo študije »Prispevki za enotno stanovanj sko politiko«, ki je bila včeraj javnosti orisana na uspeli tiskovni konferenci v časnikarskem krožku v Trstu, katere so se udeležili števil ni predstavniki družbenopolitičnih sil, ki delujejo na urbanističnem področju. študijo, ki je sad sodelovanja med SKGZ, SLORI in zadrugo Cooparch (pri njeni izdelavi sta sodelovala Roberto Dambrosi in Jure Žerjal, za prevod pa je poskrbela Vlasta Bernard) je pripravil arhitekt urba nist Igor Jogan; kot je na tiskovni konferenci poudaril direktor SLORI Darko Bratina, se ta raziskava loteva vprašanja uporabe prostora, ki nj stvar ene same komponente, ki na tem prostoru živi, ampak gre za splošen problem, ki še bolj združuje različne narodnostne skupnosti in ki ga je treba skupno reševati. Pri njeni izdelavi nismo gledali samo z našega zornega kota, je še dejal Bratina, čeprav smo prav mi Slovenci ta problem najbolj občutili, ker smo z raznimi razlastitvami utrpeli največjo škodo. Direktor SLORI je tudi poudaril, da vedno gledamo na za j, malo pa mislimo naprej, zaradi česar je že skrajni čas, da pogledamo kakšen naj bo Trst v letu 2000. In prav ta študija je stimulacija za razpravo o perspektivah urbanističnega razvoja mesta v prihodnjih letih. Katere pa so njene osnovne ugotovitve? Na tiskovni konferenci jih je prisotnim orisal urbanist Igor Jogan: v glavnem so tri. študija predvsem ugotavlja, da mesto ne trpi številčnega pomanjkanja stanovanj, čeprav so stanovanjske potrebe velike; zadnji popis je pokazal, da je v mestu okrog 8.000 nenaseljenih stanovanj, veliko pa je tudi takih, v katerih prebiva ena sama (po večini starejša) oseba; jasno je, da se bo zaradi stalnega demografskega upadanja prebivalstva to število še znatno povečalo. In prav načrt za ljudske gradnje (PEEP) izhaja iz trditve, da je v Trstu veliko pomanjkanje stanovanj, kar pa študija dokazuje, da ne drži. NADALJEVANJE NA 5. STRANI Češ da gre zgolj za propagandistični manever Moskva brez oklevanja zavrnila predlog ZDA o kemijskem orožju Reaganov predlog je šel po vodi MOSKVA — Tukaj so brez velikih razlag gladko zavrnili najnovejši ameriški predlog o kemijskem oro žju, ki ga je Ronald Reagan napovedal na tiskovni konferenci v Beli hiši in ki naj bi ga konec tega meseca podpredsednik George Bush odnesel v Ženevo. Preračunan naj bi namreč bil zgolj na nadaljnje povečanje ameriškega arzenala kemijskega orožja, za katerega sovjetski strokovnjaki že itak trdijo, da je večji od sovjetskega. Reagan je dal jasno vedeti, pravi sovjetska agen rij a TASS, da bi želel blokirati dosego kakršnegakoli sporazuma o »prepovedi proizvodnje, skladiščenja in uporabe kemijskega orožja«, o katerem se supersili in druge članice obeh vojaških zvez že nekaj časa pogovarjajo. Od kod naenkrat takšna sprememba v sovjetskih ocenah ameriških stališč ni znano, saj so še do pred nekaj časa v Kremlju hrabrilno govorili, da bi se ZDA in ZSSR kljub vsem preprekam lahko dogovorili o kemijskem orožju. Očitno je sovjetske kroge močno zbodla zahteva, ki jo je pri tem Reagan naslovil na ameriški kongres, češ da bi morale ZDA povečati proizvodnjo kemijskega orožja in tako na tem področju »okrepiti svoje pogajalske pozicije To je namreč natančno tisti pristop ameriške administracije, ki je sovjetskim strategom najmanj všeč in ki je že na drugih oborožitvenih področjih povzročil velikanski hrup. Sovjetski krogi so se namreč »uprli«, da v Washingtonu izsiljujejo Sovjetsko zvezo in da bi jo radi (kot na primer tudi pri evroraketah) na »silo pripravili do dogovora, ki ga ne more sprejeti«. Povsem enako naj bi v tem trenutku veljalo tudi za kemijsko orožje, saj naj bi bila Amerika tista, ki ima v njem premoč, ne pa Sovjetska zveza, kot je to baje včeraj dejal ameriški predsednik na tiskovni konferenci v Beli hiši. Po Tassovih očitkih naj bi bilo tako v skladiščih ameriške vojske že več kot 150 milijonov ton vojaških strupov Kako vsak sebi so si v tem trenutku sovjetsko -ameriška stališča o oboroževanju in ocenah vzrokov za zaostrovanje mednarodnih odnosov, potrjuje tudi včerajšnji odgovor Konstantina Černenka na pismu, ki so mu ga pred kratkim poslali voditelji socialistične inter nacionale. Šef sovjetske partije se je namreč povsem strinjal z oceno, da je svetovni položaj več kot napet in da je treba zaradi tega obnoviti dialog med super -silama, vendar pa ni niti za las odstopil od dosedanjega sovjetskega stališča, da je Sovjetska zveza tista, ki se zavzema za popuščanje napetosti in ki je v ta namen tudi že dala številne »uporabne predloge«, Amerika pa tista, ki je vse po vrsti zavrnila. Craxi o odnosih med Vzhodom in Zahodom RIM — Predsednik vlade Craxi je menil, da bi bilo zelo koristno u-radno povabiti Sovjetsko zvezo, da se spet udeleži pogajanj o nadzoru in skrčenju oborožitve. V svoji izjavi o odnosu med Vzhodom in Zahodom je Craxi uvodoma dejal, da bi Sovjetska zveza morala dati jasen dokaz dobre volje za obnovitev dialoga. Craxi se je skliceval na svoje zadnje pogovore z zahodnonem škim kanclerjem Kohlom ter z belgijskim zunanjim ministrom Tinde-mansom, ki sta mu oba potrdila, da so države atlantskega zavezništva o-dločene prizadevati si za premostitev sedanje mednarodne napetosti in predvsem izboljšati vzdušje v odnosih med Vzhodom in Zahodom. Z italijanske strani, je še dejal Craxi si bomo prizadevali, da bi med Vzhodom in Zahodom prišlo do pravičnih in konstruktivnih odnosov, ki bi utegnili prispevati k obnovitvi procesa popuščanja napetosti. Zato gledamo z zaupanjem, je še dejal, na obnovitev pogajanj o nadzoru in skrčenju oborožitve. Razprava v deželnem svetu NAŠA PROBLEMATIKA V DEŽELNEM STATUTU TRST — KPI je na včerajšnji seji deželnega sveta predlagala revizijo deželnega statuta in s tem v zvezi ustanovitev posebne komi sije za proučevanje tega vprašanja. Komunisti so že napovedali, da se bodo zavzemali tudi za formalno uvrstitev problematike slovenske narodnostne skupnosti v člen št. 3 Posebnega deželnega statuta, kjer Je govor o spoštovanju etničnih in kulturnih značilnosti jezikovnih sku-pin v Furlaniji - Julijski krajini. Na včerajšnjem zasedanju je de- želni tajnik KPI Rossetti očital de želni upravi, da se ni doslej v zadostni meri zavzemala pri vladi in pri parlamentu za odobritev pra vičnega globalnega zakona za našo manjšino. Svetovalec Slovenske skupnosti Štoka pa je predlagal, da bi bila v komisiji, ki jo predlagajo komunisti, tudi dva Slovenca. Po daljši debati je svet soglasno odločil, da bo za ustanovitev te posebne komisije po zakonu pristojna svetovalska komisija. NA 3. STRANI Na Viminali! seja o varnosti RIM — Vsedržavni odbor za red in varnost se je včeraj sestal na notranjem ministrstvu, da bi proučil sedanji položaj v Italiji. Seji, ki ji je predsedoval notranji minister Seal faro, so prisostvovali poveljniki poli cije, karabinjerjev, finančnih straž nikov, visoki komisar v boju proti mafiji in generalni direktor kaznilnic. Poleg vprašanj o medsebojnem sodelovanju med raznimi varnostnimi silami so proučili vprašanja prevrat-ništva in terorizma, tako notranjega kot mednarodnega. Precej besed so posvetili tudi navadnemu kriminalu in mafiji. Ob vsem tem je notranji minister Scalfaro pozval na največjo budnost predvsem glede prevratništva in terorizma, da bi preprečili ponovni vzpon tega še vedno tlečega zla. «Protest mladih» v Čilu SANTIAGO DE CHI LE — Le nekaj ur potem, ko se je v vsem Čilu začel »protest mladih« prva nenasilna množična manifestacija čilskih študentov proti Pinochetovemu režimu, je policija na ukaz rektorja vdrla v Univerzo Federico Santa Maria v V al pil raisu in aretirala 59 študentov. Vesti o režimski represiji iz drugih Danes odstop tržaškega župana NA 4. STRANI krajev Čila so skrajno pomanjkljive, saj skušajo oblasti prikriti sedanji protest. Študentje zahtevajo konec Pinochetove diktature in vzpostavitev demo kratičnih svoboščin v državi in na univerzah. Rektorji so namreč le navadni režimski funkcionarji, ki jim je malo mar za potrebe akademske izobrazbe. Sedanji protest predstavlja nedvomno precejšen uspeh za opozicijo, saj je režim dokazal svojo nemoč, da bi vzgajal nove rodove v duhu »zahodne omike«. Pinochetov položaj se torej iz meseca v mesec slabša in le razhajanjem v opoziciji se mora zahvaliti, da ga ni še odnesel plaz. Sedaj pa ga čaka težka preizkušnja prve splošne stavke, ki bi morala maja ohromiti vso državo. Jugoslavija podpira predlog o srečanju na vrhu Sever-Jug dELGRAD — Obisku predsednika predsedstva SFRJ Mika Špiljaka v Alžiriji pripisujemo izreden pomen. S tem obiskom se nadaljuje izmen ja-’ va mnenj na najvišji ravni, kar je odraz zelo visoke stopnje razvoja tra dicionalnih prijateljskih odnosov med obema neodvisnima in neuvrščenima državama. To je na včerajšnji tiskov ni konferenci v Beogradu povedal predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Željko Jeglič. Znano je, da jugoslovansko alžirski odnosi zgodovinsko izhajajo še iz časa alžirske revolucije, njihov zelo uspešen razvoj pa označujejo skupna pripadnost gibanju neuvrščenih držav, velika sorodnost ali enakost sta lišč do poglavitnih mednarodnih vprašanj in skupna stremljenja pri uresničevanju osnovnih ciljev politike in gibanja neuvrščenosti, je dejal Jeglič. V zvezi s predlaganim vrhunskim srečanjem Sever - Jug je povedal, da Jugoslavija pozdravlja skupno po budo indijske ministrske predsednice Gandhi in avstrijskega kanclerja Si-nowtza o predloženem sestanku nekaterih voditeljev držav ali vlad iz razvitih in držav v razvoju. Pobuda je logično nadaljevanje poteka in vse bine podobnega sestanka med 38. zasedanjem generalne skupščine ZN. V pogovorih, ki sta jih medtem imela predsednik predsedstva SFRJ in zvezni sekretar za zunanje zadeve z državniki sveta, ki so potrdili, da je v sedanjih mednarodnih razmerah sestanek podoben tistemu v New Yor-ku, nujen. V odgovoru na vprašanje o pobudah neuvrščenih za prenehanje i-ransko iraške vojne, je predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva poudaril, da imajo neuvrščene države trajno obveznost in interese, da si prizadevajo in začenjajo akcije za čim hitrejšo ustavitev te vojne. Prenehanje spopada med tema neuvrščenima državama je ena od nenehnih tem naših izmenjav mnenj z drugimi državami, še zlasti neuvrščenimi. V zvezi z uporabo kemičnega orožja v iransko iraški vojni, pa je Jeglič poudaril, da je Jugoslavija kot pod Hsndca ženevskega protokola iz leta 1925 o prepovedi uporabe stru peniti in drugih plinov in bakteriološ kih metod vojskovanja, odločno pro ti uporabi kemičnih sredstev in obsoja takšno uporabo, (dd) Angolski .predsednik obiskal Kragujevac KRAGUJEVAC - Predsednik LR Angole Joše Edvardo Dos Santos, ki se mudi na večdnevnem uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji je » včeraj dopotoval v Kragujevac. Spremljajo ga predsednik predsedstva Sr bije Nikola Ljubičič, član ZIS dr. Ivo Margan. član predsedstva Srbije Veljko Markovič, jugoslovanski veleposlanik v Angoli Ivo Kuštrak in podpredsednik republiškega IS Svetozar Rikanovič. Q PARIZ — Čadsko veleposlaništvo v Parizu je sporočilo, da so oborožene skupine čadskih državljanov prejšnji teden napadle in zajele ka kih 50 vojakov v severnem predelu države. Gre za napad v krajih Zuar in Bardaj, ki so ju libijski vojaki zasedli že v letu 1973. Libijci so bà-je s tanki takoj obkolili oazo Faya Largeau, da bi preprečili morebiten izbruh nadaljnjih uporov v znamenje solidarnosti z dogodki na severu. Prva zadovoljiva razsodba proti črnim teroristom V Bologni štiri dosmrtne zaporne kazni na procesu zaradi umora sodnika Amata BOLOGNA — Štiri dosmrtne zaporne kazni in ena oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov