Poštnina
pavšalirsna.
20.
V Ljubljani, 20, maja 1922.
Uredništvo
in
upravnlštvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
»•M*«*'
Leta II
Celoletna na-
ročnina n 50 D
Ji
.. 350 D, manjši soraz merno. — Pri malih oglasih beseda V5 p.
Izhaja vsako sol
Sandžak in paša aii — ,,Qblast“ in veliki
župan!
V ..Službenih Novinah" št. 92, od lotos je objavljen zakon „o splošni državni upravi" — obenem z uredbo o razdelitvi države na ..oblasti", ki jih je določenih 33 po številu. Člen 9. te uredbe se glasi: Ta uredba dobi moč ko jo podpiše kralj, obvezno silo pa, ko se objavi v »Službenih Novinah". Kralj pa te uredbe ni podpisal, pač pa so jo ministri, od slovenskih le g. Pucelj. Uredba pa se je kljub temu objavila v urad. listu. Nastane vprašanje, če ima uredba pravno moč, ker je ni podpisal gospod kralj, kakor bi jo glasom njenega lastnega teksta moral, da dobi „moč“. če bi mi živeli v pravni državi, bi bila sedaj prilika, da se kaki poljubni državljan pritoži na pristojno državno sodišče, češ, uredba ni obvezna, ker nima moči, kajti na listini manjka podpis gospoda kralja Aleksandra. V pravno urejeni državi bi se pristojno državno sodišče o takšni pritožbi posvetovalo in izreklo svoje pravno mnenje. Po današnjem ustrojstvu naše države bi bil za takšno pritožbo pristojen takozvani državni svet v Belgradu. Toda kakor mi pozitivno vemo, ta državni svet nc deluje, ker ni popolen. Mnogo njegovih članov — državnčh svetnikov — je pomrlo ali pa stopilo v pokoj, tako da naš državljan danes nima nobene pravne instance, na katero bi se v takšnih primerih lahko obrnil s svojo pritožbo. To pa je v vsaki državi v srednji in zapadni Evropi mogoče, samo pri nas in v Rusiji ne. V Rusiji zato ne, ker vljj^a tam »diktatura" proletariata, kar se odkrito in uradno priznava. Pri nas pa na uradnih mestih trobijo v'svet, da smo »demokratična" država, pa vseeno nimajo državljani nobenega sredstva legalno in rednim sodnim potom uveljavljati svoje pritožbe. Iz tega jasno sledi, da pri nas demokracije ni, ampak, da je tudi pri nas »diktatura" — diktatura belgrajske »porodice"! Torej naši vladinovci nimajo nikakšne moralno pravice ogorčevati se nad diktaturo boljševikov v Rusiji. Pa to le mimogrede, ker se nam zopet nudi prilika pokazati na »demokratičnost" naše »edinstvene" države.
Zakon o splošni upravi, ki je bil razglašen obenem z uredbo o razdelitvi države na oblasti, določa samoupravne pravice ljudstva v »oblastih". Danes ho-iemo le en del te »samouprave" razkazati, to je navesti delokrog »velikega župana", kakor ga določa zakon, v svojem drugem delu. Zakon določa med drugim tako:	.	•
t Na čelu splošne oblastne uprave stoji veliki župan. Njemu so podrejeni vsi uradi in vsi organi splošne oblastne uprave: on jim daje v mejah svoje pristojnosti, navodila in naloge ter sprejema njih poročila.
Veliki župan je politični predstavnik vlade; predstavlja jo tudi prosti oblastni samoupravi.
Iz teh navodil je razvidno tole: da bodo velikemu županu podrejeni vsi uradniki. On sam jim daje vsa navodila in naloge, njemu morajo poročati vse. Veliki župan bo toraj en majhen kralji-ček v »svoji" oblasti. Ljudski zastop, takozvana »oblastna skupščina", ne bo imela glede poslovanja posameznih uradov in uradnikov nič, pa prav nič govoriti. V političnem oziru predstavlja veliki župan vlado v Belgradu, je torej njen politični eksponent; prebivalstvo v »oblasti" odnosno v »oblastni skupščini" je lahko črno, rdeče, plavo, zeleno, kakršnokoli hoče biti, vlada v Belgradu nima nobene dolžnosti se na to ozirati; ona sama diktira, kdo imej takšno veliko moč, kakršno daje ta famozni zakon velikemu županu.
Zakon pravi nadalje:
Veliki župan nadzira vsa oblastva splošne uprave v oblasti ter odloča o pritožbah zoper njih upravne akte. 1 o-rej veliki župan, ki ga brez ozira na razpoloženje ljudstva v »oblasti" ali od ljudstva izvoljene »oblastne skupščine" imenuje belgrajska vlada, sum in končno odloča o vseh pritožbah proti uradnim odlokom in sklepom. Recimo: V belgraj-ski vladi sedi od slovenskih strank le samostojna kmetijska stranka. Ona bo , gledala na to, da postane veliki župan v Ljubljani njen pristaš — ali vsaj prijatelj, ker je veliki župan glasom besedila zakona predvsem politični eksponent stranke, ki se slučajno nahaja v belgraj-ski vladi. On bo torej že vsled tega moral biti strankarsko pristranski, sicer bo frčal. Njegovi odloki o pritožbah državljanov (pravzaprav »podanikov") bodo odvisni od tega, kateri stranki pripada pritožnik. Če bo pritožnik n. pr. republikanec, katerega stranka v vladi ne bo zastopana, se bo pritožba rešila ne po zakonu, temveč po interesih stranke, katere eksponent bo istočasni veliki župan.
Sicer pravi člen 12., da mora veliki župan o vseh" važnih rečeh lokalnega krajevnega) značaja, kamor spadajo tudi policijske naredbe, razen onih za vzdrževanje javnega miru, zaslišati tudi oblastni odbor ali zahtevati njegovo mnenje. To se pravi, da mora veliki župan sicer vprašati za mnenje »oblastni odbor", da pa ni vezan nanj. On odloči lahko kakor hoče. Glede vzdrževanja javnega miru, pa je veliki župan izrecno povsem samostojen. Če bo kjerkoli veliki župan kakšen prifrkncnec, ki bo neprestano mislil, da je javni mir v nevarnosti, bo ljudstvo smel s policijskimi naredbami sekirati po svoji mili volji. V tem tiči velika nevarnost za vse prebivalstvo, ki ga bo vladal absolutno strankarsko pobarvani veliki župan, zlasti ako bo to še kakšen omejenec, kakšno budalo. In verjetno je, da bodo v tem ozračju rasli iz tal sami manjvredni »štrebarji", ki jih je zlasti med Slovenci prav veliko.
