Kaj narava pripoveduje otrokom
(Po Wiederuann-u posl. Anton Brezovnik.)
¦I a b 1 a n a.
(DilljC!.)
|redi zelenega polja ob v6znem potu je stala stara jablana. Imela je belkaste, mahom  obrasene  veje — prava  podoba sivega starčeka  — ter je  bila
vredna, da bi vsakdo pred njo spožtljivo vzel svoj klobuk z glave.
Nekoe je skakala tolpa vesdih otrok okolo nje ter se igrala v njenej prijetnej senci. Z dopadajenjem je gledala stara jablaoa na to veselo, razposajeno mladino.
Ko so se otroci vže dovolj naigiali in naskakali ter utrujeni si želeli potitka, nagorori jili jablana tako-lc: Otroci moji Ijubi! posedite se okolo meao in po-slušajte me, povedali vam hočem nekoliko dogodkov iz mojega življenja. Mislim, da si bodete posneii iz mojega priporedovanja marsikak lep nauk za svoje po-znejše življenje.
„0 le povej nam kaj, le povej, mi radi poalušamo," vzkliknejo otroci jedno-glasno ter poscdejo okolo jablane.
»Čujte torej," reSe jablaua; »mati Jera — Bog jej daj nebesa, nmrla je vže zdavnaj — sedela je nekoč na klopi pred hižo in imela svojega jedinca Cirilčka poleg sebc. Cirileek se je igral z lončeno posodico, a mati je vzela jabolko v roko, da bi je prerezala in dala OirilSku   Nevidoma pade iz jabolka jedna peSka t po-
—«* 150 >»—
sodico. Kmaln potem je mati vstala, dela posodico s peško vred v omaro ter na njo popolnoma pozabila. - Ta peška. otroei moji ljubi, bila sem jaz, zdaj sl:ara jablana, v katere Benci se lako radi igrate. A zdaj poslušajte dalje!
Minulo je nekaj let. Nihče se ni brigal za lončeno posodico, r katerej sem ležala jaz kakor t kakem tihern grobu. Ko bi bilo to trajalo še dlje časa, izvestno bi bila strolinela. ker posodice, v katerej sem tičala, prijela se jo jilesen.
Oez dolgo dolgo časa je prišla tudi za mene rešilna ura. Ko je OirilSek zvršil osmo leto sroje dSlie, pride mu na um, poiskati vse svoje stare igraiSe. Pri tej priložnosti najde tudi lončeno posodico, v katerej seni bila jaz skrita v podobi          i
jabol^ue pežke.    Lehko bi ine bil vrgel v kak kot,  da me kdo pohodi.  ali kaka          'j
žival pozoljlje. Ali Cirilček ni storil tega. Bilo je t spomladi, nekako okolo velike 1 no6i. Vuknil me je v iep ter me mislil zakopati v zeraljo na vrtu, ki j« Uil zadaj za hiso. A pozabil je tudi on na mene. -— Nekega popoludne, ko je nesel očetu južino na polje, spoTnntl se je rnene. Bi^ je izvrtal s prstom luknjo v zomljo, vtaknil nifi vanjo, pokril s pretjo in položil kamen poleg dolifinpga mesta, da bi pozneje lože našel kraj, kanior rae je zakopal.
Ve5 dni sem ležala tako. Prav nifi se ni izpremenilo v meni. Za nekaj dni pa je zafelo rositi in gorak dež je namočil zeraljo precej globoko. Ta dobrodejna mokrota je prilezla tudi do mene in me Tzbudila iz mojega spanja. Zazdelo se mi je, da slišim glas: Vzdrami se tudi ti iz svojega spanja! Vstani in bodi. kar raoreš in moraš biti! Bilo mi je, kakor bi delovala neka čudovita moč od zgoraj na mene ter me klicala k višku. Pozneje sem zvedela, da so bili to gorki solnčni žarki, ki so tako blagodejno mo6 imeli do mene.
Ta iarobna moč solninih žarkov je strorila, da sera se jela gibati, napenjati ia raitezavati. Rujava sukojiea, v katero sem bila zavita, postajala mi je pretesna. Hrepenela sem po zraku in svetlobi. Da bi to dosegla, razgnala sem z vsemi svo-jirai silami rnjavo lupino ter stopila a drobnimi, komaj vidijivimi noiieami (kore-ninicami) v gorko zemljo. Ob jpdnem pa sem tudi silila s svojo nežno glavieo (kalijo, klico) k višku, da bi prišla na zrak in ugledala svetlobo. Da-si je bila moja glavica še jako nežna, a zoralja nad mcnoj trda skorja, vender sem se na-posled pririla iz svoje tenme jeee.
Oudno, pre^udno je, otroci raoji ljubi; kako veliko moč je dal premodri Stvarnik nam tako majheDim in nežnim klicam. Vi, Ijudje, potrebujete raotike in lopate, da prekopljete trdo površje zemlje, a me rastlinske kali jo prekopljemo z na-šimi nežnirai glavicami. Zgodilo se je vže, da je taka nežna rastlinska kal (kliea) privzdignila polagoma cel6 težek kamen in ga vrgla v stran, da še celo razgnala trdo skalo, če je prišla v njeno razpoklino.
Preteklo je po več dnij težkega dela, predno sera se pririla h temaega za-pora pod zemljo na sretlobo. Nepopisno je bilo raoje veselje, ko sera pnič ugle-dala bc.li dan in Ijubo solnee na nebu. Tako se menda veseli pridni učenec, kateri je po dolgem in mučnem naporu naposled vender izdelal svojo težko nalogo.
(Dalje prihodnjiS.)