je razsodba bolonjskega porotnega sodišča na procesu Amato. Porotniki so spoznali za krive pri organiziranju in umoru rimskega sodnika Amata Gilbcrta Caval-linija, Valeria »Giusvo« Fioravantija, Francesco Mambro in Paola Signo-rellija. Zaradi pomanjkanja dokazov pa so oprostili Stefana Sederini ja, za katerega je javni tožilec Riccardo Rossi prav tako zahteval najvišjo kazen. V celoti pa so oprostili oba rimska odvetnika Francesca Carolea Grimaldija in Antonia De Nardellisa, ki sta bila obtožena osebnega kritja. Proces Amato pušča za sabo še vedno kopico senc in nejasnosti, a vseeno predstavlja pravi mejnik v italijanski sodni praksi, saj so bili vsi dosedanji procesi proti črnim teroristom in prevratnikom skrajno vprašljivi in pod vsako kritiko. Prvič je namreč sodnikom uspelo dobiti vez med naročiteljem umora in dejanskimi storitclji in organizatorji. Sodniki niso torej nasedli poskusom glavnih obtožencev, da bi s pravo dimno zaveso izničili vlogo profesorja Signorellija. Po njihovem je prav Signorelli naročil umor, ko je postalo jasno, da bo sodniku Amatu uspelo razvozlati klopčič črnega terorizma in prevratništva. S tem pa so izničili poskuse prikazovanja umo- ra Amata kot političnega dejanja. Sodnika Amata niso ubili zaradi njegovih političnih idej, temveč ker jim je bil na sledi in bi jih prej ali slej spravil na zatožno klop. Ob tem je proces vsaj delno osvetlil trnovo pot sodnika Amata, ki se je moral sam boriti proti tako nevarni rakasti tvorbi, ne da bi bil deležen najmanjše podpore od svojih kolegov in nadrejenih, še več, marsikdo se je tudi aktivno potrudil, da bi ga diskreditirali in mu odvzeli preiskavo. Prav tako je proces načel kočljivo vprašanje kritij, ki so ga bili deležni črni teroristi v samem državnem aparatu, prav tako so prišle na dan nevarne povezave med terorizmom in prevratništvom ter tajno prostozidarsko Gellijevo ložo »P 2«. Javni tožilec je že napovedal priziv zaradi oprostitve Stefana Sederini ja in obeh rimskih odvetnikov, isto so napovedali branilci obtožencev, medtem ko so predstavniki zasebne stranke ocenili razsodbo kot prvi dokaz boja italijanskega sodstva proti črnemu terorizmu. □ Rim — Višji sodni svet je včeraj arhiviral preiskavo o 9 sodnikih, ki so bili na osnovi dokaj raznolikega dokaznega gradiva obtoženi, da so bili vpisani in da so kaznivo delovali v tajni prostozidarski loži P2 Licia Celli ja. V Varnostnem svetu OZN ZDA postavile svoj veto na resolucijo Nikaragve NEW YORK — ZDA so prejšnjo noč postavile svoj veto na resolucijo Varnostnega sveta OZN, v kateri je izrečena obsodba na postavljanje min v nikaragovskih lukah. Za resolucijo je glasovalo 13 članic Varnostnega sveta, vzdržala se je Velika Britanija, proti pa so bile ZDA. V končni verziji resolucije, ki jo je predstavila Nikaragva, je bila izrečena zahteva, naj se obsodi miniranje pristanišč in potrdi pravica do svobodne plovbe in trgovine v mednarodnih vodah. V resoluciji je bila tudi potrjena pravica Nikaragve in vseh drugih držav tega območja, da živijo v miru in varnosti ter da same odločajo o svoji usodi, vse ostale države pa naj nehajo podpira- ti akcije, ki bi imele za posledico vojno na tem območju sveta. Predstavnik ZDA je ob tem menil, da je resolucija enostranska, ker se ukvarja s »samo eno vrsto nasilja proti enemu cilju, a ne omenja napadov na Salvador in niti kršenja honduraških meja in mej Kostarike«. V razpravo se je vključil tudi predstavnik SFRJ Ignac Golob, ki je poudaril, da ima Nikaragva, kot vse o-stale države Srednje Amerike pravico, da živi v miru, brez zunanjih pritiskov in vmešavanj. Pri tem pa je predlagal, naj skupina Contadora podvoji svoje napore, da bi se izpolni la želja o miru in neodvisnosti v Srednji Amerikj,. Gvineja ima od včeraj novega predsednika DAKAR — Samo nekaj dni po torkovem državnem udaru ima Gvineja novega predsednika. Novi predsednik te države pa je polkovnik Lansana Conte, medtem ko je predsednik vlade pol. Diara Tra-ore. Novo vlado sestavlja, po vesteh, ki jih posredujejo tuje radijske postaje, trideset ministrov in dva državna tajnika. Izmed teh je 25 vojakov in sedem civilistov. Medtem pa je vojska v sredo a-retirala vse ministre bivše vlade pokojnega predsednika Toureja in kaže, da je samo predsedniku vlade Beauoguiju uspelo najti zatočišče na kitajskem veleposlaništvu Zunanji opazovalci pa še vedno razglabljajo o novem programu vo- jaške vlade, ki ga je le-ta strnila v deset točk. Posebno pozornost je pritegnila izjava, da bo Gvineja še naprej neuvrščena in da bodo v državi skušali vzpostaviti vse civilne svoboščine. V ZDA pa so u-gotovili, da gvinejski pučisti ne pripadajo tisti struji mladih častnikov, ki zagovarjajo radikalne spremembe v družbi in državi in zato ni moč govoriti o orientaciji, kakršno imajo na primer vojaki v Gani ali Gornji Volti. To sklepajo tudi zaradi tega, ker se je takoj po državnem udaru delegacija nove oblasti odpravila na ameriško veleposlaništvo in zagotovila, da si še naprej želi tesno sodelovanje z ZDA. Ob neprestanem nadzorstvu pomorskih in letalskih enot NATO Sovjetski pomorski manevri v Atlantiku prikaz udarne moči sovjetske mornarice LONDON —■ V krogih britanskega obrambnega ministrstva so vedno bolj prepričani, da preraščajo sedanji sovjetski pomorski manevri v Severnem Atlantiku v največjo tovrstno operacijo sovjetske mornarice v vsej njeni zgodovini. V Washingtonu pa že trdijo, da bomo priča prvim globalnim manevrom vsega sovjetskega brodovja. Manevri so kot kaže v te ku tudi v Sredozemskem morju in v Indijskem oceanu, o neobičajnih premikih pa poročajo tudi z Daljnega vzhoda. Ameriške trditve pa je treba sprejeti s precejšnjo mero previdnosti. saj bržkone hočeta Reaganova administracija in admirali teta prepričati kongres o dodatnih izdatkih za modernizacijo ameriške vojne mornarice. Medtem pa je NATO že izdelal podroben načrt, kako bi nadzorovali sovjetske manevre , V*™'. - ___ Sovjetski raketni rušilec tipa »Udaloj« med plovbo v Norveškem morju (Telefoto AP) / Zahodna Nemčija se sooča z onesnaženjem zraka BONN — Onesnaženi zrak v Zvezni republiki Nemčiji povzroča na leto samo na stavbah škode za tri do štiri milijarde mark. Toda najnovejSe poročilo zvezne vlade, ki vsebuje ta podatek, hkrati priznava, da je škoda verjetno dosti večja. Zvezni notranji minister Friedrich Zimmermann, ki je predstavil poročilo o varstvu pred onesnaževanjem okolja, je na tiskovni konferenci trdil, da se onesnaženost zraka v zadnjih letih ni povečevala. Poročilo poudarja in minister je to ponovil, da je zdaj dosežen vrh onesnaževanja zraka in da se je ta vrh celo nekoliko znižal od 3,4 milijona ton žveplovega dioksida na leto v zraku na 3 milijone ton. Zvezna vlada si bo vztrajno prizadevala, da bi občutno zmanjšala tudi druge škodljive snovi v zraku, zlasti dušikove okside. Notranji minister računa, da se bo po vgraditvi katalizatorjev v avtomobilske motorje in po uvedbi bencina brez svinca onesnaževanje zraka z dušikovimi spojinami občutno zmanjšalo. V notranjem ministrstvu razmišljajo o več ukrepih, ki naj bi olajšali prehod na kataliza- torje in bencin brez svinca, ki je dražji. Zato bi bilo treba uvesti davčne olajšave za proizvajalce »čistega« bencina, da ne bi bil na črpalkah dražji, in ugodnosti za lastnike av tomobilov, ki bi plačali približno 1200 mark za nakup katalizatorja. Minister Zimmermann si obeta precejšnje zmanjšanje onesnaženosti zraka od odredbe o čistilnih napravah v velikih kuriščih, to je zlasti v toplarnah in elektrarnah na premog. Po njegovem mnenju bi se s čistilnimi napravami dal zmanjšati žveplov dioksid na leto za milijon ton do leta 1988, do leta 1993 pa celo razpoloviti sedanjo količino žveplovega dioksida v zraku. Poročilo zvezne vlade opozarja, da se proti onesnaženosti zraka ne more bojevati samo Zvezna republika, ampak da je to mednarodni problem, ki bi ga morale složno in učinkovito reševati države na večjih območjih. ZRN na primer dobi polovico svojih dobrih treh milijonov žveplovega dioksida na leto od sosedov. Socialdemokratski strokovnjak za okolje Vol ker Hauff je v imenu SPD ostro kritiziral notranjega ministra Zimmermanna in je označil njegove besede kot »šolski primer najbolj poceni propagande.« Zimmermann se dela, je izjavil Hauff, kot da je onesnaženost zraka skoraj že rešen problem. Zahteval je po ostritev odredbe o čistilnih napravah na velikih kuriščih in kritiziral dejstvo, da ni vlada sprejela še nobenega zavezujočega sklepa o uvedbi bencina brez svinca in o zmanjšanju izpušnih plinov iz avtomobilov. Na velikem ekološkem posvetovanju v Bonnu so predstavniki številnih organizacij poročali o škodi, ki jo onesnaženi zrak povzroča ne sa mo gozdovom, ampak čedalje bolj tudi visokim in nizkim stavbam, sodobnim, betonskim, a tudi zgodovinskim spomenikom. Mestni in občinski sveti morajo za vzdrževanje stavb, mostov in drugih objektov izdajati več denarja, kot ga zmorejo. Zlasti nevarna je škoda na betonskih objektih, ki površinsko niso dovolj zaščiteni. Mostove čedalje bolj uničuje ogljikov dioksid zlasti pri gostem avtomobilskem prometu, ko motorna vozila stojijo pred rdečim semafor jem s prižganimi motorji. Predstavniki deželnih uradov za varstvo zgodovinskih spomenikov, zlasti katedral, in mu zejski strokovnjaki so poudarili, da je treba v čedalje krajših presledkih opravljati zunanja obnovitvena dela. Med najbolj svarilnimi primeri čedalje hi; trejšega propadanja nemških katedral zaradi onesnaženega zraka — zlasti žveplove kisline v kislem dežju —- je koelnska katedrala. S številnih kipov, ki spominjajo na gobavce z zmaličenimi obrazi brez nosov in potez, ni mogoče več spraskati soli žveplove kisline. Restavratorji hitijo, da bi še o pravem času zamenjali najbolj poškodovane in oglodane kamne. Kipi in okrasi na koelnski katedrali, kot na številnih drugih, dramatično opozarjajo, kako zastrupljen zrak dihajo ljudje. Zakrpana luknja od letalske bombe v severnem stolpu katedrale ni najbolj potrebna nujnega popravila. Popravila so najbolj potrebna tam, kjer je kemija onesnaženega zraka najbolj razjedla peščenec. Ko so ljudje vprašali strokovnjake, ki opravljajo naporno Sizifovo obnovitveno delo na katedrali, ali se bo gotska zgradba nenadoma sesula, so dobili tale odgovor : Ne bo se sesula, ker jo obnavljamo kamen za kamnom, če pa je ne bi z vso naglico obnavljali, bi sc začela prav kmalu podirati. Kakšnega naslednika v Žabnicah? ŽABNICE — »Ko je pokojni Marijo Čemet prevzel žabniško faro, mu ni več zadostovalo znanje narečja Nadiških dolin, ampak se je za o-pravljanje dušnopastirskih dolžnosti naučil slovenski jezik, ki se tu govori,« je med mašo zadušnico 30 dni po smrti zobniškega župnika rekel trbiški dekan Attiglio Della Marina, ko je govoril o pokojnikovem položaju v Kanalski dolini. Maše so se udeležili številni doma čini, ki so hoteli še enkrat pokazati svojo ljubezen do človeka, ki jih je vodil, jim pomagal in ki je vedno skrbel, da je slovenski jezik imel svoje pravo mesto. Černetovo nasledstvo v žabniški fari je začasno prevzel ukljanski župnik Marijo Garjup, ki vodi tudi faro v Ovčji vasi in bo moral (ta dolžnost pripada žabniški Jari) skrbeti tudi za bogoslužje na Višarjah. Ta naloga postaja toliko bolj nujna, ker nameravajo še v tem letu zgraditi na Višarje novo žičnico. Ker Marijo Garjup tolikšne obremenitve ne bo zmogel za dolgo dobo, bo škofija morala razmeroma hitro določiti nasledstvo za žabniško faro. Njeni verniki in z njimi vsa slovenska narodna skupnost pričaku jejo, da bo to dolžnost prevzel — v skladu s tradicijo in potrebami — slovenski duhovnik. Že od ponedeljka dalje, ko so ime H mašo zadušnico, v Kanalski dolini sneži in »ni sivo samo