Ako pregledamo odstavek »Veliki, župan" v tem zakonu (členi 6.—14.), se nehote spomnimo na administrativno ureditev nekdanje turške države. Turška država sc je delila na sandžake, *v katerih so gospodarili iz Carigrada imenovani paše, kakor so hoteli in znali. To je takšen absolutizem, kakršnega smo imeli v stari Avstriji pred 1. 1867. in še hujši. Tudi Avstrija je imela svoje deželne predsednike in cesarske namestnike. ki jih je imenoval Dunaj. Toda celo tam se je gledalo na to, da ta dunajski politični eksponent ni bil preveč strankarski in da ni izzival ljudstva po nepotrebnem. Spomnimo se le, kako se je nekoč moral umakniti baron Hein, ko je to zahtevala v deželnem zboru SLS. — V Belgradu pa niso niti tako tenkočutni, kakor so bili na Dunaju. Zato bodo naši »veliki župani" veliko večji absolutisti, kakor pa so bili nekdanji cesarskih namestniki. Vprašamo se, ali smo se zato »osvobodili"*? Ali je to ljudska samouprava"? Ali je to »demokracija?" Ne! Vse to je turški orijent v novi nakladi.	m
Iz tega je razvidno, da je naš boj v interesu ljudstva pravičen. Takšno ustavo so skuhali demokrati in samostoj-neži s svojimi tihimi političnimi rezervami ,V Belgradu. Naše napredno in pametno ljudstvo takšnega absolutizma in brczglavja nikoli priznati ne more. Vse to mora smatrati, če je še tako dobrodušno, za čisto navadno nasilje. Zato je boj za lastno državnost, za resnično demokracijo in svobodo danes ravno ta-
ko potreben kot je bil nekdaj v nasilni Avstriji. Našim državotvorcem kličemo v spomin, da so prav iste politične metode, ista politična nasilnost, ista zani-
kovalnost individualnih lastnosti, razdejale večstoletno Avstrijo in ubile Rusijo.
Kdor je res patrot, je avtonomist in se druži z nami!
Srbsko-hrvaški spor.
(Donesek.)
Med g. Stojan Protičem in raznimi listi »Hrvaškega bloka" se je zadnji čas razvila polemika o nepravilnosti in pravilnosti sedanje hrvaške politične taktike. Na neki članek zagrebškega „Ob-zora" je Protič napisal v svojem »Radikalu" glede Hrvaškega bloka in njegove abstinenčne taktike tudi sledeče: »Da je abstinenčna politika, ker to ni niti obstrukcijska politika, pogrošna, se more »Obzor" in »Hrvaški blok" uveriti tudi iz enostavnega fakta, da takšne politike ne vodi nobena stranka v Evropi. Tudi oni primeri, ki bi se mogli navesti v njen prilog iz bližnje ali. daljne politične prošlosti, sami dokazujejo, da ni dobra, da je pogrešena, ker so jo opustili tisti sami, ki so jo vodili: stari Čehi in laški katoliki. Nemški centrum ni nikoli vodil takšne politike, pa čeprav so mu načelovali Hanoveranci z Vvbndhorstom, katerim je Bismark enostavno z nasiljem uničil »državnost" ter jim vzel premoženje ter ga porabil kot — dispožicij-ski fond! Pod vodstvom umnega in malega Widhorsta je nasprotno nemški centrum vodil aktivno politiko, pregovarjal in sporazumeval se je z Bismar-kom, družeč se obenem z drugimi opo-zicionalnimi strankami, dokler ni zvočni Bismarka skoro do kapitulacije. 1 akšno (abstinenčno) politiko niso vodili niti Irci. Ko so poslednjikrat izvoljeni, odklonili iti v britanski parlament, tedaj tudi niso ostali več na tleh legalnosti, temveč so započeli meščansko vojno.
Samo dve poti sta mogoči v politični borbi: legalna in nelegalna. Kdor stoji na tleh legalne borbe, zanj ni drugega bojišča kot parlament. V parlamentu vodijo borbe politične stranke in narodne mtmjšine. Ako one v parlamentu pridejo v položaj, vsled zadržanja in politike večine, da ne morejo več vršiti svojih poslanskih dolžnosti in sc torej nujno morajo braniti, tedaj jim je še vedno mogoče, poslužiti se skrajnega sredstva politične borbe — obstrukcije. Toda samo tako dolgo, dokler traja položaj, ki izzove takšno nujno obrano.
Politično izkustvo vseh narodov je pokazalo, da je to najboljše in najuspešnejše sredstvo legalne opozicije. Ni se treba najmanj bati, da bi takšna parlamentarna borba manjšine okorajžila večino ali jej poniogla »da pred. Evropo markira parlamentarizem in ustavnost, katere ni." Nasprotno, takšna parlamentarna borba more združiti vso opozicijo ter privesti večino v težak položaj, ker jo postavlja vsaki dan pod ljnt ogenj, ter se mora torej vsak dan braniti, upoštevajoč številna dejstva slabe uprave, ki jih iznaša opozicija, in katera mnogo silneje vplivajo na ljudstvo in na Evropo, kadar se kontradiktatorično iznašajo v parlamentu, kakor pa če se ista zgolj v listih priobčavajo. Parlamentarna politična borba vpliva tudi na notranje razpoloženje večine, ker se s tem oja-čujejo vsi kritičnejši in treznejši elementi v večinj — ako se opozicija manjšine vodi pametno in taktično."
In dalje: »Hrvaška radikalna opozicija ali »Hfvaški blok" je v svoji ideologiji, osamljen, ne- samo v svoji politični strategiji in taktiki. Poleg tega je namreč nedosleden. Da bi imel neko ideološko bazo, ki čeprav bi bila točna, ne bi mogla opravičiti takšne politike, se je »Hrvaški blok" postavil na stališče, da so Srbi, Hrvati in Slovenci trije posebni narodi; tako se je postavil v nasprotje z najboljšimi predstavitelji hrvaškega dela naroda: Račkim, Jagičem,
Strossmajerjem, Gajem in mnogimi drugimi, z Jugoslovanskim odborom in s svojo politiko za osvobojenje in ujedi-njenje med vojno. Svoj avtonomistični ali federativni program morejo Hrvati zastopati in braniti, ako in dokler mislijo, da ima to kakšen smisel, brez teorije o treh posebnih narodih, ki jih napravlja za nesočasne in dekadentne predstavnike Hrvatstva."
Stojan Protič končuje tako: »Za to kolikor prej opusti hrvaška radikalna opozicija dosedanjo politiko in taktiko, toliko bolje bo za deželo kot celoto in tudi za njo."
Na ta izvajanja odgovarjajo razni hrvaški listi. »Hrvat" piše takole:
„G. Protiču so že od poprej znani razlogi hrvatske abstinence. V strankah »Hrvaškega bloka" do sprejetja Vidovdanske ustave ni bilo načelnih pomislekov glede vstopa v belgrajski parlament. Narodni klub je celo prišel v kon-stituanto, pa tudi Hrvaška kmečka republikanska stranka ni nikoli sklenila, da pod vsakimi pogoji ostane doma.
Nasprotno, g. Protiču je znano, da je HRSS sklenila iti v Belgrad, ako se ji to omogoči. Pogoji so bili znani: priznanje .suverenosti konstituante in pa načelo, da sc bo sklepalo brez majori-zacije. Ti pogoji se niso priznali z namero, da se stranki, ki predstavlja večino Hrvaške in hrvaškega naroda, onemogoči vstop v konstituanto, kakor je to sam g. Protič dobro pripomnil. Narodni klub je šel v konstituanto z namenom, da služi delu sporazuma. Sodeloval je v generalni debati o ustavi na temelju ustavnega načrta, ki ga je predložil, in to kljub temu, da je predsednik vlade, g. Pašič, takoj spočetka ustavne razprave, odbil vsak poskus približanja h hrvaškemu stališču, odbil celo tudi sam Protičev ustavni načrt z izjavo, da bo izvedel vladni ustavni načrt ali zlepa ali pa zgrda.'*
In dalje pravi »Hrvat": »Izstopajoč iz konstituante, ravno pred letom dni, je Narodni klub v svoji izjavi naglasil, da stanje, ki ga ustvarja večina s svojo ustavo, ne smatra zakonitim in kakor da ne obstoji, ker je stvorjeno na poga-ženju pogojev, pod katerimi bi se legalno imela napraviti ustava.
63 poslancev, ki danes sestavljajo »Hrvaški blok" smatra stanje, ki ga je ustvarila Vidovdanska ustava za nezakonito ter tudi današnjo zakonodajno skupščino v Belgradu ne more smatrati kot zakonito predstavništvo hrvaškega naroda.
V tem pomanjkanju pravnega legalnega značaja*današnje skupščine v Belgradu leži osnovni razlog za abstinenco »Hrvaškega bloka" in se tudi sodelovanje v tej skupščini s hrvaškega stališča ne more smatrati kot zakonito.
Poleg tega je treba spomniti, da je ta skupščina tudi sicer izgubila značaj resnega parlamentarnega telesa, v katerem bi bila omogočena resna parlamentarna akcija. Ta skupščina je glasovala, da sc ukine 59 mandatov narodnih poslancev — po sprejemu ustave, ki jo je ona sama malo poprej izglasovala. Dna je gotovo število poslancev oplenila brez vsake stvarne podlage zastopniške imunosti in s tem pokazala, da je narodni zastopnik v njej enostavno „vo-gelfrei", ako ga za takšnega proglasi vlada ali pa belgrajsko javno mnenje."
In v nekem drugem, poznejšem članku piše „Hrvat“:
„Če je misel, da so Hrvati, Slovenci, Srbi in Bolgari etnično en narod, bila kje razširjena in razvijana, se je to godilo med Hrvati pod pojmom „Jugoslo-vanstva". Kljub temu pa so se Hrvati smatrali za narod, kakor se smatrajo Srbi za narod, pa tudi Slovenci so se in se smatrajo kot narod. Sam g. Protič, se smatra za člana srbskega naroda in gotovo ne za člana Jugoslovanskega14.
In dalje: „Vemo, kako je delala kon-stituanta. Ponižno povedano, ona je bila vjeta (..zarobljena11) in glavni pogoj, da se mora ustava sprejeti brez majo-rizacije, z vnaprej kvalificirano večino dve tretjini vseh glasov, je bil pogažen. O kakšnem sporazumu ni govora. Hrvati ne samo da so bili majorizirani, temveč jim v obče ni bil mogoč vstop ▼ svobodno konstituanto, ker te ni bilo. Ustava je bila izdelana in sprejeta samo od demokratsko-radikalne večine, od Srbov. Ona je torej veljavna tudi le za Srbe.
Ako se torej pri novih volitvah situacija ne bi mogla izpremeniti, tedaj bi tudi nadalje Vidovdanska ustava bila veljavna le za Srbe, ker so jo vsi drugi odklonili."
Kaže, da se bo polemika glede taktike ..Hrvaškega bloka“ nadaljevala. Situacija je hudo zapletena baš radi ustavnega nasilstva, ki sta mu skupna očeta PašiČ in P ribičev ič.
Zadnje dni je odšel na počitnice v Bosno ministrski predsednik Pašič. Belgrajski vladni listi so prinesli vest, da ga tam obišče g. Radič, predsednik „Hrva-škega bloka", ki se hoče baje sporazumeti. Na te vesti pa je Radič na seji „bloka" dne 14. t. m. izjavil, da je res prejel vabilo, da obišče Pašiča na njegovem letovišču v Bosni, da pa se temu vabilu — ne bo odzval.
Srbsko-hrvatski spor zadobiva torej vedno ostreje oblike. Da mora končno priti do sporazuma mo$l plemeni je jasno. Toda ta sporazum ovira zlasti nevera v srbsko politično poštenost. Vsi vemo, da je Pašič kot predsednik srbske vlade podpisal na Krfu znano deklaracijo z ..Jugoslovanskim odborom" in v 2enevi državno pogodbo s predsednikom ..Narodnega Veča" v Zagrebu, g. dr. Koroščem. V obeh primerih je enostavno pogazil dano in od njega samega lastnoročno podpisano besedo. Kdo naj torej še sklepa kakšne sporazume in pogodbe s človekom, ki se ne drži lastne besede? Znano je, da je Lloyd Žorž, angleški ministrski prezi-dent, ko je nekoč med vojno prišel Pašič k njemu v avdijenco, poklical v sobo svojega tajnika in Pašiču povedal v brk, da bo govoril ž njim samo ob navzočnosti priče.
Srbi sami morajo najpreje izpremeniti sedanji vladni sistem, pa bo sporazum s Hrvati in Slovenci mogoče doseči t z lahkoto, na temelju resnične enakopravnosti in svobode.
Sklepi hrvatskega bloka.
Hrvatski „blok“ je skupina vseh hrvatskih političnih strank, izvzemši demokrate in hrvatsko pučko (ljudsko) stranko. Najštevilnejša skupina v bloku je Radičeva hrvatska republikanska kmečka stranka in Štefan Radič ni samo predsednik hrvatske republikanske stranke, ampak tudi predsednik „bloka“ (= zveze strank).
Kakor znano, se poslanci v „bloku“ združenih strank parlamentarnega dela in življenja v Belgradu ne udeležujejo aktivno, ker so iz parlamenta odšli. Pač pa imajo od slučaja do slučaja skupne seje v Zagrebu, kjer sklepajo o vseh važnejših političnih zadevah in dogodkih.
Tako sejo so imeli poslanci hrvatskega bloka tudi zadnjo nedeljo. Seje se je udeležilo 41 poslancev, 22 pa se jih je opravičilo.
Na tej seji so razpravljali tudi o republikanskem gibanju j Sloveniji, o razmerah v Macedoniji in v Črni gori in o raznih vojaških vpoklicih. Nato pa so sprejeli sledeče resolucije:
1. Belgrajski oblastniki se obnašajo napram splošni mednarodni konferenci v Genovi tako, da s tem zopet dokazujejo, da niso pravi zastopniki srbskega naroda, še mnogo manj pa zastopniki hrvatskega naroda. Zlasti je dopis finančnega ministra Kumanudija na predsednika ruske delegacije Čičerina taka prevara evropske in svetovne javnosti, da je smatral hrvatski blok za svojo dolžnost, da je vzpričo te prevare takoj poslal na Cičerinov naslov protest in protestu priložil vse one spise, o katerih se je že ponovno razpravljalo na skupnih sejah hrvatskega narodnega zastopstva.