nebo, am pak je zaradi izgube dobrega Mari ja Černeta sivo tudi po številnih družinah«, še zlasti v tistih, ki so z njim živele v tesnem prijateljstvu. Spomin nanj ne bo zbledel tako hitro, tudi zaradi tega ne, ker je zadnji župnijski list Ukve priobčil prav vse, kar so o pokojniku rekli cerkveni dostojanstveniki in kultur nopolitični predstavniki med pogrebno svečanostjo in kar so o njem za pisali časniki. Zaradi napora, ki sta ga v objavo vložila Marijo Garjup in Salvatore Venosi, je tako izšla izjemna publikacija, v kateri je mogoče prebrati govor videmskega nadškofa Alfreda Battistija na Čer netovem pogrebu spominske besede trbiškega dekana Della Marina, Ve-nosijev življenjepis, sožalne telegrame, zapis župnika v Vidmu Marina Qualizze, sožalna pisma koroških organizacij, pa še prispevek Izidora Predana v Novem Matajurju, ki je zapisal, da je Černet nekaj časa služboval v tistih Lazah pri Pod bonescu, kjer je bil tudi Anton Cuf-folo, v literaturi poznan kot Bevkov kaplan Martin Čedermac, bojevnik za slovenske pravice, (gv) Višarje po slikarju Pirkerju »Živanit« odhaja na gostovanje v Belgijo TAMINES — Po uspešnem gostovanju v belgijskem mestecu Tamines, kjer je beneška folklorna skupina »Živanit« gostovala prejšnjo jesen na povabilo Zveze beneških izseljencev, se mladi folkloristi ponovno vračajo v Belgijo. Tokrat bodo nastopili na veliki kulturni prireditvi, ki jo od petka do nedelje v tem mestu organizira Odbor za priseljence, ki združuje 15 belgijskih društev in pa organizacij delavcev priseljenih na belgijsko področje Basse - Sambre. Na prireditvi, ki bo v občinski dvorani, bodo nastopile razne skupine narodnosti, ki živijo v tistem predelu Belgije. Med temi sta tudi otroški in »odrasli« pevski zbor italijanske narodnosti. □ ZAGREB — Letošnji Zagrebški pomladanski velesejem, ki bo že 75. po vrsti, se bo odvijal od 9. do 15. aprila. Na njem bo sodelovalo 1810 raz-stavljalcev, od katerih jih bo 220 iz 25 tujih držav. Prisotnost tujih podjetij bo večja od lanske. Razstava bo segala od jestvinske, tekstilne, gradbene, rudarske in energetske industrije do ribolova in kmetijstva ter še na druga gospodarska področja. Živahna razprava o razvoju Nadiških dolin KPI predlaga revizijo statuta naše dežele ŠPETER SLO VENOV — Odbor Gorske skupnosti Nadiških dolin se je pred kratkim razširil z vstopom svetovalcev PSDI in PSI. Ti so sicer že sestavljali s svetovalci KD večinsko koalicijo, niso pa bili neposredno prisotni v upravnem vodstvu. Novi odbor zdaj sestavljalo 1 socialist, 2 social demokrata ter 6 demokristjanov. Ob razširitvi vodstva Gorske skupnosti je njen predsednik Chiuch podal tudi obračun delovanja dosedanje u-prave. Pri tem je ugotovil, da so v glavnem uspešno uresničili program, ki ga je koalicija KD - PSDI - PSI sestavila leta 1981 in v katerem so predvideli izdelavo razvojnega načrta, ustanovitev smetarske službe ter vrsto ukrepov za razvoj industrijske cone in območja na Matajurju. Po izvajanjih predsednika Chiucha se je razvila razprava, v katero so kritično posegli svetovalci manjšine (KPI in neodvisni). Ti so ožigosali vstop socialdemokratov in socialista v odbor kot avtomatično prenašanje formule vladne koalicije na krajevno raven, ki poleg vsega ne spoštuje niti volje volilcev. Kot je poudaril zlasti svetovalec KPI Blasetig, so bili namreč svetovalci PSDI in PSI izvoljeni -na občinskih listah, ki so nastale kot opozicija KD. Blasetig in nato tudi župan iz Grmeka Bonini sta nadalje negativno ocenila dosedanje delovanje uprave, ker da je premalo storila za gospodarski dvig Nadiških dolin. Poudarila sta tudi, da bi se morala Gorska skupnost globlje zavzeti za ohranitev krajevnega kulturnega bogastva in v tem smislu odločno podpreti izglasovanje zaščitnega zakona, ki naj bi veljal za vse Slovence v Italiji. Na kritike predstavnikov manjšine sta delno odgovorila načelnika svetovalskih skupin PSI in PSDI, Marinig in Paussa. Dejala sta, da je stari odbor v glavnem spoštoval dogovore iz leta 1981, na osnovi katerih so sestavili večino. Poudarila sta še, da bo moralo novo vodstvo posvetiti največjo pozornost perečim vprašanjem, kot sta predvsem brezposelnost in obnova stanovanj. Za to pa je potrebno tesnejše sodelovanje med strankami večine, še zlasti ko manja le še dobro leto do novih upravnih volitev, (jn) TRST — Komunisti so na včerajšnji seji deželnega sveta Furlanije -Julijske krajine predlagali revizijo deželnega statuta in ustanovitev po sebne svetovalske skupine za preu čevanje tega vprašanja. Po izčrpni razpravi, v katero so posegli pred stavniki vseh političnih skupin in sam predsednik deželnega odbora Comelli. je svet soglasno sklenil, da je predlog KPI aktualen in umesten in da je treba zato vso to problematiko poglobiti v pristojnih svetovalskih komisijah. Kot sta v razpravi naglasila načelnik skupine Pascolai in deželni tajnik Rossetti, komunisti ne mislijo s tem predlogom postaviti v dvom enotnost in juridične temelje deželne avtonomije, ampak ustvarili pogoje, da bo statut, dvajset let po o-dobritvi, res odgovarjal potrebam prebivalstva. KPI izhaja iz ugotovi- tve, da je Furlanija - Julijska krajina danes prežeta s številnimi pro blemi in tudi z napetostmi različne narave, ki res narekujejo statutarno revizijo. KPI tako predlaga aktivnejšo vlogo dežele na področjih mednarodne in gospodarske politike, zaščite na rodnostnih in jezikovnih manjšin, de centralizacije in tudi specifičnih vprašanj tržaške stvarnosti. Vse te tematike, kot smo že omenili, naj bi poglobila posebna svetovalska komisija, neposredno izvoljena od deželne skupščine, upoštevajoč pro-porčno prisotnost vseh političnih sil. Kot znano, delujeta trenutno v okviru deželnega sveta dve posebni svetovalski komisiji. Prvi, ki se ukvarja s problematiko obnove potresnega področja, predseduje Benvenuti (KD), posebni komisiji za zunanje stike in odnose z EGS pa Štoka (SSk). Odnosi EGS - Jugoslavija TRST — Danes bo pripotovala v naše mesto delegacija gospodarsko -družbenega odbora Evropske gospodarske skupnosti, da bi se seznanila z vprašanji, ki zadevajo izvajanje sporazuma EGS - Jugoslavija in še zlasti s posledicami izvajanja tega sporazuma na odnose med našo deželo in Slovenijo. V dopoldanskih urah se bo delegacija na deželi sestala s podpredsednikom Zanfagninijem in odborniki SoLimbergo, Di Benedetto in Bertoli. Na tem sestanku se bo pogovarjala o razvojnih možnostih za našo deželo ob izvajanju sporazumov EGS - SFRJ. Sklepna misel filozofije o zorenju idej Skupno reševanje vodnogospodarskih vprašanj obeh Goric GORICA — Člani mešane italijansko - jugoslovanske komisije za vodno Qospodarstvo so včeraj dopoldne na prefekturi podpisali sporazum, s katerim s° potrdili dosedanje delo delovnih skupin. Zasedanje, na katerem so poleg diplomatskih predstavnikov sodelovali zelo številni strokovnjaki za vodnogospodarska vprašanja, je potekalo v tradicionalno dobrem vzdušju, s katerim se kaže polno razumevanje ene strani za vprašanja in potrebe druge. Ob sklenitvi sestanka so se na predlog župana Scarana člani mešane komisije odpeljali na gradbišče HE Solkan, kjer so si ogledali potek del. . Med samim zasedanjem so se nekdanjim vprašanjem pritaknila bistveno nova vprašanja. Vseskozi je glavno vprašanje, nekakšen kamen spotike, Predstavljal Kom, v katerega se odtekajo novogoriške odpadne vode. Po hudem nalivu lani na ožjem območju Goriške pa se je izkazalo, da lahko pride do naravne katastrofe, če se neusklajeno zgrajujejo objekti na eni in na drugi strani meje. Poplave v Novi Gorici in v Gorici so Posledica nepredvidljivih padavin. Jugoslovanska stran jih meri šele 15 let \n so njeni podatki nepopolni. Italijanska stran meri pretok Koma že 50 ln morda več let. Na podlagi teh podatkov so pod Zavezniško vojaško upravo strugo potoka Krna zgradili za največjo kapaciteto 25 kub: m na sekundo, količina, ki je bila izdatno prekoračena s padavinami, ki so jih lani izmerili na območju 3 km dolge struge potoka Koma. Tako se je zgodilo, da je skupna nesreča obeh Goric med lanskimi Poplavami iz čisto praktičnih in življenjskih potreb privedla do tesnega ^delovanja ustreznih služb in njihovih strokovnjakov. Vsako zlo je za nekaj dobro, (gv) Podpisovanje zapisnika na goriški prefekturi Poplave glavni problem Več vode za namakanje Nujna izmenjava izkušenj Tone Poljšak, predsednik jugoslovanskega dela mešane ko-™lis*je za vodno gospodarstvo: Na sedmem plenarnem zasedanju ; potrdili, za kar so se delovne skupine dogovorile. Namen ko-misije je koordinirati akcije in ugotavljati, koliko in v kateri meri je bilo kaj storjenega v približno enem letu. Po predzad-Jem zasedanju v Dubrovniku se je nabralo veliko stvari. In ker ?,v komisiji pretežno tehniki, smo v dveh dneh v zapisnik vnesli WePe in tako usmerili nadaljnje delo. Jugoslovanska stran je italijanski sporočila, da bo čez dva ko*]S"?'Ca °^8ovorila na njeno zahtevo, naj bi po Soči spuščali večje n vode za namakanje. Naš odgovor se bo nanašal na mož- sb in pogoje za sprejem te zahteve, srn G^e Potoka Koren, ki predstavlja kompleksno vprašanje, čim se.dogovorili, da se lokalne oblasti, investitorji in uporabniki mprej sestanejo in uskladijo rešitve. Trenutno je glavna težava varnost poplav zaradi velikih količin meteorskih vod. j. Govorili smo še o drugih vodotokih in ob tem seznanili ita-ReSfSk° stran' da bo v letu 1988 zaključena sanacija notranjske 2ark®\ Italijanska stran je ugotovila, da se je čistost Timava adl naših dosedanjih ukrepov povečala. Antonio Starano, župan občine Gorita in član italijanske delegatile: Na goriškem zasedanju komisije za vodno gospodarstvo smo predlagali, naj bi skupno določili količino pretoka na Soči za prihodnja tri leta, ko naj bi v Gorici zgradili zbiralnik za namakalne potrebe. Predlagali smo, naj bi v tem razdobju, in sicer od 1. maja do 30. septembra znašal pritok po 25 kubikov na sekundo. Jugoslovanska stran s tem v zvezi izjavlja, da je po mirovni pogodbi dolžna zagotoviti, čez dan in ponoči — če je dovolj padavin — po 12 kubikov. Za nas je to minimalna in ne poprečna količina. Tolikšno količino vode bo ob minimalnem o-bratovanju uporabljala HE Solkan, kjer bodo prvi agregat pognali že konec tega leta. Jugoslovanska stran nam je zagotovila, da bo temeljito preučila našo zahtevo. Kar zadeva varstvo čistih voda je Italija vzela na znanje ukrepe za zavarovanje reke Reke. Kar zadeva Kom, ni samo vprašanje njegove čistosti, ampak tudi urejanja meteorskih vod, zlasti ob izdatnih padavinah. Na podlagi 50 letnih meritev smo strugo Koma uredili za pretok 25 kubikov na sekundo. Zadnje močno deževje s padavinami po 40, 50 in tudi več mm je pokazalo, da je korito Koma pretesno. Zlatko Gabrijelčič, Vodno gospodarstvo Soča, član jugoslovanske delegacije: To kar smo mi na naši strani že storili, da bi uredili odtok meteornih vod in odplak v Korn in torej v Italijo in kar smo na mešani komisiji govorili, vse to ly jaz označil kot zorenje idej. Ni mogoče tako zajetnih in dragih projektov zgraditi, ne da bi jih temeljito vsestransko preučili. Potrebno je pogosto-ma 10 ali 20 let, preden se začne z delom. Za Novo Gorico smo izdelali kakšnih šest varjant. Ugotovili pa smo, da ni dovolj rešiti vprašanje na naši strani, ker smo vezani na italijansko. Po lanskih poplavah smo morali bistveno spremeniti predstavo o visokovodnem valu. Ugotovili smo, da je profil Koma za pretok 25 kub. na sekundo premajhen. Svojčas smo sodili, da bomo meteorske vode krotili z zadrževalniki na naši strani, sedaj pa vemo, da so potrebni od vodniki, ki bodo odrezali visokovodne valove. Ob lanski poplavi smo na naši strani izmerili 60 mm padavin v eni uri, v Gorici pa celo 100 mm. Ker ima