2. Zaradi važnosti vprašanja glede narodnih manjšin smatra hrvatski blok za svojo posebno dolžnost, da obsodi postopanje belgrajskih oblastnikov napram vsem neslovanskim manjšinam na mednarodnem ozemlju Srbov, Hrvatov in Slovencev. Hrvatski blok smatra za svojo dolžnost, da prizna vsem, tudi neslovanskim, narodnim manjšinam popolno narodno in kulturno svobodo, ki jo uživajo po zakonu pripadniki drugih narodov v veliki severo-ameriški uniji, z dostavkom, da imajo tudi Albanci, ki so najstarejši prebivalci Balkana, dalje Madžari,' ki prebivajo v Podonavju že 1000 let, in Turki in Nemci, ki prebivajo
na svojem ozemlju že nekaj sto let, popolno samoupravo, kjerkoli so v večini.
3. Z ozirom na dejstvo, da je zakon
o	razdelitvi države, zlasti Hrvatske, po obliki in po vsebini delo le štirih belgrajskih mogotcev, in ker ta absolutizem ni naletel nikjer na odpor srbske politične javnosti niti na opozicijo kake srbske politične stranke, zato sklene hrvatski blok, da se ne bo spuščal z nobenim političnim činiteljem v Srbiji v nikake daljne razgovore ali pogajanja.
*
Razun teh treh čisto političnih resolucij je sklenil hrvatski blok še sledečo resolucijo proti finančni politiki belgraj-ske vlade:
„Kakor so belgrajski oblastniki v narodnem in v ustavnem oziru molče prezrli s samovoljo in z nasiljem tri-najst-stoletno narodno in državno posebnost Hrvatske, tako so postopali tudi v finančnem oziru v svoji nesposobnosti tako, da se davki samovoljno izpremi-njajo v „harač“ in namesto »finančnega gospodarstva se uvaja tako sistematično „ropanje“, kakor ga ne pozna doslej zgodovina nobenega naroda. To „ropa-nje“ (pljačka") se je začelo z zamenjavo kron v dinarje v razmerju 1 proti 4, dalje s tem, da so pridržali „na prevaran način“ 20 odstotkov odvzetega denarja, kar je znašalo blizo 1 milijardo kron. „Ropanje“ se je nadaljevalo z navidezno prostovoljnim, v resnici pa prisilnim notranjim posojilom v znesku 2 milijard kron, ki se pa ne trosijo za popravo železnic, čeprav so oblastniki to obljubili.. Stvar se nadaljuje z neizmernim obdavčenjem, zlasti z davki na vojne dobičke za 1. 1919. in 1. 1920., ki ga v Srbiji ne plačujejo. Vrhunec „ropanja“ pa bo sedanje ameriško posojilo, za katero naj bi se pod strašnimi pogoji gradila jadranska železnica, ne da bi se dotikala ta Hrvatske, ki prispeva k skupnim izdatkom osem desetin. Zato izjavlja hrvatski blok kot zakoniti zastopnik hrvatskega naroda, da niti tega niti kakega drugega vnanjega ali notranjega posojila nikdar ne bo priznal. Ravno tako hrvatski blok ne bo priznal nobenih obveznosti, s katerimi obremenjujejo belgrajski mogotci hrvatski narod brez privoljenja hrvatskega narodnega zastopništva.
Glas iz Amerike.
armada po svoji moči druga za francosko. Srbija se še danes vojskuje na dve fronti: proti Bolgariji in proti Albancem. Glede Italije pa pravi, da vsak trenotek lahko nastane ob laški-meji tretja fronta.
Za časa mobilizacije ob priliki Karlovega puča je Srbija mobilizirala do 300 tisoč mož. Dopisnik nadaljuje: „Vsak je rojen vojak. Vojaški duh je tako silen, da se enkrat začeta mobilizacija ni dala več ustaviti. Da pokrije stroške te mobilizacije, Jugoslavija ni imela denarja in vsa gotovina, s katero je razpolagala, je bilo »prostovoljno" posojilo v znesku 2 milijard kron za železniške potrebe. Vlada sicer ni bila opravičena porabiti tega denarja za mobilizacijo, toda vojaškega duha ni bilo mogoče ukrotiti, in mobilizacijo so izvršili z denarjem, ki je bil namenjen za potrebe miru.
Srbija je postala vojaška država. Imenuje se sicer ..Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev", toda Srbi so vojaška oblast. Srbsko glavno mesto Bel-grad diktira politiko celi državi. Jugoslavija predstavlja danes ravno tako militaristično moč kakor pred vojno Nemčija. Oficir je v Jugoslaviji mnogo važnejše bitje kakor civilist (An officer is a bigger animal than a civilist). Vsak se mu mora klanjati in človek v uniformi uživa povsod prvenstvo. Stvar sicer še ni tako razvita kakor nekdaj v Nemčiji, toda povsod ti veje nasproti militaristični duh.
V	srbski armadi je mnogo Rusov. Ostanki Wranglove armade so danes važen del srbske vojske. V srbski armadi služi nad 20.000 VVranglovcev. Rusov pa ne pošiljajo na bolgarsko mejo, ker jih imajo tudi v bolgarski armadi, ampak jih rabijo predvsem na albanski meji, da love tihotapce.
Albanci so izvrstni tihotapci, a Rusi izborni lovci na nje. Ker dobe „lovci\ 25 procentov nagrade, se Rusi kar trgajo za službo na albanski meji. Tudi vpadi na albansko ozemlje so zelo do-bičkanosni, zlasti zato, ker Albanci nimajo papirnatega denarja, ampak le zlato, dočim jugoslovenski papirnati denar pada in bo v kratkem padel tako nizko, kakor stoje nizko vse vzhodno-evropske valute.
To je vse zelo zanimivo — sklepa
člankar — ampak to ni civilizacija. Pač je v Jugoslaviji nekaj dežel, ki so bile pred vojno evropske, a te se vračajo danes v — Balkan."
♦
Drugi dopis je izšel 15. marca in ima naslov ..Hrvatje nezadovoljni pod
srbsko vlado — zahtevajo svobodo" (Croats not Happy under Serb rule, Seek to be free). Ta dopis govori skoro izključno o Hrvatih in Slovencih.
Dopisnik pravi: „Mene prav nič ne čudi, če Hrvatje v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev niso tako zadovoljni, kakor bi lahko bili. Najprej so jih Srbi militarizirali do vratu. Dokler so bili Hrvatje pod Habsburžani, so navadno mislili, da vedo, kaj se pravi biti pod vojaško vlado. Toda v primeri s Srbi so bili Habsburžani militaristi v glase-rokavi-cah. V resnici žive Hrvatje/pod srbskim jarmom.
Iako postopanje je za Hrvate neznosno, ker smatrajo, da so naprednejši kakor Srbi. In res so Hrvati v resnici Evropejci, dočim so Srbi-Balkanci, da postavimo razliko, ki je žalibog resnična (The are, in effect, Huropeans, vvhi-le the Serbs, to make a distinction \vhich is unfortunately real enough, are Balkans).