italijanska stran dolgoletne meritve, pri nas pa ta služba deluje komaj 15 let, je sodelovanje nujno Morda bi lahko celo rekel, da je prav poplava privedla do b< j pristnih stikov in izmenjave podatkov. Politična kriza na Tržaškem OBČINSKI SVET BO DANES POTRDIL ŽUPANOV ODSTOP Pobuda družbe Trieste Consult za letošnje poletje Nov turistični vodnik za Trst... Danes zvečer se bo sestal tržaški občinski svet, ki bo potrdil odstop župana Richettija in celotnega občinskega odbora, sad koalicije med KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in Slovensko skupnostjo. S tem sklepom bo občinska skupščina dejansko tudi formalizirala politično krizo v obeh najpomembnejših krajevnih izvoljenih telesih, ki traja v bistvu od odobritve finančnih dokumentov. Odpira sc torej, v političnem žargonu rečeno, »kriza v temi«, to se pravi, da je še povsem odprto vprašanje Richettijc-vega nasledstva in tudi konec koncev, kakšna koalicija bo upravljala tržaško občino in pokrajino. Vsi poskusi za dosego sporazuma z Listo za Trst so sc do sedaj izjalovili in v tem trenutku ni videti, da bi stranke starega levega centra poiskale drugo rešitev za izhod iz krize. Jabolko spora ostaja župansko mesto. Lista kot stranka relativne večine zahteva, da bi vodstvo občinske uprave spet prevzel Manlio Cecovini, demokristjani, ki so pripravljeni na kakršen koli kompromis o programu, pa pravijo, da mora na tem mestu (z LpT v odboru) še dalje ostati Ri-chctti. Gre torej za politično bitko med demokristjani in melonarji, ki dejansko paralizira ves potek pogajanj. Pokrajinski svet bo uradno sprejel odstop predsednika Claricija in odbor- nikov v torek, 12. aprila. Zaradi zavrnitve proračuna s strani deželnega nadzornega odbora pa je položaj na pokrajini bolj kritičen in nejasen kot na občini. Pred odstopom Claricija mora namreč svet nujno odobriti triletni načrt javnih del, v nasprotnem primeru pa grozi upravi izredni komisar. Vprašanje je, kaj bo naredila Lista, ki je za izglasovanje tega dokumenta odločilna, v primeru, da se medtem pogajanja za rešitev krize dokončno razbijejo. Vse je torej, kot vidimo, še odprto in nikjer ni rečeno, da bo za župana spet izvoljen Richctti in za predsednika pokrajine Clarici. Ta perspektiva se sicer zdi paradoksna, tržaško politično življenje pa je tako specifično in svojstveno, da ne smemo izključevati tudi takega preobrata. Nekateri sicer še na tihem upajo, da bo »tržaške vozle« razrešil tajnik PLI Zanonc in sicer tako, da bodo liberalci spet kandidirali Ceco vini ja za evropske volitve ter ga s tem avtomatično izključili iz boja za župansko mesto. Kot smo izvedeli, pa so liberalci, kot kaže, pripravljeni kandidirati Cecovinija samo pod pogojem. da nastopi kot polnopravni kandidat PLI in ne več kot neodvisen. To pa je nemogoče, saj bi bila za Cecovinija taka »rešitev« pravi politični samomor, (st) Trst bo imel končno primeren turistični vodnik, ki bo seznanjal turiste o tukajšnjih zanimivostih, opozarjal jih bo o raznih manifestacijah v mestu, nudil pa jim bo tudi splošne informacije za boljše bivanje in letovanje v naših krajih. Vodnik z naslovom »Trieste estate ’84« (Trst - poletje 34) pripravlja družna Trieste Consult, ki je izvedla v zadnjih dveh letih že nekaj pobud na turističnem sektorju (na primer študijo o navtičnem turizmu iu o kongresnem turizmu). Publikacija bo žepnega formata, izdali jo bodo v najmanj 60 tisoč izvodih, in sicer v italijanščini in v angleščini. Na približno 40 straneh bo posredovala turistom informacije o Trstu, o zgodovini mesta in naših krajev, o znamenitostih, spomenikih, razstavah, prireditvah, ki se bodo zvrstile v poletnih mesecih tja vse do oktobra, o turističnih uradih, potovalnih agencijah, hotelih in drugih prenočiščih, kinodvoranah, gledališčih, gostilnah in restavracijah, bankah, zavarovalnicah, lekarnah, prvi pomoči in drugih turistu koristnih informacijah. Poleg tega bo vseboval vodnik topografsko karto mesta z označenimi zanimivostmi. Turist bo lahko dobil publikacijo brezplačno v hotelih, restavracijah, kioskih, na železniški in avtobusni postaji. Poleg tega bo Trieste Consult poskrbel za razdeljevanje vodnika turističnim agencijam v Italiji in v tujini, da bi tudi na ta način naznanili turistično ponudbo Trsta. Prav tako bodo za razdeljevanje vodnika izkoristili številne razstave, sejme, zasedanja in kongrese. • Ob vseh naporih, ki jih je vložil Trieste Consult v pripravo vodnika, gre podčrtati, da bo prišla letos publikacija z zamudo na tržišče. Na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci so izrecno poudarili, da bo »Trieste estate ’84« pripravljen sredi junija. Če bo po eni strani nudil turistom vse potrebne informacije o manifestacijah v vrhuncu poletne sezone (juliju in avgustu), je pa tudi res, da ne bo vodnik opravil tiste promocijske vloge, ki bi jo lahko (na primer v Avstriji in Zahodni Nemčiji) ob pravočasni izdaji že nekaj mesecev pred začetkom sezone. Pobudniki bi morali v prihodnjih letih upoštevati te pomisleke, ki so jih izrekli nekateri u-deleženci včerajšnje predstavitve. ...a že spet brez slovenščine Ob domala vsaki izdaji turističnih vodnikov Trsta ali podobnih manjših publikacij smo bili prisiljeni opozoriti in ožigosati dejstvo, da so izdajatelji »pozabili« na slovenščino. Ob predstavitvi vodnika »Trieste estate ’84« druž be Trieste Consult se ta stara pesem ponavlja. Vodnik »Trieste estate '84« bo na voljo turistom v dveh jezikih : italijanščini in angleščini. Morda bodo izdajatelji tik pred izdajo vključili v publikacijo še krajši povzetek v nemščini. O slovenščini v vodniku spet ne bo ne duha ne sluha. Podpredsednik Trieste Consult Viatori je na včerajšnji predstavitvi o hrazložil, da bodo vodnik tiskali le v dveh jezikih zaradi stroškov. Pripomnil je, da je vodnik namenjen turistom, ki se bodo nekaj dni »ustavili« v Trstu. »Večina teh turistov sicer ni angleškega jezika« — je dodal — »odločili pa smo se za agleščino, ker je to poznan mednarodni jezik«. Dejstvo, da je del tukajšnjega prebivalstva slovenskega jezika, da je kljub znanim omejitvam Trst še vedno cilj številnih jugoslovanskih nakupovalcev in gospodarskih operaterjev, za njegovo družbo očitno ni bilo dovolj pomembno, da bi tudi slovenščino vključili v vodnik. Tržaški upokojenci aktivni na vseh področjih: športnem, rekreativnem, kulturnem in družabnem Občni zbori niso samo za to, da sc na njin podajajo razna poročila ter volijo novi odbori, občni zbori služijo tudi temu, da se ljudje srečajo, da se o predloženih poročilih pogovarjajo in da se seveda tudi skupno izdelajo na načrti za bodočo dejavnost. Glede podanih poročil o opravljenem delu na posameznih področjih, je bil občni zbor Društva slovenskih upokojencev zelo bogat in izčrpen, kar dokazuje, da člani z društvom ži vijo, da odborniki v redu opravljajo svoje delo in da je vsakemu zadolženemu veliko na tem, da podrobno prikaže tisto dejavnost, za katero je v društvu zadolžen. Tako je bilo povsem pravilno, da je tajniško poročilo dalo poudarka tako porastu števila članov, ki jih je sedaj 377, kot tudi spominu umrlih, pa seveda bežnemu pregledu celotne dejavnosti, od prireditev, proslav, predavanj in izletov do sodelovanja dru štva z drugimi organizacijami to- in onstran meje, pa seveda akciji, ki jo društvo vodi za spremembo poitalijančenih priimkov v prvotno obliko, kot tudi akciji za dosego sedeža, ki bi društvu omogočil boljše delovanje. Obširno poročilo o kulturni in izletniški dejavnosti društva je podal Angel Turk, ki je podrobno navedel vse kulturne prireditve pa tudi vse izlete, ki jih je društvo imelo od zadnjega občnega zbora marca 1982. Tako je naštel za to obdobje kar 9 prireditev, med katere sodijo predavanja in razne proslave in še deset uspelih izletov, ki jih je tudi društvo izve- dlo v tem času, med temi izlet v I-stro, na Trnovsko planoto, v Muljavo, rojstno vas Josipa Jurčiča, v Goriška Brda, obisk Sv. Urha, gradu Bo-genšperk in Stične, izlet v Hrastovlje in Hum, v Idrijo in na Tolminsko, izlet v gorski svet do Bleda in Bohinjskega jezera, izlet k Belopeškim jezerom in končno še zadnji izlet v Buzet v Istri. Društvo slovenskih upokojencev je vključeno v Krožek za rekreacijsko u-dejstvovanje na Tržaškem, KRUT, o čemer je podrobno spregovorila Ema Kerševan, ki je povedala nekaj besed o krožku samem, kot tudi o njegovi dejavnosti, ki zajema balinanje, kegljanje, šah, streljanje in plavanje, ki poteka v dveh skupinah, to je množično plavanje s fizioterapijo v Strunjanu in pa plavanje v bazenu v Lipici. Potem ko je omenila razne zmage teh. skupin na srečanjih tu in v matični domovini, je Kerševanova omenila namen KRUT, da ustanovi še druge skupine in sicer za tiste dejavnosti, za katere bodo člani pokazali največ zanimanja. Blagajniško poročilo, ki ga je podala Zdenka Šavli je bilo izčrpno, pa tudi vzpodbudno, saj je to eno redkih društev, ki se lahko pohvali z aktivno bilanco. Ob vsem tem bogatem pregledu dela in številnih pozdravih, je na žalost izpadla diskusija, ki pa je sestavni del občnih zborov. Prav gotovo je bilo več članov, ki so imeli še kaj povedati ali predlagati v korist delovanja društva. Morda bi >4)ilo dobro v bodoče skrajšati uradni del zbora in nameniti razpravi tudi svoj čas. Potem bo občni zbor lahko res uspešen in koristen. UNIDO: Richettijeva zahvala Granelli ju Tržaški župan Richetti se je pismeno zahvalil ministru za znanstvene raziskave Granelliju za učin kovito posredovanje, s katerim je rimski vladi. uspelo priboriti Trstu sedež enega od dveh mednarodnih centrov za genetsko inženirstvo in biotehnologijo. Župan je naglasil, da je uresničitev načrta UNIDO v našem mestu v skladu s strategijo, po kateri naj se Trst razvije v mednarodno izhodišče kulture in znanosti, in to tudi v korist dežel v razvoju. Pripomnil je, da bo zdaj treba načrt čimprej izpeljati in si zagotoviti pristop raziskovalnih ustanov na področju farmacevtike in biomedicine. Jetičnim bolnikom povišali doklado Državni zavod za socialno skrbstvo INPS je povišal dnevno doklado je tičnim bolnikom, ki so redno zava rovani. Od 1. januarja letos znaša ta doklada 8.442 lir. Obenem je INPS zvišal še tako imenovano posanato-rijsko doklado, ki znaša po novem 14.068 lir na dan. »Kekec in Mojca« jutri na odru openskega Prosvetnega doma V Prosvetnem domu na Opčinah je že vse nared za premiero mladinske igre »Kekec in Mojca«, ki jo pripravlja mladinska dramska skupina KD »Tabor«, sodelujejo pa pri njej režiserka Olga Lupine, scenograf Atilij Kralj, kostumografka Marija Vidau, likovnica Cecilija Černe, z lepo in izvirno glas bo Miran Košuta (glasbo izvajajo Boris Devetak, Marko Feri, Miloš Jugovič, Miran in Nives Košuta in Nadja Kriščak ter je posneta na magnetofonski trak). Pri predstavi pa sodelujejo še elektrikar in tonski tehnik Mitja Malalan, organizatorka Lili Čebulec, šepetalka Katja Granier ter tehnično vodstvo Torči in Stojan Sosič. Premiera bo jutri ob 20.30, ponovitev pa v nedeljo ob 18. uri. V tej mladinski igrici, ki jo prepletajo pevski in glasbeni vložki, nastopa skupno 17 mladih igralcev, od tega 11 že nekoliko večjih, šest pa je osnovnošolskih o-trok. Vsi so tako rekoč novinci kar zadeva nastopanja v igri, vendar so pokazali predvsem veliko veselja, pa tudi smisla za podajanje vlog in tudi za petje. Vaje so bile že od novembra dalje. Včasih so zaradi obolelosti nastopajočih odpadle, sicer so pa potekale redno. Vsi so se potrudili, od staršev, članov društva, pa do nastopajočih, tako da uspeh ne more izostati. Na občinstvu je sedaj, da jih s svojo udeležbo nagradi. Pogovor z najmlajšim repenskim kamnolomcem Alojzom Škabarjem Pri Branovih je javarstvo prava družinska tradicija V Repnu ga nekdaj menda ni bilo možakarja, ki ne bi pridno lomil, brusil in klesal dragocenega domačega kamna. Vaščani so redili govedo, obdelovali njivo in gojili trto, a za preživljanje družin, ki so takrat bile številnejše od današnjih, to ni zadostovalo in treba je bilo dodatnega zaslužka. Tako sta bila v vsaki družini vsaj dva, ki sta si po cele dneve v brk mrazu ali pripeki v bližnji javi s špico in šp’ntačem nabirala drugega za drugim krvave žulje, vmes pa za mal-co ugriznila v hlebec kruha, ki sta ga potegnila izza rokava. Starejši vaščani vedo povedati, da je še brž po drugi vojni tod bilo kakih sto ja var-jev. Danes jih je le še petnajst ali šestnajst in najmlajši med njimi je Alojz Škabar Bra-nov. Kamnolom, ki ga je podedoval po pokojnem očetu Alfonzu in dedu Ivanu (pra ded se je bavil izključno s kmetovanjem), leži le nekaj sto metrov pod vasjo sredi gmajne na Debeli griži med Cevskim vrhom, Žak-ljevcem in Klopovko. Površina se mu suče okoli 36.000 kvadratnih metrov, kot nam je pojasnil Alojz, ko nas je popeljal v osrčje Branove jave. Škoda le, da je vreme bilo deževno, ne-prikladno za delo, zato so stroji mirovali. Ko smo se zazrli v globoko, sivo steno, nam je Škabar povedal, da je repenski marmor ka- kovostnejši od nabrežinskega. Marmor, ki ga sam lomi, je poznan kot »Repen griža«, sicer pa pridobivajo tam naokrog še dve sorti marmorja, to je »muš’c« in »klasični Repen«. »Kdaj ste postali kamnolomec ? « smo bili radovedni. »Šest let mi je komaj bilo in že sem motovilil med kamnitimi bloki. Sprva sem očetu prinašal malico, kaj kmalu pa sem začel prijemati za šp’ntač in po malem obdelovati kamen. V javi sem prebil vsa kratkohlačna leta in od nje se, kot vidite, tudi ni sem več ločil, v krvi imam to delo. Nekaj časa sem bil sicer zaposlen v kamnolomu pri Colu, kjer pa ni bilo kaj prida priložnosti, da bi sc temeljito izučil ; nalagali so mi predvsem navadno težaško delo in poklicne prvine, ali po domače meštir, sem moral dobesedno krasti s pozornim opazovanjem vsega, s čimer so okoli mene imeli opraviti mojstri.« Šp’ntač je bilo orodje za grobo klesanje. Danes ni seveda več v rabi, zamenjal ga je kompresor. Tudi sicer je današnja oprema drugačna, kot je bila, recimo, leta 1895, ko se je v 13. letu starosti te obrti lotil Škabarjev nono Nute Branov, letnik 1882. Alojz nam je na primer pokazal vinč z vklesano letnico 1863, ki ga ljubosumno čuva. Vinč je vitel ali vreteno, skratka dvigalna naprava. Poleg smo videli porjavele tračnice, po katerih so z vozički, spetimi v vagonsko kompozicijo pre- važali jalovino (kamnite sklade, ki prekrivajo marmor) iz jave na površje. Tu je nadalje žerjav za dviganje odlomljenih marmornih komadov, vrtalni stroj, s katerim navrtaš vrsto vzporednih vrtin in si tako nakažeš ploskev, po kateri ločiš blok s klini, oziroma s pritiskom stisnjenega zraka, ter seveda vetmiško zavita žica za rezanje, ali bolje žaganje blokov. Teh pravzaprav ne žaga neposredno žica, ampak poseben močvirski pesek iz Viareggia, ki ga žica nosi s sabo in ki mu je v določenem razmerju primešana voda. Alojz si je uredil lasten vodovod, nima pa električnega toka, zato uporablja dizelske motorje. Elektrika bi mu seveda še kako prišla prav, kot bi mu prav prišla takšna ureditev tega območja po ustreznem regulacijskem načrtu, da bi si javarji lahko ustvarili ne kakšno obrtniško cono v malem ; tu bi pridobivali surovino (marmor) in tu bi surovino tudi obdelovali in predelovali v polizdelek ali celo končni izdelek. Alojz Škabar se omejuje zgolj na lomljenje in bloke prodaja tja v Videm, Verono, Brescio, Reggio Emilio pa še drugam. Kakšno je povpraševanje? »Ni slabo«, je odvrnil »toda pred 4 ali 5 leti je bilo mnogo boljše, čuti se pač kriza v gradbeništvu«. Kako pa je s pomladkom? smo potem vprašali Škabarja, ki je med drugim član sekcije za obrt pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. »Slabo. Vajencev ni, težko je dobiti mladega človeka, ki bi se posvetil temu poklicu. Morda pa bi bilo drugače, če bi uresničili načrt o obrtniškem centru, kjer bi delavnice zamenjale odlagališče smeti, in če bi s primernimi spodbudnimi ukrepi nastopila Deželna ustanova za razvoj obrti ESA.« Alojz nas je nato pospremil na dom, Repen 45. Seznanili smo se z njegovo mamo Marijo Luin in ženo Maro Ncdoh, pa še z 11-letno hčerkico Tanjo, ki obiskuje 5. razred osnovne šole Alojz Gradnik na Colu, in z dveletnim drobižkom Milošem. Nazdravili smo si s kozarcem terana, ki ga je pridelal sam A-lojz in bil za svojo pristno kapljico tudi že deležen priznanj (toda o tem ni hotel govoriti). Med kramljanjem je beseda spet nanesla na deda Ivana, ki so mu nadeli, kot rečeno, vzdevek Nute Branov in ki je izdihnil v visoki starosti 93 let. Ko je lomil kamen v javi, si je s tovariši za malico privoščil samo kos domačega kruha, toda enkrat v tednu, in to ob četrtkih, so se popoldne lepo zbrali, sedli v krog in »pomerendali« z ribami. Kdaj pa kdaj tudi z vampi in ocvirki. In čeprav je bilo takrat težko, je bilo tudi lepo. DRAGO GAŠPERLIN Adriana Maraž v Galeriji TK Sinoči je bila v Galeriji Tržaške knjigarne otvoritev razstave evropsko in svetovno priznane slovenske slikarke in grafičarke Adriane Maraž. Razstavo si je ogledalo lepo število ljubiteljev likovne umetnosti. Pri šotne je najprej pozdravil Franko Vecchiet, nato pa je Maraževo predstavil direktor Moderne galerije v Ljubljani Zoran Kržišnik. V svojem posegu je poudaril najznačilnejše elemente grafike Maraževe. Tu sta tako mediteran ski temperament, ki se združuje s severnjaško racionalnostjo. Tu je magični učinek grafik, ki imajo kot predmet malo število tem in še te so omejene na vsakdanje predmete, ki pa zadobijo v svoji parcialnosti pomen celote in globljega umetniškega iskanja. Iz posameznih elementov se sprošča mnogoplastna govorica. Pretkana je z ironičnimi elementi, hkrati pa govori o ukljenjenih predmetih, o razkra janjfu časa in o samoti, a tudi o tem, da je lahko mikrokozmos vzet za »kozmična« razmišljanja. Vsekakor je razstava Adriane Maraž vredna obiska, saj gre za vrhun ske likovne dosežke v Sloveniji in svetu, (am) Predlogi za drugačno stanovanjsko politiko NADALJEVANJE S 1. STRANI Druga ugotovitev pa izpodbija nekatere trditve, ki jih marsikdo po udarja: gre za krizo gradbenega sektorja, oziroma za krizo, ki prizadeva zaposlitve; študija dokazuje, da je največje število zaposlenih v tem sektorju v starostnem razredu med 51 in 60 leti, kar pomeni, da bodo te aktivne sile v teku nekaj let postale pasivne. Zaposlitvena me ra je kljub številnim deželnim prispevkom, na katere se opirajo gradnje številnih stanovanj, v bistvu o-stala na isti ravni. Tretja ugotovitev, ki izhaja iz štu dije, pa je dejstvo, je še dejal arhitekt Jogan, da so načrti za ljudske gradnje (PEEP) usmerjeni predvsem v uporabo kmetijskih površin. Ta urbanistični instrument se je v bi stvu polastil vseh tistih še uporabnih površin, ki jih zasebni investitor ni uspel zaseči; čeprav so za uresniči tev teh načrtov predvidena tudi pod ročja v mestu, se je v večini primerov posegalo v periferijo. Vse te ugotovitve nalagajo dolžnost, je še dejal Jogan, da se moramo soočati s problemom ravnovesja v prostoru. Ti načrti izpraznjujejo jedro mesta in favorizirajo preliv pre bivalstva na podeželje, študija za hteva, da občina izdela pravičnejše plane, čeprav je jasno, da spremerti be obstoječih trendov niso tako lah ke ne samo v Trstu, ampak tudi drugod po državi in Evropi. V štu diji se torej predlaga, da se ojači jo tehnične strukture občinske upra ve: to so predvsem instrumenti in formacijskega značaja, instrumenti, preko katerih občina lahko vidi, kje so razpoložljive površine, kje so nenaseljena stanovanja irj kje tiste družine, ki potrebujejo novo vselitev. Arhitekt Jogan je svoj poseg zaključil z ugotovitvijo, da študija ne izhaja iz specifičnih stališč manjšine in poudaril, da je sprememba današnje urbanistične politike v prid ne samo slovenski manjšini, ampak v prid celotni mestni skupnosti. Da so ti problemi velikega pome; na, je pokazala že sama razprava, v kateri so diskutanti oporekali nekaterim podatkom, bili pa so si soglasni, da je važen prispevek za reševanje teh problemov in podprli veliko večino ugotovitev, ki jih je raziskava razkrila. Posegli so podžupan in odbornik za urbanistiko Pa cor, inž. Cervesi, arhitekt Dambrosi in občinski svetovalec KPI De Rosa. Nakazali so veliko problemov, ki jih je treba rešiti: gredo od obnove mestnega jedra pa do pozidave kmetijskih površin: v kolikor ne bodo rešeni v smeri, ki jih je začrtala študija, bo negativne posledice nosila ne samo slovenska, ampak celotna krajevna skupnost. Slovenska narodnostna skupnost pa je s študijo »Prispevki za enotno stanovanjsko politiko« pokazala, da je pripravljena aktivno sodelovati za reševanje teh problemov in s svojimi predlogi prispevati, da bi se podobni problemi reševali brez sporov in konfliktov. matsko telefonsko tajniško napravo, žepni računalnik, prenosni magnetofon z radiom, ojačevalec in potovalni kovček. Lastnik podjetja, 36-letni Giuseppe Rigotti škode, ki jo je u-trpel, še ni v celoti ocenil. Sporočamo žalostno vest, da nas je dne 4. t.m. nenadoma zapustil naš dragi mož in oče Silvijo Ferluga Pogreb bo danes, 6. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: žena Marija, sinova Silvano in Vinko, hči Neva in drugo sorodstvo. Trst, 6. aprila 1984 Nevi Ferluga in družini izreka TFS Stu ledi iskreno sožalje ob izgubi očeta. Direkcija in kolektiv Tržaške kreditne banke izražata Vinku Ferlugi in družini občuteno sožalje ob nenadni smrti dragega očeta. Zveza slovenskih kulturnih društev Na poklicnem zavodu za industrijo in obrt Za razvoj obrti v industrijski coni izreka iskreno sožalje Nevi Ferluga in družini ob nenadni izgubi dragega očeta. Profesorji se »učijo« programiranja Na slovenskem poklicnem zavodu za industrijo in obrt »Jožef Stefan« v Trstu se je začel včeraj popoldne nadvse zanimiv tečaj programiranja. Pobuda je doživela že svoj prvi u-speh, saj se je na tečaj, namenjen profesorjem in dijakom, vpisalo kar 37 profesorjev naših nižjih in višjih srednjih šol ter 20 dijakov zadnjih letnikov poklicnega zavoda. Tak množičen odziv jasno kaže, da vlada za programiranje in računalništvo tudi nied našim učnim osebjem veliko zanimanje. Na poklicnem zavodu .pobudniku tečaja, so že več časa razpravljali nied profesorji kako uvesti računalnik v šolsko delo. Imeli so že tudi yeč stikov z drugimi profesorji. Ker je postalo računalništvo v zadnjem času tudi v italijanski družbi nad vse aktualno, so se zato odločili za Pripravo tečaja. . Le-tega vodita prof. Fabio šturman 'n prof. Pavel čok. Program tečaja vsebuje najprej splošnejši uvod v programiranje, tečajniki bodo nato dobili osnove jezika »basic«, osvojili nodo osnovne elemente strukturirane Programacije, obenem pa se bodo tudi praktično »pomerili« z računalnikom (tipa Simertec), s katerim raz-P°laga šola. Vsak teden bodo imeli tečajniki po ono skupno lekcijo, nato pa bodo teteli vaje po manjših skupinah na računalniku. • Župan Richetti je včeraj sprejel ■ndijsko delegacijo, ki se je udele-rjja zasedanja tehničnega odbora UNIDO na Dunaju. F Socialisti o tržaški politični krizi Tržaška pokrajinska federacija Socialistične stranke Italije je zavzea stališče do zadržanja KD in Liste za Trst, ki sta s svojimi brezkompromisnimi stališči povzročila upravno in politično krizo na občini in pokrajini. Lista namreč v zameno za belo glasovnico pri proračunskem glasovanju zahteva župansko mesto, ki ji ga demokristjani nočejo odstopiti z utemeljitvijo, da je v teh sedmih mesecih županovanja demokristjan Richetti uspešno opravljal svoj posel. Za socialiste