Poleg tega obstoje verske razlike, ker so Srbi pravoslavni, Hrvatje pa katoliki, kar tudi povzroča medsebojna na-sprotstva. Pravzaprav ni nikakega vzroka, zakaj ne bi mogli pravoslavni, katoliki in muslimani živeti srečno v skupni Jugoslaviji, toda oni niso srečni in verske razlike so večni vir nezadovoljstva.
Glavni vzrok nezadovoljstva pa je v tem, da obstoje v Jugoslaviji štiri vrste državljanov. Državljani prve vrste so Srbi. Za njimi pridejo Dalmatinci in Črnogorci. V tretjo vrsto spadajo Bosna in Hercegovina, državljani četrte vrste pa so Hrvatje In Slovenci.
Hrvatje in Slovenci zavzemajo oni del Jugoslavije, ki je visoko razvit in organiziran. Hrvatska in Slovenija so bogate.^
Če bi bili te dve deželi samostojni (za sebe), bi imele denar. Namesto tega pa tvorijo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev četrti razred. Hrvatska in Slovenija zaslužujeta denar, izročati ga pa morata Srbom, da ga oni potrosijo.
Denarja jim ne odvzamejo samo na davku, ampak pri vsaki priliki. Če Hrvat ali Slovenec kaj potrebuje, mora plačati Srbu, da mu to naredi. Kdor hoče dobiti izvoznico ali kako drugo koncesijo, mora plačati — mnogo plačati. O tem imam sam zelo žalostne izkušnje kot trgovec.
V	zadnjem času pišejo listi o hrvat-skem bloku. Ta je bil spočetka aktiven in je delal na to, da doseže avtonomijo. Ker so jih pa vedno bolj tlačili, zahteva sedaj popolno neodvisnost.*4
Časopisni glasovi o jugoslovanski zvezni (federativni) republiki.
V Newoyrku izhaja eden največjih ameriških dnevnikov ,Ne\v-York World‘ (= njujorški svet). V številkah od 13. in 15. marca t. 1. objavlja ta list poročila svojega posebnega dopisnika iz Jugoslavije, ki ga je bilo uredništvo tega velikega li^ta nalašč poslalo v naše kraje. Dopisa dokazujeta, da je imel Amerika-nec jako bistre oči in da je videl pri nas
marsikaj, kar belgrajska vlada ne vidi ali pa uoče videti.
Prvi dopis ima naslov: „2venketa-nje z orožjem deva na laž idejo o miru na Balkanu44. V tem članku govori dopisnik skoro izključno le o Srbiji — ne o državi SHS —r in sicer kot o izrazito vojaški (militaristični) državi. Z očitnim nezadovoljstvom ugotavlja, da je srbska
V	glavnem glasilu slovenske republikanske stranke „Naša Vas44, ki izhaja v Celju, je napisal g. dr. Novačan sledeče programne točke slovenske republikanske stranke:
»Mi slovenski republikanci ne zaupamo nobeni slovenski stranki več. Mi se bomo združili, vsi kar nas je, pod ponosno republikansko zastavo in v zvezi s hrvatskimi republikanskimi kmeti izvojevali našo slovensko republiko v okvirju velike Federativne Republike Jugoslavije, v kateri bodo našli prostora tudi Bolgari.
Tri reči naj si zapiše vsak slovenski republikanec globoko v srce:
1. Ohraniti hočemo svojo staro katoliško vero brez trohnobe klerikalizma in brez trohnobe liberalizma, ker se ne maramo ne popravoslaviti in ne popro-testantiti (poluteraniti).
2. Ohraniti hočemo svoj slovenski jezik, ki so ga gojili in branili tisoč let naši najboljši možje.
3. Doseči hočemo svojo državnost, svojo slovensko republiko v okvirju velike Federativne Republike Jugoslavije, v kateri bodo vladali kmetje in delavci po našem zadružnem programu. — Živela slovenska republika v okvirju velike Federativne Republike Jugoslavije." („Naša Vas" od 4. maja t. 1.)
»Novi Čas“ z dne 16. maja pa piše na uvodnem mestu pod naslovom: Kako sedaj? — sledeče:
„V zunanji politiki je treba iskati zbližanja z Rusijo in z Anglijo; treba je delati za revizijo versajske (pariške) mirovne pogodbe, v kolikor se ta tiče nezadovoljenih narodov. Treba je zajamčiti vse pravice narodnim manjšinam, bodisi Nemcem in Madžarom v
Jugoslaviji, Bolgarom, Albancem n Turkom v Macedoniji kakor tudi Slovencem in Hrvatom v Avstriji ter v Italiji. 1 reba je iskati prijateljskih zvez z Avstrijo in Madžarsko ter Nemčijo na severu, in prijateljstva z Bolgarijo in Albanijo na jugu.
Na tej podlagi se mora preorienti-rati tudi notranja politika. Po našem mnenju iz gorenjega izvira glavna notranjepolitična zahteva: federativna republika Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov. Teoretično sc da sicer o republiki in monarhiji razpravljati v celih knjigah; mogoče je dokazovati, da je angleška monarhija boljša kot francoska republika itd. Drugačna pa je stvar praktično. Praktično, dejansko in zgodovinsko pa pomeni pri nas monarlii-zem idejo prevlade srbstva; monarhi-zem ima za podlago militarizem in imperializem ter je — drugače biti ne more — v nasprotju z idejo federacije z Bolgari. In zato iz notranje- ter vnanje-političnih ozirov ne more biti dvoma, da je bodočnost te države zagotovljena le v federaciji jugoslovanskih repubPk. To je naš odgovor na vprašanje: Kako sedaj?" —
Zaradi popolnosti naj navedemo še, kaj je napisal čestitljivi starina „Sloven-ski Narod44 dne 13. t. m. v uvodniku pod naslovom: Republikanci:	.. republičan-
skega gibanja takihle političnih otročajev ne moremo smatrati za resnega ... Republičanstva si v Jugoslaviji ne želi nihče in niti najbolj zabit žurnalist (= časnikar). Dr. Novačanovo pisarjenje je prazna slama, ki je noče hrustati niti najbolj izstradano oslč. „Naša Vas" je smešen izrodek smešne maščevalnosti... (Republikanske) „mase" širom
Štajerske so znani nemškutarji, graščinske tlačansko vzgojene duše, notorično kulturni zaostalci ter v veliki meri tudi čisto propadli tipi... Take mase so za vsako parolo, če je le dobro namočena v vinu ... Boga hvalimo, da imamo kralja...“
Tako piše »Slovenski Narod", glasilo slovenske inteligence, o kmetih, ki se predrznejo imeti svoje lastno politično mnenje. To so „pijanci“ in »tlačanske duše“. »Hvalimo Boga, da imamo kralja** — pravi „Narod“. Mi pa pravimo: »Hvalimo Boga, da imamo »Slovenski Narod** — na čegav račun pa bi se sicer smejali? —
In ko se je atu »Narodu** prva jezica nekoliko polegla, so ata naslonili palico v kot in zlezli v posteljo, kjer so si podvili koc pod hladne noge in zopet sladko in mirno spe, dokler jih ne bo zbudil kakšen republikanski »pijanec*1...
Bolj energično piše o federalistih centralistično »Jutro", — tudi glasilo slovenske inteligence — dne 17. maja.
V	uvodniku pravi: »Kar uganjajo (hr-hatski blokaši v velikem, delajo naši kle-riklaci v manjšem. Cilji so isti, le pota se nekoliko razlikujejo. Ljudstvo izprašuje, če smo sploh še v pravni državi (to je res in točno: Ali smo še v pravni državi? op. ur.), ako sme zoper obstoječo državno obliko in zoper vse, na čemur sloni država, pisati nekatero časopisje kakor se mu ljubi? Ali ne vidijo državniki, da s klerikalizmom, ki dan na dan propagira federativno republiko, ni mogoč sporazum? Ali se ne zavedate, da je popustljivost napram tem rovar-skim elementom slabost, ki postaja vsak dan večja...?**
»Jutro** hoče torej „gavge“. In nekaj konkurence bi rado napravilo staremu »Narodu**. Toda prihaja prepozno. Enkrat je hotel nekdo nekomu »nekam** zlesti. Tudi »Jutro je hotelo 17. maja oči-vidno »nekam** zlesti. Pa je že »Narod** od 13. maja notri... Smola je to, grda smola! Pravzaprav ne smola, ampak ...
,,Okol ž’vota — v aržet!“
Naša država potrebuje denarja. Denar sc dobi pa pri ljudeh. Zato naša državna financa stika po vseh mogočih kotih za davki. Pri tem se poslužuje tudi raznih skritih vratič do blagajne »poda-nika“. Pri tem ji služijo vsa mogoča pota, razne metode, ki v pravno sigurnih evropskih državah niso bile in še danes niso v navadi. Opozarjamo torej davkoplačevalce na sledeči cirkular, ki je izšel pred nekaj dnevi in se točno takole tlasi:
Poštno in brzojavno ravnateljstvo t \	Ljubljani.
Okrožnica vsem poštam!
Strogo zaupno-	V roke
predstojniku pošte.
Podatki v poštnih pošiljkah in poštnih knjig, listin itd.
Zaradi izmere davka.
Štev. 11762/11 a 22. — Ministrstvo pošte in brzojava nas obvešča z razpisom broj 13764 od 15. marca tl. 1.:
»Zaradi pravičnejšega obdavčenja posameznikov, potrebujejo finančni organi često tudi podatke iz poštnih knjig.
Ministrstvo financ se pa pritožuje, da so postni uslužbenci napram takim zahtevam finančnih organov zelo ne-ustrežljivi in nepristopni.
Ker gre za važen državni interes, naj direkcija podrejenim poštam ukaže, da stavljajo vse podatke iz svojih denarnih in drugih knjig finančnim organom, kjer in kadarkoli se bo to zahtevalo, na razipolago.
Kadar bi pošte zaradi pomanjkanja osobja ne mogle same zahtevanih podatkov izbrati, naj dado vse potrebne poštne knjige na razpolago, da si zadevne podatke sami izbero.
Za slučaj, da bi se ta naredba ne izvrševala, bodo poštni uslužbenci najstrožje kaznovani.4*
Razglašuje zgornji ministrski razpis, naročamo predstojniku pošte, da morebitnim takim zahtevam s strani finančnih organov takoj ugode, ako so se ti prej zadostno izkazali, da so v to pooblaščeni. Podatke teh legitimacij, odprtih pisem itd., je vsikdar natančno zabeležiti. Za slučaj dvomov se je obrniti na pristojno finančno oblast za pojasnilo.
Pri tem poslovanju je strogo paziti, da se v poštnem zakonu (v ustavi čl. 17) zajamčena in v § 6 pošt. zak. iz 1. 1906 omenjena poštna tajnost v nobenem oziru ne krši.
LJUBLJANA, 7. aprila 1922.
Tako se glasi strogo zaupni uradni cirkular, poštnega ravnateljstva, izdan na ukaz belgrajskega ministrstva.
Kaj se godi na poštnem čekovnem uradu? Kako bo daivčna oblast ocenila pošiljke, ki se ne sprejmejo? Kako se bo pri tem upoštevalo sekature carinskih uradov?
Priporočamo davkoplačevalcem, naj dopisujejo s tujimi tvrdkami pod tujimi izmišljenimi firmami in tudi pošiljke sprejemajo na imena, ki jih nikjer ni, kar se da prav dobro organizirati. Tako bo kaos v državni centralistični upravi še večji in — sedanjega režima bo tem prej konec. Centralizem bo padel, ko bo Belgradu zmanjkovalo — novcev!
Dnevne vesti.
Občinski svčt v Ljubljani je vlada razpustila. Pri prihodnjih volitvah bodo zmagali — demokratje. Župan bo gospod Adolf Ribnikar.
Lenin. Vsak ve dandanes, kdo je Lenin. To je današnji gospodar sovjetske Rusije. To ime pa ni njegovo pravo ime. Njegovo pravo ime je Uljanov. Ime »Lenin" je njegov »psevdonim** ali nepravo ime. Kako pa je prišel do tega imena? Pripovedujejo, da je bil kot mlad študent v Švici silno zaljubljen v neko Rusinjo, ki je študirala v Ženevi kemijo. Tej je bilo ime llijana ali slovensko He1 lena. Ker je v družbi vedno govoril o tem dekletu, so mu dali prijatelji ime »Lenin** to je po naše „Lenčkin“ (fant). — Tako razlaga ime »Lenin** časopis ,.Femina“.
Posledice mobilizacije. Proti ranj-ketnu Karlu je, kakor znano, mobilizirala tudi Češka. Kakšen je bil odziv, se vidi ir, sledečih številk: Pred divizijskim sodiščem v Brnu je obtoženih 1300 rezervistov, ki se pozivu niso odzvali, pred vojaškim sodiščem v Theresienstadt-u pa 6000.
Gonja proti g. Kocmurju. V Ljub\jani imajo delavci svojo bolniško blagajno za Slovenijo. Zavod razpolaga z lepim premoženjem. Vodja zavoda je g. Kocmur. Proti g. Kocmurju so otvorili demokratje težki topovski ogenj, da ga preženo z njegovega mesta. Naprtili so mu preiskavo za preiskavo v zavodu, da bi odkrili kakšne nepravilnosti, pa niso našli drugega kakor najlepši red. Če bi bili mogli stakniti le najmanjšo stvarco, bi
12 milijonov dinarjev? Jasno pa je, da naša država zaradi te vile poklanja knezu Windischgratzu posestvo, ki je vredno nekaj sto milijono\\ dinarjev. — Dva dvora v Belgradu, dvor v Dubrovniku, dragocena vila kneza Windischgratza, novo projektirani dvori v Zagrebu, v v Ljubljani in drugod, vse to prekaša nekdanje turško cesarstvo. G. Pašič nima samo brade, ampak tudi manire nekdanjih velikih vezirjev. V priklanjanju je nastalo pravcato tekmovanje...“
Koncert »Glasbene Matice" v Belgradu. Ljubljanska »Glasbena Matica*1 je priredila v Belgradu dva koncerta, ki sta sijajno uspela. Koncerta se je udeležil tudi g. minister Pucelj. Ker je bil uspeh »Glasbene Matice** sijajen, je verjetno, da gospod minister ni bil med pevci, ampak samo med poslušalci.