ni bistveno, kdo bo bodoči tržaški župan, tem več, da se bo uspešno in konkretno lotil reševanja resničnih problemov Trsta. Če se bo frontalna borba med listarji in demokristjani še nadaljevala, zaklju čuje tiskovna nota socialistov, si bodo morali odgovorni prevzeti svoje točno določene odgovornosti do mesta in njegovega prebivalstva. Izvršni odbor Ustanove za tržaško industrijsko cono je odobril načrt o izgradnji montažne modularne hale v območju EZIT, ki jo bodo namenili obrtniškim dejavnostim. Hala bo zajemala 1.840 kvadratnih metrov pokritega prostora, stala pa bo na površini nad 4.000 kv. m, tako da bodo okoli nje uredili asfaltna parkirišča in zelenice. Hala bo razdeljena v štiri modularne enote, ki bodo tako po tehnološki opremi kot po ogrevalnem in higienskem sistemu samostojne, visoke pa po dve nadstropji. Primarne infrastrukture, kakor npr. plinsko omrežje, so že nared, poskrbeti pa bo še treba za proti-onesnaževalne naprave. Gradnja hale bo predvidoma stala 1,3 milijarde lir, dela pa bodo oddali na dražbi z izklicno ceno nekaj čez 800 milijonov lir. Finančno kritje izdatka je zagotovljeno iz dotacij skega sklada EZIT v smislu odloka deželnega ravnateljstva za industrijo in obrt, ki se navezuje na deželni zakon št. 8 (1983). Halo naj bi izročili namenu v začetku leta 1985. Sledila bo še vrsto podobnih pobud, ki naj bi zajele 8.000 kv. m pokritega prostora. Tatovi odnesli vreden plen Lastnik podjetja »Stabili Immobi bare Giuliana«, ki ima sedež v prvem nadstropju v Ul. Rismondo 1, je policiji prijavil tatvino, ki so jo neznanci izvedli v noči od torka na sredo. Vdrli so skozi vhodna vrata s pomočjo velikega izvijača in odnesli s seboj računalniški terminal : zaslonom v vrednosti 800 do 900 tisoč lir, prenosni pisalni stroj, avto- Ob nenadni izgubi dragega očeta izreka globoko sožalje Nevi Ferluga in svojcem KD Rdeča zvezda. Zadruga pridelovalcev vin tržaške občine Kriški breg izreka iskreno sožalje odborniku Silvanu Ferlugi in družini ob težki izgubi očeta SILVIJA FERLUGE Eno leto je minilo, odkar si nas:, zapustil Peter V naših srcih boš vedno živ. Z žalostjo se te spominjajo mama, papa, Vasilij, Sandy in vsi, ki so te imeli radi Hvala vsem, ki prinašajo cvetje na grob. Prosek, Barkovlje, Beograd, Kovačiča, 6. aprila 1984 6. 4. 1983 6. 4. 1984 Ob 1. obletnici smrti dragega Petra Openske organizacije za Čisti Kras SMRTNA NESREČA NA OBALNI CESTI Tudi na Opčinah so pristopili k ak-ClJi »Čisti Kras«, ki jo je na začetku P°mladi sprožila Ambientatila operama enota Tržaške občine. Na Opči-je pobuda prišla s strani Od-P0’’3 jusarskih upravičencev, pod-Pru pa so jo doslej SKD Tabor, krajevna ZŽI UDI, sekcija VZPI ANPI, ^druženje staršev in učiteljstvo o-novne šole France Bevk, Združe-.Je staršev slovenske nižje srednje r?!e Srečko Kosovel, ŠD Polet, žup-■jski Pastoralni svet, zbor Vesela Pomlad. Opčine so skratka še enkrat [«»Kazale ne le zanimanje in občut-Jivost za aktualne probleme, kot je ~~ ekološki problem, temveč tudi ootnost nastopanja. ir/k,^3 š^ša akcija bo stekla jutri bo nekako povezana z veliko s po [nsko svečanostjo, ki bo v nede-kJ0 pred spomenikom 71 talcem. Vsi, hi rc6 it***0 namreč jutri odzvali po m čiščenja, bodo to akcijo izvedli Ppav v predelu, ki vodi do spomeni-u, ,ln okrog njega. Poleg tega pa oao počistili predel, ki vodi do Povir,/0^ ’6rišča. Tako so se bili do-ennt ‘ tuetošnje prvenstvo se ni dosti razlikovalo od prejšnjih, razlika je le v tem, da je Crvena zvezda, ki je dolga leta bila vodilna jugoslovanska ekipa, letos že zelo zgodaj izpadla iz borze za prvo mesto. Po kvaliteti so izstopale ekipe Mladosti Monterja, Radničkega, Palome Bra- nik in Crvene zvezde, tako da se je kvalitetni vrh še bolj zožil, raz lika med temi štirimi ekipami in o-stalimi pa še povečala. Kvaliteta pr vi h štirih ekip je bila dobra, skrbi pa nas dejstvo, da se kvaliteta od bojke v prvi ligi ne širi. Od igralk so letos največ pokazale Azeničeva in Gojničeva iz Mladosti in pa gonilna sila Radničkega Cveta Stakič.« »Po napovedih pred prvenstvom je bila tudi Paloma Branik resen kan didat za državni naslov. Kako oce n ju ješ nastope svoje ekipe?« »Pred prvenstvom smo v klubu načrtovali tretje mesto, čeprav smo na tihem upali, da morda lahko po sežemo v borbo za vrh. Toda prvenstvo je pokazalo, da naši ekipi manjka predvsem izkušenj in igralske ostrine ter sigurnosti v igri, kar lahko pridobiš le z daljšim igranjem v močni konkurenci. Po kvaliteti smo bili zelo blizu ekipama, ki sta bili pred nami, vendar v odločilnih tekmah naše igralke niso bile dovolj prepričane v lastne zmožnosti. Osvo jitev tretjega mesta je za nas uspeh, še bolj pa smo zadovoljni z osvojitvijo drugega mesta v pokalnem tekmovanju, kjer nam je prvo mesto ušlo le zaradi dveh manj osvojenih točk v setih.« »Jugoslovanska ženska odbojka je že nekaj časa v krizi. . .« »Naša ženska odbojka je trenutno v krizi, čeprav imamo soliden igralski kader in mislim, da po kvaliteti sodimo v srednji razred. Glavni vzrok, da je prišlo do določene stagnacije, je predvsem v pomanjkanju finančnih sredstev in v nepro-gramiranem treniranju. Ženski od bojki se posveča premalo pozornosti in težko je pričakovati, da bi držav na reprezentanca lahko kaj več napravila v mednarodnem merilu, saj so tudi priprave reprezentance zelo redke in kratkotrajne. Če hočemo v bodoče ujeti stik z evropsko odbojko, bomo morali ženski reprezentanci nuditi enake pogoje kot moški in več poudarka dati skupnim pripravam. Če tega ne bo, se ne bomo mogli kosati z drugimi reprezentancami, od katerih so vzhodnoevropske precej pred nami pa tudi zahodnoevropske reprezentance so se vzhodnoevrop skim že približale po kvaliteti.« »Kakšen pa je delež slovenske žen ske odbojke v jugoslovanskem me rilu?« »Slovenska odbojka ima vedno večji delež v jugoslovanskem merilu. Tako v mladinski kot članski konkurenci imamo po 5 igralk na širšem spisku za državno reprezentanco in mislim, da imamo v Sloveniji sedaj izredno nadarjeno generacijo igralk, ki mnogo obetajo. To potrjujejo tudi rezultati, saj smo na turnirju republik osvojili z mladinkami prvo mesto, Paloma Branik pa je mladinski državni prvak. Tudi glede množičnosti doživlja slovenska žen ska odbojka izreden razmah, ki daje tudi potrebno kvaliteto, s katero pro diramo v jugoslovanski vrh.« »Ekipa Nove Gorice je bila v družbi najboljših le eno leto . . .« »Nova Gorica je, čeprav je izpadla, opravičila nastopanje in dosegla velik uspeh že s samo uvrstitvijo v prvo ligo. Menim, da imajo potrebno kvaliteto, ki daje upanje za bodočnost. Imajo zelo mlado ekipo, zelo dobro pa delajo pri najmlajših, saj so v pionirski konkurenci že prevzeli primat v Sloveniji, pri mladin kah pa so po kvaliteti takoj za Palomo Branik in mislim, da bo ravno ta njihov mlajši rod pokazal največ in da se bo Nova Gorica v kratkem času zopet uvrstila v prvo ligo.« »Kako pa v bodoče, ali lahko od Palome Branik Slovenci pričakujemo državni naslov?« »Imamo dokaj mlado ekipo, ki lahko še nekaj let nastopa v isti postavi. Mislim, da s takim delom kot doslej in s pogoji, ki jih imamo, kaj več od tretjega mesta ne bomo mogli doseči. Pri tem mislim predvsem na dvorano, saj je sedanja neustrezna za normalno delo in upam, da se bo ta problem rešil že prihodnjo sezono z novo športno dvorano v Mariboru. Moram tudi dodati, da je od boljših ekip naša edina, ki dela v popolnoma amaterskih pogojih, medtem ko so Radnički, Crvena zvezda in Mladost organizirane na profesionalni osnovi tako igralsko kot organizacijsko in to je ta glavna ovira, ki nam preprečuje, da bi jih prehiteli, čeprav smo jim po kvaliteti igralk zelo blizu. Upamo, da se jim bomo z resnim delom še bolj približali in če bo priložnost tudi posegli v vrh, naš realni cilj pa je uvrstitev do tretjega mesta tudi v naslednji sezoni.« (rg) V košarkarski promocijski ligi na Tržaškem Prvo mesto oddano : kako naši? Med slovenskimi ekipami v prejšnjem kolu je osvojil zmago le Kon-tovel, ki pa ni bistveno izboljšal svojega položaja na lestvici in se še vedno nahaja na predpredzadnjem mestu razpredelnice. Bor Radenska in Polet sta poražena zapustila igrišče. Borovci so si tekmo v glavnem sami zapravili v sklepnih minutah, poletovci pa so še enkrat potrdili, da so v napadu popolnoma neučinkoviti. Iz sedanjih razmer v promocijski ligi izhaja, da je Don Bosco praktično že predčasno osvojil končno prvo mesto. Košarkarji Don Bosca so v preteklem kolu v neposrednem srečanju odpravili drugouvrščeno A-labardo in ostali sami na prvem mestu. Glede na to, da mora nadoknaditi še dve tekmi (Scoglietto in Konto vel) bo Don Bosco svojo prednost do konca prvenstva bržkone povečal na 6 točk nad drugouvrščenim (to bo zanesljivo Alabarda). Po porazu z miljskim Radiografom so košarkarji Bora Redenske zdrknili na sedmo mesto in najverjetneje bo- do do konca lige ostali na tem me stu, saj je težko verjetno, da bi lahko bistveno izboljšali oziroma poslabšali svoj položaj. Kontovclci si delijo predpredzadnje mesto na razpredelnici s tržaškim Cusom, tako, da je njihovo stànje glede na izpad še vedno precej kritično. Polet pa je še vedno sam na dnu. Openski košarkarji so vse zmage dosegli v prvem delu prvenstva, v povratku pa so doslej vedno ostali praznih rok. Polet ima kljub najslabšemu mestu na lestvici drugo najboljšo o-brambo v prvenstvu (takoj za Bar-colano). Poletovci so v vseh tekmah namreč prejeli 1416 košev, kar znaša poprečno 64,3 koša na tekmo. Hkrati pa so Openci imeli tudi najbolj »sterilen« napad lige (samo 1263 točk), kar pomeni, da so na tekmah dosegli poprečje 57,4 koša, kar je v merilu članske košarke očitno premalo. V naslednjem 23. kolu bodo vsi naši predstavniki igrali v gosteh. Bor Radenska se bo pomeril s Stello Azzurro, ki je na lastnem igri- šču vedno zelo nevarna. Kontovelci bodo romali v Milje, kjer jih bo pričakoval Radiograf, ki je v prejšnjih dveh kolih premagal Polet in Radensko. Za Polet pa bo naloga proti če-trtouvrščenemu tržaškemu Libertasu vse prej kot lahka, čeprav so Godni-čevi varovanci v prvem srečanju premagali tega nasprotnika. (Cancia) ŽENSKA KOŠARKA POLET - SENOŽEČE (pionirke) 48:15 (28:5) V zadnji prijateljski tekmi pred pričetkom prvenstva 1. divizije je Poletova ženska košarkarska ekipa premagala v Sežani pionirsko ekipo KK Senožeče. Proti mladim nasprotnicam so poletovke zlahka uveljavile svojo premoč pod košem. Polet je nastopil v naslednji postavi: Sivitz, Pieri, V. Martelanc, Kuk, Koršič 18, Milkovič 10, Rupel 2, J. Martelanc 2, Hlabjan 16, Bukovec in Beorchia (S.T.) Dijaške igre - odbojkarski turnir na Goriškem Slovenski višješolci za prvo mesto Na Goriškem se je v prejšnjih dneh začel pokrajinski del dijaškega prvenstva v moški odbojki, ki je namenjeno višjim srednjim šolam. Kot že v prejšnjih letih sestavljajo tudi letos našo ekipo dijaki vseh slovenskih višjih srednjih šol (Trubar, Cankar, Gregorčič in Zois), ki nastopajo sicer za odbojkarski društvi Vala in Olympie. Mirno lahko torej zapišemo, da se tega prvenstva udeležuje združena slovenska mladinska ekipa. Lani so si naši dijaki le za las zapravili naslov pokrajinskega prvaka, letos pa se tak spodrsljaj ne sme ponoviti, saj je ekipa še močnejša. Naši dijaki so doslej že osvojili prvo mesto v svoji kvalifikacijski skupini mestnega območja, vendar njihov uspeh ni bil tako lahek, kot bi moral biti, saj so šibki šoli ITG Pacassi iz Gorice prepustih set in celo tvegali poraz. V drugi tek- mi pa so proti šoli m, za katero igra tudi član Brandigija Beltrame, ki je član državne mladinske reprezentance, naši fantje končno pokazali, kaj zmorejo in zmaga ter prvo mesto nista bila več v dvomu. Omeniti velja, da sta zaradi bolezni manjkala dva igralca (Cotič, Kosič), trije pa (Cej, A. Terpin in B. Cotič) niso bili v najboljši formi. Ko bodo vsi okrevali in če bodo imeli zadostno število skupnih priprav (kar bi bilo vsekakor priporočljivo), bo e-kipa bržkone res nepremagljiva IZIDI PRVE SKUPINE ITI Gorica - ITG Pacassi 2:0 (15:2, 15:4); Slovenske višje šole - ITG Pacassi 2:1 (11:15, 17:15, 15:13); Slovenske višje šole - ITI Gorica 2:0 (19:17, 15:8). LESTVICA 1. Slovenske višje šole; 2. ITI Gorica; 3. ITG Pacassi. POSTAVA NASE EKIPE: Cej, Co- tič, Zavadlal, S. in A. Terpin, Vogrič, Špacapan in Bastiani. Proti zmagovalcu druge skupine bodo naši dijaki igrali v torek, 10. aprila. Zmagovalec tega srečanja se bo nato za naslov pokrajinskega prvaka pomeril z zmagovalcem tržiške skupine. (Zip) ŽENSKA ODBOJKA Slomšek — Petrarca 2:0 (15:4, 16:14) SLOMŠEK : Ušaj, Pertot, Fora us, S. Stoper, Malalan, Križmančič, Cen-tazzo, M. Klernše in Paulim. Učiteljišnice so nepremagane sklenile boje v svoji kvalifikacijski skupini odbojkarskega turnirja za dijaške igre. V finalu so se uvrstile skupaj s šoo Galilei. Imeni ostalih dveh finalistk bosta znani šele pred velikonočnimi prazniki. Drevi sedmi mesečni brzoturnir Drevi bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu s pričetkom ob 19. uri sedmi sezonski mesečni šahovski brzoturnir, ki ga prireja šahovska komisija pri ZSŠDI. Odprt je za vse zamejske šahiste, ne glede na starost ali šahovsko znanje posameznikov. Značilnost teh turnirjev je prav gotovo raznolikost udeležencev in pa množičnost. Turnirja se namreč udeležujejo tako osnovnošolci, ki so jih učitelji navdušili za šah, pa do ukopojencev, ki jih je šah vedno zanimal, sedaj pa imajo nekoliko več časa, da se mu lahko posvetijo. Drugo pa je množičnost. Februarskega brzoturnirja se je udeležilo 18 šahistov, kar pomeni, da je moral vsakdo odigrati celih 17 partij, kar je cele tri ure nepretrganega igranja. To je bila torej skrajna gornja meja odigranih partij v enem večeru. Marčnega brzoturnirja pa se je udeležilo kar 21 šahistov, od katerih je bilo nekaj zelo mladih igralcev. Organizatorji so morali šahiste razdeliti v dve skupini, najboljši od vsake skupine pa so odigrali še finalni del, v katerem so se borili za najvišja mesta. Če bo tudi danes veliko število šahistov, kar je zaželeno, bodo spet odigrali kvalifikacijske skupine, da se ne bi turnir zavlekel v . . . noč. Kakorkoli že, številčnost je le znak popularnosti tega športa med zamejci, zato pa še enkrat vabimo vse, naj se turnirja udeležijo ter sc tako pomerijo z našimi vrhunskimi šahisti. Prvo mesto teh turnirjev je bila vedno domemba naših dveh najboljših šahistov, mojstra Božidarja Filippviča in državnega prvokategornika Egona Pertota, tako da je borba za prvo mesto pravzaprav že. . . dolgočasna. Le dvakrat se je na drugo mesto prerinil Dušan Jelinčič, drugače sta si Filipovič in Pertot prvo in drugo mesto pravično razdeljevala. obvestila ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 9. t.m., ob 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije. ZSŠDI - nogometna komisija obvešča, da 3. skupina, rojeni od 1.7. 1967 do 3. 6. 1969 bo imela trening danes, 6. .aprila, ob 17.30 na nogometnem igrišču v Trebčah. ZSŠDI obvešča, da je umik uradov v Trstu naslednji: ponedeljek, torek, sreda in četrtek od 8. do 14. in od 16.30 do 20. ure, petek in sobota od 8. do 14. ure. ŠD Mladina Tečaj v šahu se nadaljuje. Lekcije so vsak četrtek ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu. SZ Jadran obvešča, da bo ob priliki prvenstvene košarkarske tekme (15. 4.) Bc. Ca. Budrio - Jadran avtobusni izlet za navijače. Cena 10.000 lir. Z maratonom se ukvarja čedalje več ljudi Skoraj neverjetno je, kako se je skoraj po vsem svetu razpasla navada ali moda, da se ljudje zabavajo z dolgotrajnim tekom. Morda bodo čez desetletja o pojavu govorili in se ubadali z njim Psihologi in sociologi. Danes se marsikdo odloči za dolge proge iz preproste potrebe po ne preveč inten zivnem gibanju in razvedrilu. Meha nizem, ki pripravlja k znojenju nekaj milijonov ljudi po vsem svetu, Je enostaven. Začne se seveda s kratkimi razdaljami, vendar je vsaj vaalo ambicioznosti dovolj, da se kandidat sam s seboj včasih pomeri i}a nekoliko daljši razdalji. Okužba ^ Pri tem zelo možna in maratonski tek s svojim zgodovinskim in ličnim čarom postane cilj . Pri tem ne gre spregledati gospo-rtarske plati. Ker se s tekom bavi-Jo milijoni, je očitno, da so »na po- oc« priskočile tovarne športne o-preme, katerim se je postopoma odpiral zanimiv trg. Z masivnimi re- klamnimi akcijami obdržuje industrija zanimanje na visoki ravni in izvrstno prodaja svoje izdelke. Cestni teki so postali marsikje nevarni konkurenti stadionski atletiki. Na stadion pride namreč v glav nem izvedenec, medtem ko je tek na cesti daleč bolj dojemljiv navadnemu smrtniku. Maratonski tek je v miselnosti tekača kakovosten skok od masovnih »netekmovalnih« pohodov, ki ne morejo dolgo vzdržati kot cilj tistega, ki se s tekom ukvarja redno in bolj intenzivno. Izredne množice tekačev, ki se brez nevarnosti za zdravje pojavljajo na startih marotonskih tekov in te tudi končujejo, so demitizirale pojem o skrajni težavnosti tega teka, za katerega je dal grški vojak Filipides življenje. Redno treniranje in priprava več let postopnosti sta sicer neizbežna. Ustrezna hrana v obdobju pred tekom lahko bi stveno pripomore k uspehu. Koliko treninga je potrebno? Za tistega, ki teče za razvedrilo, bodo zaključne priprave za maraton terjale kakih 250 - 300 km na mesec, po 3-krat ali 4-krat tedensko. Končni čas bo seveda odvisen od intenzivnosti in kakovosti teh kilome tov. Očitno je treba maratonu po svetiti precej prostega časa, recimo od 6 do 8 ur tedensko. V tolažbo tistemu, ki se mu zdi ta čas izgubljen, si lahko postavi pod nos pogubne podatke o čepenju pred te levizorjem. Zadoščenje ob končanem maratonskem teku je edinstveno. Seveda ni napačno, če se program treningov pripravi z nasveti izkušenega tekača in ob upoštevanju telesnih zmogljivosti in mej. Sam maratonski tek mora biti za tistega, ki teče, razvedrilo in predvsem tekma s samim seboj. Nepotrebna vklju čitev v razne taktične razplete, po vezane s potrato energij v nepra vilnem trenutku, lahko povzroči ne popravljiv položaj. Davke se na vadno plačuje med 30. in 35. kilometrom. -kb naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih NA TRŽAŠKEM NA GORIŠKEM 1. MOŠKA DIVIZIJA Skupina A V tej skupini je prišlo v zadnjih dveh kolih kar do dveh zapletov. Najprej v srečanju Rozzol - VIS (napisali smo, da je zmagal Rozzol, a to ne drži, ker ekipi se bosta srečali kasneje) prav tako pa ni bilo odigrano srečanje med VIS in Slogo Bar Alex, kjer je bil datum spremenjen, a slovenski odbojkarji niso bili o tem pravočasno obveščeni in jih seveda ni bilo v telovadnici Oberdan. O tej tekmi bo izrekla končno besedo tekmovalna komisija. Volly Duke je s 3:0 premagal Rozzol. Lestvica Inter 1904 14, Sloga Bar Alex in Volley 80 Duke 10, VIS Trst 6, Rozzol 2, Nuova Pallavolo Trst 0. Skupina B Prvi trije na lestvici so dosedanjo precejšnjo prednost povečali še za dve točki. Borovci so gostili drugouvrščeni S. Sergio in izgubili s 3:0. Domačini so dobro igrali v prvem nizu potem pa je imel nasprotnik precej olajšano pot do zmage. Izidi 11. kola Radio Telex - Polisportiva Gretta 0:3, Bor - S. Sergio 0:3, Ferroviario Opicina - Pallavolo Sistia-na 3:0. Lestvica Polisportiva Gretta 20, S. Sergio 16, Ferroviario Opicina 14, Bor in VM 6, Pallavolo Sistiana 4, Radio Telex 0. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Tokrat so pripravile pravi športni podvig odbojkarice Kontovela Electronic shopa, ki so premagale v gosteh vodeči in do nedelje zjutraj še nepremagani S. Sergio Gold Fassi. Uspeh Kontovela je še toliko bolj vreden, ker so ga izbojevale v gosteh. Po tem uspehu ima Konto vel 10 točk in drži stik z najboljšimi. Mlade zastopnice Sokola so izgubile tudi povratno srečanje s CUS. Na-brežinke imajo 4 točke in so na 6. mestu. Izidi 11. kola Sokol - CUS 0:3, Club Altura -Le Volpi 3:0, Cortina sport B -Cortina sport A 0:3, S. Sergio -Kontovel Electronic shop 1:3. Lestvica S. Sergio Gold Fassl 20, Club Altura in CUS 14, Cortina sport A 12, Kontovel Electronic shop 10, Sokol 4, Cortina sport B in Le Volpi 2. UNDER 15 - MOŠKI Sloga in VIS sta tudi v tem kolu zmagala in utrdila vodstvo, vendar imajo slovenski fantje tekmo manj, zato so dejansko prvi in najresnejši kandidati za končno zmago. Odločilen bo ta teden, saj bodo slo-gaši že jutri igrali z VIS, v ponedeljek pa bodo nadoknadili odloženo tekmo s Prevenirejem. Naj omenimo, da so oba ta nasprotnika v prvem delu že zanesljivo premagali. Okrnjeni borovci so drugi obračun z NPT izgubili in so sedaj zad nji. Omeniti velja, da jim je edini točki odvzela tekmovalna komisija. Izidi 6. kola NPT - Bor 2:1, VIS - Inter 2:1. Sloga - Prevenire 2:0. Lestvica Sloga in VIS 10, Inter 6, Prevenire 4, NPT 2, Bor 0. UNDER 15 - ŽENSKE Povsem jasno je, da bosta zmagovalca skupine A oziroma skupine B Breg in Sloga A. Za obe naši šesterki je vsako srečanje le gola formalnost, ob pričakovanju medsebojnega obračuna, ki bo odločal o pokrajinskem prvaku. V skupini A nastopata še Bor in Sloga B. Slednja je izgubila v derbiju z Bregom, borovke pa so spet premagale Centro Olimpia in so na zelo dobrem tretjem mestu. V skupini B je še Sokol, ki je prav tako tretji, a je doslej igral dokaj spremenljivo. Skupina A Izidi 6. kola Nordio - Inter A 0:2, Breg - Sloga B 2:0, Bor - C. Olimpia 2:1. Lestvica Breg 12, Inter A 10, Bor 8, C. Olimpia 4, Sloga B 2, Nordio 0. Skupina B Izidi 6. kola Inter B CUS 1:2, Sokol - OMA 0:2. Lestvica Sloga A in OMA 8, Sokol 4. CUS in Inter B 2. (Sloga in CUS tekmo manj). 1. MOŠKA DIVIZIJA Skupina A Zadnje kolo bo odločalo o tem, kdo se bo, skupaj s Sočo, uvrstil v skupino za napredovanje. Največ možnosti imajo Sovodnje, ki se bodo v neposrednem boju za drugo mesto pomerili s Pieri som. Nevaren je tudi še Italcantieri. Izidi 9. kola Italcantieri - Torriana 3:0, Sovodnje - Tomana 3:0, Soča - Ronchi n.o. Lestvica Soča 14, Sovodnje 12, ARCI Pie-ris in Italcantieri Tržič 10, Tomana 2, AGLI Ronchi 0 (Italcantieri dve tekmi manj; Sovodnje, ARCI Pie-ris, Soča in Ronchi tekmo manj. Prihodnje kolo Italcantieri - Soča (8. 4. ob 11. uri v Tržiču) ; Sovodnje - ARCI Pie-ris (9. 4. ob 20.15 v Gorici). Skupina B Položaj v zvezi z drugim mestom je dokaj zapleten. Naš prapor je že več kol v finalnem delu, za drugo mesto pa se poteguje več ekip. V zadnjem kolu je Val izbojeval zlata vredni točki, goriška Olympia pa čaka na dokončen odgovor zveze glede tekme z Mosso, na kateri se ni predstavila na igrišču. Morebiti bo zveza sprejela priziv Olympie in odredila ponovitev tekme. Izidi 13. kola Val - Naš prapor Sošol 3:0, Lu-cinico - Libertas GO 2:3, Počival : Libertas Capri va. Lestvica Naš prapor Sošol 18, Val štan-drež 14, Olympia 12, Lucinico in Libertas GO 10, Mossa 8, Libertas Ca-priva 4. Prihodnje kolo Naš prapor - Libertas Capriva; Olympia - Libertas GO (9. 4. ob 19.30 v Štandrežu). Počiva: Val. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Začel se je finalni del za napredovanje v D ligo. Sovodenjke bodo na igrišče stopile v ponedeljek ob 18. uri, ko se bodo v Gradišču pomerile s Tornano. Že dva dni kasneje pa bodo gostovale v Marianu (ob 20. uri). Četrta ekipa v konkurenci je, kot znano, Corridoni. UNDER 15 - MOŠKI Prvi del prvenstva je za nami, čeprav treba nadoknaditi še eno tekmo. Libertas iz Gorice je še edino nepremagano moštvo, saj je vsega izgubilo le set. Dobra je tudi Olympia, ki je druga s štirimi zmagami. Za vrh lestvice se potegujejo še ARCI Ronchi in (v manjši meri) Libertas iz Krmina. Končne odločitve bodo padle že v prvih povratnih kolih, ko so na sporedu medsebojni spopadi med prvo-uvrščenimi. Izidi 5. kola Italcantieri - Olympia 0:2, G rali Tomana AGLI Ronchi 0:2, Libertas GO - Libertas Krmin 2:0. Lestvica Libertas GO in Olympia 8, AGLI Ronchi 6, Libertas Krmin 4, Gr all Tomana 2, Italcantieri 0. (Italcantieri in Libertas GO imata tekmo manj). Prihodnje kolo Olympia - Libertas Gorica (10. 