Pobijanje analfabetizma na Hrvaškem. Stari režim na Hrvaškem je zapustil silno visok odstotek ljudi, ki ne znajo ne brati ne pisati, zlasti med kmečkim ljudstvom. Zato obstoje tam danes posebne organizacije, ki kmete in delavce uče branja in pisanja, da tako vsaj nekoliko popralvijo sledi grehov pristranske državne uprave. Znan pobijalec analfabetizma na Hrvaškem še iz predvojne dobe je Rudolf Herceg, sedaj državni poslanec Radičeve stranke. Ta mož je sedaj izdal lepo opremljeno knjigo »Nova Abecedarka", ki bo važen pripomoček za pouk nepismenih ljudi, zlasti tudi za vporabo v kmečkih in delavskih domovih. Knjiga je obenem tudi čitanka
za ljudi, ki že znajo brati, v svrho vež-be. Vsebuje tudi sliko Matije Gubca »kmečkega cesarja** in pesmi raznih hrvaških pesnikov in piscerv. Kdor se za knjigo zanima jo lahko naroči pri »Slovenski knjižarni** v Zagrebu, Jurišičeva ulica št. 1. Cena 20 K. — Pri nas je hvala Bogu odstotek analfabetov precej nižji kot na Hrvatskem, vendar pa bi takšna akcija tudi pri nas bila koristna tam, kjer se še dobe kmečki in delavski ljudje, ki niso imeli šolskega pouka.
Petdesetletnica drja Antona Korošca. Dne 12. t. m. je doživel predsednik Jugoslov. kluba svojo 50 letnico.
Gospoda pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja vljudno opozarjamo na »Poslano**, ki ga prinašajo v svoji 20. številki prekmurske „Novine“ z dne 14. maja 1.1. če so navedbe resnične, potem so razmere v Prekmurju res — turške.
„Novi Zapiski1*. Izšla je 5. Številka revije »Novi Zapiski**. V uvodniku razpravlja dr. Dragotin Lončar o srbski kritiki slovenske politike. Drugi članek o boljševizmu in krščanstvu v Rusiji seznanja s cerkveno političnimi razmerami v sedanji Rusiji. Tretji članek obravnava (3. nadaljevanje) vprašanje slovenstva, južnega slovanstva in slovanstva. Končno sta politiS niln gospodarski pregled, ki obdelujeta pomen in razvoj genovske konference ter vprašanje držaivnega socializma pri železnicah. — „Novl Zapiski" veljajo letno 25 Din.
Dopisi.
bili g. Kocmurja že zdavnaj pognali. Nekaj časa so ljudje govorili, da si je zaželel priti na Kocmurjevo mesto neki drugi visoki gospod. To je mogoče; ampak stvar je še nekoliko drugačna. Gospod Kocmur je tudi ljubljanski občinski svetnik. On pripada socialistični skupini, ki je dala Ljubljani tudi župana, socialističnega župana. To pa demokratom ni prav. Zato bi radi videli, če bi g. Kocmur ali odložil svoj občinsko-svctoval-ski mandat ali pa razbil sedanjo občinsko koalicijo v Ljubljani in s tem pripomogel demokratom vsaj v Ljubljani do župana in do bogate — Mestne hranilnice. V Belgradu namreč slovenskim demokratom prav radi očitajo, da nimajo v Sloveniji prav nič za seboj, niti Ljub-,jane nc- Da dobe demokratje v Sloveniji vsaj Ljubljano v svoje roke, naj go-*P?d Kocmur — gre! Od koder hoče: Ali iz občinskega sveta, ali pa s svojega službenega mesta. Z drugimi besedami':
1	i, gospod Kocmur, padi pred demokrati na kolena, ali pa bos lačen s svojo rodbino vred. I ako se godi v Sloveniji v letu 1922. p. K. r.
O ženitovanjskem daru Slovenije
oziroma o WindiscJigratzoVi vili na Bledu piše belgrajska »Republika“ (11. maja t. 1.): Monarhistični list »Videlo** javlja: »Vila kneza Windischgratza je kupljena za kralja. Knez je zahteval 25 milijonov lir, toda pogodil se je za 12 milijonov dinarjev pod pogojem, da se ukine se-kvester z njegovega celokupnega imetja. Upravnik posestva je že odstavljen. — Nas zanima samo eno: Kdo plača teh
Prejeli smo: Naš političen cilj je popolna slovenska samostojnost v okvirju jugoslovanskih narodov, Hrvatov, Srbov, Bolgarov. Brez dvoma je najpri-kladnejša oblika zrvezna republika jugo-slovenskih držav slovenske, hrvatske, srbske in bolgarske. Meje med zveznimi državami naj odloči popolnoma svobodni plebiscit. Na ta način se spravi enkrat že iz sveta hrvatsko-srbski in srb-sko-bolgarski spor, kateri je prizadejal in prizadeva tolikih - nepotrebnih žrtev med južnimi Slovani! V zadnji 'Številki Vašega lista berem, da se neki gospod ne vjema z mislijo slovenske samostojnosti. Pravi, kam bomo z naraščajem, Slovenija je preuboga, pasivna dežela, ki živi od samih »blagih** dobrotnikov itd. Toda trdno sem prepričan, da se dopisnik moti. Vodnik poje:
Slovenec, tvoja zemlja je zdrava,
Za pridne nje lega najprava polje, vinograd, gora, morjč, ruda, kupčija tebe rede. —
Majhen je obseg naše slovenske domovine, toda dovolj bogat za pridne roke, da se na njem prerode. Pa bomo našo državo odprli svetu, pokazali našo voljo, da hočemo in moremo biti vredni v vrstah na vseh kulturnih poljih tekmujočih držav. Ne bomo zaplankali države idejam, kulturni povzdigi — pokazati ho-
čemo svobodoljubje na vseh poljih pravega napredka. Klerikalizma — naš slovenski narod je v ogromni večini klerikalen — sc ne bojimo. Slovenski duhovnik bo, kot je tisočletje nazaj, stal r ospredju v delu za narod, za ljudstvo in njegov napredek duševni in telesni. Ali se mu bo naša inteligenca pridružila? Ali nima več nobenega poleta? Ali naj naš slovenski kaplan in fajmošter še vedno — na čelu koraka sam kot vodnik? Ali naj naš narod pretrese nezmi-selno brezverski kulturni boj? Na ljubo par izrodkom?! Komu bo koristilo? Našim narodnim nasprotnikom. Ali ni Rim »modern**? Ustanovite sovjetsko republiko — in čudili se boste, Rim jo potrdi. Pa so inteligenti izobraženci in govore o zaostalosti in konservativnosti naše cerkve. Gospodje, tako bi jim zaklical, tako in toliko sodobni bodite kot naša cerkefv, pa ne bo ljudstvo z nejevoljo in srdjo okušalo blagoslove vašega vlado-vlado. --Slovenski uradniki, učitelji, sploh vsi inteligenti, stopite v vrste slovenskega delavnega ljudstva in podprite ga v boju za staro pravdo:
Bratom Srbom, Hrvatom i Bolgarom: »Naša pravda — vaša pravda,
Naša zmaga — vaša zmaga!“
Ljudstvo naj se svobodno odloči in se vlada!