4. ob 19.30 v Gorici), Italcantieri Tor-riana; Libertas Krmin - AGLI Ronchi. UNDER 15 - ŽENSKE Tokrat razpolagamo s popolno sliko tekmovanja. Sovodnje vodijo na skupni lestvici, nevarna tekmeca pa postajata Mossa in Tomana. O-lympda je na skupnem delu lestvice z dvema zmagama. Izidi 9. kola in zaostalih tekem Tomana - Italcantieri 2:0, Canon Italcantieri 1:2, Mossa - Canon 2:0, Mariano - ACLI Ronchi 2:0, Lucinico - Cnaon 2:0, Italcantieri -Mossa 0:2, ACLI Ronchi - Sovodnje Butkovič 0:2, Olympia - Lucinico 1:2. Lestvica Sovodnje Butkovič 18, Mossa 14, Torriana Grall 10, Lucinico 8, Intrepida Mariano in Italcantieri 6, Canon, Olympia in AGLI Ronchi 4. Prihodnje kolo ACLI Ronchi - Lucinico; Mossa -Mariano, Italcantieri - Torriana; Canon - Olympia (14. 4. ob 18.30 v Tržiču), Sovodnje Butkovič - Mossa (11. 4. ob 18.45 v Gorici). Naročnina: Mesečna 10 000 lir celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za /oseb mke mesečno 180.00, letno 1 800.00 din, za organizacij in podietia mesečno 250.00. letno 2 500.00 Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11 5374 Za SFRJ - Ziro račun 5Ó101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih; povišek 20% IVA 18 - Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tl* 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Samsa Izdaja ZTT fèìrfll *~lan 'talli*nske m tiska Trsi IMIcD ,ve,e £a$°P'$nih ^sa^^ založnikov FIEG 6. aprila 1984 Po sobotnem umoru v Nurdoju Preiskovalci na pravi sledi Protesti v Franciji zahtevali 15 ranjenih PARIZ — Predsinočnje manifestacije proti vladni železarski politiki, ki predvideva med drugim postopno ukinitev 20.000 delovnih mest predvsem v Loreni, so poleg znatne gmotne škode zahtevale tudi vsaj 15 ranjenih, od katerih je eden, ki mu je počila sol-zilna bomba v roki, resneje poškodovan. Vsi omenjeni ranjenci so iz Lon-geja, kjer so manifestati obkolili policijski komisariat, policijski agenti pa so jih skušali razpršiti s solzilci ipd. Do posebno hudih neredov pa je prišlo tudi v mestu Rebon, vedno v Loreni, kjer so razjarjeni kovinarji podtaknili ogenj dvonadstropni stavbi. LECCE — Preiskovalci sobotnega u mora občinske odbornice republikanske stranke v občini Nardo Renate Fonte so po vsej verjetnosti prišli na pravo sled. Čeprav preiskavo pokriva stroga tajnost, se je včeraj razvedelo, da je policija našla avtomobil vrste A 112, s katerim je ubijalec zbežal po zločinu, in da zadržujejo na komisariatu 8 oseb. Njihova istovetnost ni znana, zdi pa se, da so jih policijski agenti priprli na osnovi tehtnih elementov. Do zločina je prišlo preteklo soboto nekaj pred polnočjo, ko se je 33-letna občinska odbornica za šolstvo vrača la domov, potem ko se je udeležila seje nardoškega občinskega sveta. Pa- dla je pod streli pištole kalibra 7,65. Kmalu zatem se je uredništvu krajevnega dnevnika oglasil po telefonu samozvani rdeči brigadist rekoč, da je izvršil atentat, ki pa ga ni točneje opisal. Na osnovi tega telefonskega poziva so preiskovalci priprli nekega vaškega neuravnovešenca, ki se je rad izdajal za »rdečega brigadista«, skrbne analize pa so pokazale, da ni imel neuravnovešeni moški nič pri stvari. V naslednjih dneh so policijski agen ti, kot rečeno, našli avtomobil zločinca in priprli 8 oseb. Zdi se, da pri zločinu nimajo nič opraviti rdeče bri gade, pač pa gradbeni špekulanti, katerim se je bila pokojna Renata Fon te večkrat postavila po robu. Pomladni sprehodi Divja svinja je v Vzhodnem Berlinu peljala svoja mladiča na sprehod. Medtem ko se onadva veselita pomladi, pa se sama nastavlja fotografu (Telefoto AP) Mrtva pod ruševinami NEW YORK — V znanem newjorškem okraju se je porušila stara štirinadstropna hiša, ki so jo zaradi njene nevarne lege že itak začeli rušiti. Pri tem sta dva delavca izgubila življenje, dvajset pa jih je bilo ranjenih. Vzrokov za to nesrečo niso še ugotovili, kaže pa, da so nenadoma popustili tramovi in pokopali pod goro ometa in opek nesrečne delavce. Zuradi preveč prozornih tančic Težave Bone Staller Svetovno prebivalstvo zelo počasi narašča MILAN — Nadobudna madžarska »igralka« Ilona Staller, ki je najprej sladila s svojimi vzdihi (na neki zasebni radijski postaji) noči prijate Ijev dvoumnih vicev s svojo »Ciccio-lino«, nato pa se povzpela tudi na televizijske odre, da so si lahko ljubitelji tovrstnih predstav napasli o-či na njenih čarih skozi povsem prozorne tančice, ki so jih zgolj »formalno« zastirale, ne uživa posebne ga razumevanja pri silah javnega reda. Zadnji dogodek, ki ji bo sicer verjetno prinesel tudi nekaj tako vztrajno iskane■ reklame, a bržkone tudi nekaj težav, se je pripetil lani ob milanski šestdnevni kolesarski dir ki. Kot ob drugih priložnostih, tu pa tam celo na političnih shodih, kamor se je vsilila, se je Ilona - »Ciccioli na« prikazala na odru v svojih pr o zornih tančicah, pa še te je začela odmetavati. Tedaj je bliskovito nastopil neki gledališki agent: ustrašil se je spotike in možnih posledic in jo je hitel pokrivati s površnikom. Da bi tega nikoli ne storil: »igralka« ga je brž tožila, češ da je s tem povzročil smrt kače, ki jo je imela s sabo. Poleg tega pa je tožila tudi kolesar sko zvezo, ki ji ni plačala »predsta-ve«, češ da je sploh ni bilo. Milan sko sodišče je donine pritožbe arhiviralo, v zameno pa jo je sodnica Maria Ocello obtožila »dejanj, ki so v nasprotju z javno dostojnostjo«, pač na osnovi policijske prijave o »Cicciolininem« poskusu, da se prikaže publiki kot jo je mati rodila (in nato še »ostružila« narava). NEW YORK — Tisti, ki se venomer bojijo, da bo naš planet kmalu prenaseljen, si lahko oddahnejo: vse kaže, da je število naraščanja prebivalstva v fazi padanja, kljub velikim razlikam v posameznih delih sveta ali celo državah. Poročilo OZN namreč pravi, da je v zadnjih desetih letih stopnja demografskega naraščanja padla z 2,1 odstotka na 1,7, kar v številkah pomeni, da se je celotno prebivalstvo (danes je 4,8 milijarde ljudi) v zadnjih desetih letih pomnožilo »samo« za 770 milijonov, kar je skupna številka celotnega prebivalstva Latinske Amerike in afriških dežel južno od Sahare. Najbolj presenetljivi padec so v zadnji dekadi zabeležili na Kitajskem, saj podatki kailjo, da je rast padla od 2,4 na 1,2 odstotka. Med deželami v razvoju pa so edino afriške države zabeležile porast, in sicer od 2,7 na 3 odstotke. V razvitih deželah je stopnja naraščanja najmanj občutena, tendenca pa kaže k nadaljnjemu padanju. Poročilo OZN tudi ugotavlja, da se bo stopnja naraščanja prebivalstva do konca tega stoletja ustalila na '1,5 odstotka. Pakistanci se he smejo briti ISLAMABAD — »Britje brade je greh in kdor se stalno brije dela še večji greh«.. Tako je odločil pakistanski svet na islamsko ideologijo. Kaj bodo sedaj Pakistanci naredili ni znano, briti se ne smejo, drugače bodo šli v pekel, če se ne brijejo pa bodo vsi kosmati. No, tako hudo pa že spet ni, saj je odločba islamskega sveta samo moralno vprašanje... Stoletna starka v svetu KZE TAURIANOVA — Včeraj so v Taurianovi pri Reggio Calabrii izvolili v glavni svet Krajevne zdravstvene enote članico, ki ima nič manj kot sto let. Maria Rosa Toscano, ki je bala izvoljena na listi PSI, je izjavila, da bo z »navdušenjem in resnostjo opravljala svojo nalogo«. Bogataši ZDA so vedno bolj bogati NEW YORK — Že tretjič v par dneh je neka anketa dokazala, da so pod administracijo Reagana bogati Američani vedno bolj bogati, revni pa vse bolj revni. Temu so krive spremembe davčnega sistema, ki so v veljavi od leta 1981, tako da bogati zaslužijo kar 8 tisoč dolarjev več, revni pa 390 do larjev manj. Avto za vse okuse Zaenkrat se mali Anglež vozi v malem Rolls Roycu. Ko bo zrastel, si bo privoščil velikega, če bo sreča... (Telefoto AP) Francozi hvalijo nekdanje voditelje PARIZ — Francozi se z nostalgijo spominjajo prvih let svoje povojne republike, t.j. časov, ko je državo vodil general De Gaulle, za njim pa Pompidou. Francoski časnik Express je namreč ob 10-letnici smrti Pom-pidouja izpeljal anketo, iz katere izhaja mnenje 78% Francozov (72% le Vičarjev in 90% desničarjev), da se je pod tema predsednikoma živelo dobro. Tema državnikoma sledi na lestvici Valéry Giscard, vendar z velikim zaostankom: z državniškimi sposobnostmi sedanjega predsednika Mitterran-da pa ne levičarski, ne desničarski Francozi niso preveč zadovoljni. Ciril Gale Vladimir Herceg Desperado Joaquin Muriella (37.) V 5AUV M1LL FLATU SO GOVORILI SAMO O JOAQUINOVEM MAŠČEVANJU... V TISTIH LETIH SO AMERIČANI PREZIRALI MEHIKANCE KOT [MANJVREDNE LJUDI. JOAQUINOVA OKRUTNA MASČEVANJA-PA SO MEHIKANCEM,KI SO ŽIVELI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH DVIGNILA PONOS, TO PA KALIFORNIJSKI VLADI NI BILO VŠEČ p3rf m- VSI VESTE, GOSPODA, KAJ POMENI IME JOAQUIN MURIETTA,IATO VAM NE BOM NA DOLGO GOVORIL O NJEM. BISTVENO JE LE. DA PREPREČIMO UPOR MEHIKANCEV/KI SO V VELIKI «.VEČINI V NAČI^—^ DRtAVI..! » PREDLAGAM, DA GA POD PRETVEZO CA JE UEIL NEKOGA OD VLADE, DAMO ZAPRE« Tl! TAKO BODO MEHIKANCI. BREZ SVOJEGA IDOLA IN TO BO PORUŠILO MIT O NJEGOVI POŠTENOSTI IN BORBI ZA PRAVICE POTLAČENIH...' Vrsta poslovnih pustolovščin sina Margarete Thatcherjeve LONDON Kljub temu da so prešli že trije meseci od prvega odkritja »omanske afere«, čudni posli Marka Thatcherja, sina predsednice britanske vlade, še vedno burijo duhove v Združenem kraljestvu, o njih občasno piše britansko časopisje, opozicijski parlamentarci pa zahtevajo dodatna pojasnila. Vse se je začelo pred tremi leti, ko je Thatcherjeva obiskala Oman. Skoraj istočasno so omanske oblasti poverile gradnjo univerze vredne 300 milijonov funtov britanskemu gradbenemu podjetju »Cementation«. Vsa zadeva bi bila navsezadnje čisto običajen gospodarski posel, če ne bi pred tremi meseci britanski dnevnik »The Observer« odkril, da je v Omanu zastopal podjetje »Cementation«, prav Mark Thatcher, ki je seveda dobil mastno nagrado za uspešen zaključek posla. Thatcherjeva je na podtikanja, da je s svojim vplivom okoristila sina, v parlamentu jezno odvrnila, da se je že res zavzela, da bi pomembno gradnjo uresničilo britansko podjetje, a da niso v Omanu izrecno omenjali »Cementation«. Na samo vprašanje, ali je kdaj pripomogla k sinovemu poslovnemu uspehu, pa ni odgovorila. Številnim pa vse to ni bilo dovolj. Na straneh britanskega tiska so se pojavila ozadja še drugih čudnih poslov Marka Thatcherja širom po svetu. Prav tako se je pod drobnogledom znašel mož Železne lady Denis. Nihče seveda ni uspel ničesar cU)kazati, a v politiki že sejanje suma lahko povzroči trajne negativne posledice. Tega se dobro zavedajo konservativci, ki se na vse kriplje trudijo, da bi vso zadevo utišali. Kot kaže pa jim to ne uspe. Poslovne pustolovščine Marka Thatcherja so preveč izbrana poslastica za britanski bulvarski tisk, da bi jih izpustili iz rok. Vseeno pa so ustanovili posebni parlamentarni odbor, ki bi se izključno bavil s podobnimi vprašanji, da ne bi »prali umazanega perila« pred vso skupščino. Seveda imajo v novoustanovljenem odboru konservativci absolutno Večino. Medtem pa je Mark Thatcher zapustil Veliko Britanijo in je sedaj v ZDA, kjer za čedno letno vsoto 45 tisoč funtov zastopa avtomobilsko tovarno »Lotus«. Bržkone bo tudi tu zahvaljujoč se svojemu priimku nadvse uspešen.