Radič v Sloveniji.
V	četrtek zvečer smo zvedeli, da je sklenil dr. Novačan kot predsednik »Slovenske republikanske stranke" sporazum z Radičem, ki vsebuje več točk in sicer: Prvič, da se naj Slovenci orga-nizujejo v samostojni »Slovenski republikanski stranki". Drugič, ta stranka sprejme program »Hrvaške republikanske seljačke stranke11 in se vsled tega prekrsti v »Slovensko republikansko kmečko stranko". Tretjič, obe stranki se imate najožje zvezati in sicer tako, da se bodo sestankov ene in druge stranke udeleževali i Hrvati i Slovenci. Četrtič, obe stranki se sporazumele s katero srbsko stranko se koalirate v slučaju potrebe skupne parlamentarne ali izvenparlamentarne akcije. Tednik »Naša Vas" v Celju postane glavni strankarski organ, v katerega bo pisal Štefan Radič sam s svojim podpisom.
Ta oklic so dali tiskati v mnogo tisočih izvodih. Podpisan je od Radiča kot predsednika »Hrvaške republikanske seljačke 'stranke" in »Hrvaškega bloka".
S to nepričakovano objavo stopa na naše domače slovensko politično po-prišče nov faktor, ki utegne biti naravnost katastrofalen za nekatere politične stranke v Sloveniji, zlasti za »Samostojno kmetijsko stranko", za socijalne demokrate in njihovo »kmetsko-delavsko zvezo11, za bivše komuniste na kmetih
in morda za NSS, v kolikor ima ta na kmetih pristašev. SLS, ki ima staro politično organizacijo, bo Radičev prihod v Slovenijo predvidno malo oškodoval, zlasti ker ima podoben program in po-litfSno tradicijo v narodu. JDS bo izgubila skoro vse in izginila. Nadaljni politični razvoj pri nas je težko prorokovatl, toda če se posreči Radiču odnosno dr. Novačanu organizacija nove stranke, bodo izginile pri nas številne »napredne" strančice in na njihovo mesto bo stopila republikanska stranka, ki bo radikalnejša zlasti v taktiki, med tem ko bo SLS načelno in taktično hodila po potih nemškega centruma" ali pa »Partito popo-lare" v Italiji. Tako bi imeli v Sloveniji le dve res močni stranki, kar bi politično življenje pri nas hitreje vodilo do konsolidacije.
Pri tem spomnimo, da smo ml že lansko leto v eni prvih številk zapisali na naslov \centralistov, da utegne priti čas, ko bo avtonomija za del našega naroda premalo, marveč, da pijide do izrazitega federalističnega gibanja, ako se naši »državotvorci" pravočasno ne Iz-pametujejo. To smo zapisali še pred sprejetjem Vidovdanske ustave. Naš glas pa ni bil upoštevan.
Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. — Odgovorni urednik: JOŽE PETRIČ. — Tiska: Tiskarna J. B1.ASN1KA NASL. v Ljubljani.
n illi ste se že naročili na • revijo Jovi Zapiski" ! ■■■■■■■■■■■■■■
71 „TEXTILIiT,
II LJUBLJANA, Krekov trg št. 10. j
I
I
I
Delniški kapital K 12,000.000.
Največja zaloga češke in angl. manufakture. |
trgovska in industrijska d. d.,
Telefon 177. Centrala: Ljubljana. Brzojav: ,Textilia‘ ® Samo na debelO!	Samo	na debelo! I
Man u fak turni oddelek Gospodarske Zveze
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 22	na	dvorišču -33$
suhnaza mošhe in žensKe sblehe, najlepša izbira vsakovrstnega spodnjega perila za moške, ženske in otrobe in y?iifta zalog* usnja, čeuljevna drobno In deseto.
BBB
i.,ini: b zdjidju i Slov. eskomptna banka
farveoSrogK 5,508,000
Novo mesto, Rakek, Sicvenjgradec. Ljubljani!, Eeienburgoi o ulico št. L
Telefoni št. 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA.
bsfžuie vse bančne posle »«c*j$očne£e in najkulantneje
I
Jngosloeanska Union-banka Ljubljana - Beograd
m
mm Slavenska banka d. d. Zagreb cm
n
M
L-
Podružnice in ekspoziture:
Bjelovar, Brod n. S., Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor (Ba-* ranja), Murska Sobota Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Su-šak, Šabac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac.
fuzijonirali sta se v
Slavensho banko d. d.
poslovne centrale:
LjiubSl j a 3* a, Zagreb, Beograd.
Delniška glavnica in rezerve SC 200,000.000
AGENCBJA:
Buenos-Aares (Argen-tinija.
AFILACEJE:
Jugoslovanska industrijska banka, Split;
Balkanska bastka Bu-»srpest; Bankhaus Pilati Robert Aleksander, W£esi.
I Popolnoma varno na- [ S ložite svoj denar v
|« Hzojemni ^ |
) posojilnici s Ljubljani {
{ poleg nunske reritve r. z. z o. z. E
S Hranilne vloge se obrestujejo
Oblačilniea za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani.
Zadružna centrala za manufakturo en groš en detail.
• Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki
Skladišče v ..Kresiji", Liingarjeva ulica 1, prvo nadstropje,	Prodajalna na drobno	v
Stritarjevi ulici št. 5. Podružniea v Somboru (Bačka), Aleksandrova uliea št. 11.
Upoštevajte pri nakupih.
4°lo -m i Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
8 brez odbitka rentnega in invalidnega davka.
■ Hranilne vloge se lahko vplačujejo
■ potoni poštno čekovnega urada, S vlagateljem so položnice brezplačno
■ na razpolago. Posojila na zemljišča, S zaznambo na službene prejemke,
proti poroštvu itd.
prodaja ijc Blovenakih premogovnikov
jOlT* velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi
za industrijska podjetja in razpečava
la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški tremog in črni premog.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. a. Ljubljana, Nunska ulica 1.
BBBHBBBBBBBBBBBBSBBBBBBBBDBSBBBSIiaBSBaBI
fjj
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon St. 01.
Ljubljana, Dunajska cesta št. 38/1-
(začasno v prostorih Zadružne zveze).
:	Kapital	in	rezerve skupno z afiiacijiami čez K 50.600.000.	-
Podružničen Djafacvo, Maribor, Sarajevo. Sombor. Sni it, SibemBc. Ekspozitura: Bled.
no st z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Telefon št. 21.
Interesna skup-
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
BBflBBQBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBBBQMBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB