Izhaja vsak dnn zjutraj razen ponedeljka in dne*« po prazniku. F Tsjubljanl, v nrndo, 20. marca 1041 F*Mnin» pitiana v gotovini Od 1. (Of. dalj* naročnina mesečno 30 din, zn inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din. za Inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjevi nl.6/111. TeL 40-01 do 40-05 Leto LXIX Stev. 70* Ona 2 rt I n Cok. rač.; Ljubljana št. 10.050 ra naročnino in ile*. 10.349 r.a insnrate. Uprava: Kopitarjeva ulica t Tel. 40-01 do 40-05 Podruž.: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trhovlja Podpis pogodbe med Jugoslavijo in trojno zvezo Danes dopoldne sta zastopnika Jugoslavije v prisotnosti voditelja Nemčije Hitlerja, nemškega zunanjega ministra Ribbentropa, italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, japonskega veleposlanika Oš ime ter poslanikov Madžarske, Slovaške, Romunije in Bolgarije v palači Belvedere podpisala pristop k trojni zvezi • Prihod Hitlerja Dunaj, 23. marca. AA. (DNB.) Voditelj Nem-Fice Adolf Hitler jc prispel ob 11.15 na Dunaj. Prebivalstvo je priredilo navdušen sprejem .Med bivanjem na Dunaju bo voditelj Nemčije stanoval v liotelu Inipcrial. Pri prihodu na Dunaj so voditelju Nemčije Hitlerja, v čigar spremstvu sta' bila dr. Dietrich in Bolirniaiin. pozdravili zunanji minister v. Ribbentrop. načelnik štaba vrhpvnegu poveljstva maršal koi-lel. namestnik rajlia Baldur \. Schiruch in pokrajinski namestnik za spodnje Podonuvjc /up-ni vodja dr. Jurv. Prihod zastopnikov Jugoslavije Dunaj, 25. marca. AA. DNB: Predsednik jugoslovanske vlade Dragiša Cvetkovič iu jugoslovanski zunanji minister dr. Cinnir-Markuvi? sla prispela zjutraj s posebnim vlakom na Dunaj. Nemški zunanji minister vnn Ribbentrop je pozdravil predsednika vlade Cvetkoviča in zunanjega ministra Cincar-Markoviča ler jima izrekel dobrodošlico. Pri sprejemu na postaji je bil ludi pokrajinski vodja llaldur vnn Srliirarli, predstavniki civilnih in vojaških "oblasti in nac.-socialistične stranke. Jugoslovanska državnika sla po prihodu Podpis pogodbe Predstavniki Jugoslavije in zastopniki držav trojnega pakta, so prispeli pred dvorec Belvedere okrog 14. Jire. Pred dvorcem je bila razvršena častna četa. Na v^elikem 'stopnišču dvorca, ki je bilo bogato okrašeno s cvctjem, je nemški zunanji minister sprejemal in pozdravljal državnike in poslanike tujih držav. Vrata velike dvorane so sc odprla ob 14.02. Prvi je vstopil v svečano dvorano r.a podpisovanje predsednik jugoslovanske vlade Dragiša Cvetkovič, za njim nemški zunanji minister v. Ribentrop, dalje italijanski zunanji minister Ciano, potem jugoslovanski zunanji minister Cin-car Markovič, japonski poslanik in ostali delegati. Poleg predstavnikov Italije, Madžarske, Japonske, Romunije, Slovaške in Bolgarije, so pri podpisu protokola prisostvovali tudi sledeči: Načelnik političnega oddelka v italijanskem zunanjem ministrstvu veleposlanik Butti, pooblaščeni minister in šef italijanskega protokola baron Celesia, italijanski generalni konzul na Dunaju Rocira, za japonsko veleposlan. Kasa, in načelnik prvega odd. jugoslovanskega zunanjega ministrstva dr. Stojkovič. Od nemških osebnosti so bili navzoči: Glavni tiskovni ravnatelj Dietrich, nemški veleposlanik v Rimu v. Mackensen, nemški poslanik v Belgradu v Hecren, pristojni načelniki oddelkov nemškega zunanjega ministrstva, šef nemškega protokola v. Denberg, šef kabineta zunanjega ministra, pooblaščeni minister d. Schmidt, pooblaščeni minister v. Rintelen, načelnik oddelka za tisk v zunanjem ministrstvu pooblaščeni minister dr. Pavel Schlidt in šef jugoslovanskega tiskovnega urada Predrag Milojevič Svečanost je začel nemški zunanji minister v Ribbentrop z govorom, v katerem je med drugim rekel: Tukaj so navzoči pooblaščeni predstavniki vlad iz držav trojnega pakta in iz držav, ki so se njim pridružile, katere posebno pozdravljam. Pooblaščen sem, da v svojem imenu in v njihovem imenu najprisrčnejše in najtoplejše pozdravim predstavnike kr. Jugoslavije, predsednika v'ade Cvctkoviča in zunanjega ministra Cincar-Markoviča. Nato je v. Ribbentrop zaprosil, da se preide na branje protokola. Protokol je prebral poslanik Schmidt, nakar se je začel podpis. Podpisovanje se je začelo ob 14.07, končano pa je bilo ob 14.19. Nato je vstal predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in imel svoj govor. Po njegovem govoru se je ponovno dvignil nemški zunanji minister v. Ribbentrop in prebral svoj govor Besedilo pogodbe Protokol, ki so ga danes podpisali na eni strani nemški zunanji minister v. Ribbentrop, italijanski zunanji minister grof Ciano in japonski veleposlanik Ošima. |x> drugi strani p« jugoslovanski ministrski predsednik Cvetkovič in zunanji minister Cincar-Markovič o pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu, ki je bil sklenjen 27'. septembra 1940 med Nemčijo, Italijo in Japonsko, se glasi: Vlade Nemčije, Italije in Ju|>onske nn eni slrani in vlade kr. Jugoslavije na drugi strani so |K> svojih podpisanih pooblaščencih ugotovile sledeče: Člen 1. Jugoslavija pristopi k paktu treh držav, ki je bil podpisan v Berlinu 27. septembra 1940 med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Člen 2. V kolikor bodo skupni tehnični odbori, ki jih predvideva člen 4. trojnega pakta razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo interesov Jngosluv ije. bo pri delovanju teli odborov sodeloval tudi predstavnik Jugoslavije. Člen 3. Tenn protokolu ie priložena kot priloga besedilo trojnega pakta. Ta protokol je sestavljen v nemščini, italijanščini, japonščini in jugoslovanskem jeziku, pri čemer velja vsako od teli besedil kot original. Protokol stopi v veljavo na dan podpisa. Danes dopoldne je bil v dvorcu »Belvedere« podpisan protokol o pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu. Podpis prolokola so izvršili predstavniki Jugoslavije ler predstavniki Nemčije. Ilalije in Japonske. Pri tem svečanem dejanju je bil navzoč tudi voditelj Nemčije in državni kancler II i 11 e r. obšla časi no čelo. Nalo sla predsednik vlade D. Cvelkovič in zunanji minister Cincar-Markovič odšla v spremstvu zunanjega ministra Ribbentro|iu v >Holel Bristolc. kjer so bile zanju pripravljene' sobe za ves čas bivanja na Dunaju. Prebivalstvo je toplo pozdravljalo jugoslovanska ministra med vožnjo od železniške postaje do hotela. Prihod grofa Ciana llalijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. ki je zjutraj prispel na Dunaj, je na železniški poslaji pozdravil nemški zunanji minister v. Ribbentrop iu mu izrazil dobrodošlico. Na poslaji so bili številni predstavniki civilnih in vojaških oblasti iu nac.-soo. slranke. Poleg drugih je bil tudi letalski general Rolir. pehotni generai Stresius, topniški general Hirschner, pokrajinski vodja •lur.v. mestni župan iu zastopniki SS ju drugi. Po prihodu je grof Ciano obšel časi no čelo. nalo pa je v spremstvu v. Ribbentropa odšel v (irand-Hotel . Prebivalstvo je italijanskemu zunanjemu niinistiu priredilo prisrčen sprejem. Prihod generala Ošime Danes dopoldne je prispel na Dunaj ludi japonski veleposlanik v Berlinu Ošima. v „Belvedere" Nemčija in Italija jamčita za neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost Jugoslavije O pi'liki pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu je bila od nemške slrani izročena jugoslovanski vladi nola. ki se nanaša na spošlovanje suve-renilele in ozemeljske nedotakljivosti Jugoslavije.' Ta uola. kalero .je izročil nemški zunanji minister tihi. K i li h e n I r n p predsedniku jugoslo-slovanske vlade C v e t k o v i č ii iu zunanjemu ministru C i n c » r - M a r k ii v~i č u ."-se glasi: V imenu !n pu nalogu nemške vlade imam čast sporočiti vaši ekscelenci sledeče: 0 priliki pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, ki je bi t izvršen danes, potrjuje nemška vlada svoj sklep, da bo vselej spoštovala suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Jugoslavije. Zunanji minister kr. Ilalije grof Ciano je Izročil v imenu italijanske vlade predstavnikom Jugoslavije nolo iste vsebine. Nemčija in Italija ne bosta nikdar zahtevali prehoda ali prevoza čet čez Jugoslavijo Prav lako je nemški zunanji minister v. Rib-benliop izročil predsedniku jugoslovanske vlade Dragiši Cvetkoviču in zunanjemu ministru Cincar-Markovivu nolo, s katero se Nemčija obvezuje, da ne Ik> zahtevala od Jugoslavije prehoda ali prevoza svojih čel preko jugoslovanskega državnega ozemlja. Ta nola se glasi: .Sklicujoč se na razgovore, ki so polekuli n priliki današnjega pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, imam čast. da vaši ekscelcm i v imenu nemške vlade s tem potrdim sporazum med vladami držav osi iu jugoslovansko vlado o leni. da vladi držav osi /.a časa vojne ne liosln pošiljali Jugoslaviji zahtev, da dovoli prehod ali prevoz čel čez jugoslovansko državno ozemlje. Nolo isle vsebine je izročil predstavnikoma Jugoslavije tudi italijanski zuiiauji minister grof Ciano. Noti g. Cvetkoviča gg. Ribbentropu in Cianu Na noti. ki mu jih je danes ob pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu poslal nemški zunanji minister v. Ribbentrop, jc predsednik ministrskega »veta Cvetkovič odgovoril s sledečimi notami: Njegovi ekscelenci Joahimu t. Ribbentropu, nemškemu zunanjemu ministru: Vaša Ekscelencal O priliki današnjega pristopa Jugoslavije k paktu Ireh držav ste izvolili poslati noto sledeče vsebine: V imenu in po nalogu nemške naloge imam čast sporočiti vali ekscelenci sledeče: 0 priliki pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, kar je bilo izvršeno danes, potrjuje nemška vlada svoj sklep, da bo zmerom spoštovala suve-rcniteto in ozemeljsko nedotakljivost Jugoslavije. V imenu in po nalogu jugoslovanske vlade mi je čast potrdili sprejem te izjave, kalero jc kr. vlada vzela na znanje. Izvolite sprejeti, g. minister, zagotovilo za moje globoko spoštovanje. Dunaj, /5 marca 1941. Dragiša Cvetkovič, s. r. Dunaj, 25. marca 1041. Njegovi ekscelenci Joaliiiuu v. Ribbentropu, nemškemu zunanjemu mijiislru: Vaša ekscelencal O priliki današnjega pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu sle mi izvolili poslali noto sledeče vsebine: Sklicujoč se na ruzgovore. ki so se vodili o |iriliki današnjega pristopa Jugoslavije k trojnemu pakt ii imam časi, da vaši ekscelenci v i me ii u nemške vlade s tem potrdim sporazum med vladami držav osi in kr. jugoslovansko vlado o tem. da vladi držav osi za ves čas vojne ne. bn-l.i pošiljali Jugoslaviji zalilev. naj dovoli prehod ali prevoz čel čez jugoslovansko državno ozemlje. V imenu in jio nalogu kr. jugoslovanske vlade imam časi. da potrdim prejem le izjave, katero je kr. vlada vzela na znanje. Izvolile sprejeli g. minister zagotovilo o mojem globokem spoštovanju. Dragiša Cvelkovič s. r. Noti enake vsebine je poslal predsednik vlade Dragiša Cvetkovič tudi italijanskemu /.u-n u njemu ministru grofu Galea/.zu Ciann. Sprefem pri Hitleriu v palači „Belvedere" Po sVVčanem |>odpisu prolokola o pristopu Jugoslavije k trojnemu |>slanik general Ošima. italijanski veleposlanik v Nemčiji Dino Alfieri, madžarski poslanik v Nemčiji Slovuv, slovaški poslanik Ceriiiak, jugoslovanski poslu- ii i k v Nemčiji dr. Ivo Andrič, bolgarski poslanik v Nemčiji Draganov, romunski poslanik Bosi, italijanski veleposlanik Butti. od članov jugoslovanskega odposlanstvu l>u dr. Stojkovič. (!d nemških osebnosti so bili ra/eu voditelju Nemči je in zunan jega ministra K ibbenlro|>a navzoči: načelnik štaba vrliovuegu poveljstvu državne oborožene sile maršal Keitel, glavni tiskovni ravnatelj dr. Dietrich. načelnik v vodstvu nacioiiuluosoeiulistieiip stranke Bolirinuiin. pokrajinski namestnik na Dunaju v. Scliiracli, nemški veleposlanik v Rimu v. Mackensen, šef kabineta zunanjega ministra pooblaščeni minister dr. Schmidt, general Stresius, lelulski ge-eneral Liilir. Po končanem kosilu je odšel voditelj Nemči je s svojimi gosti v sosedno dvorano, kjer so postregli s kuvo. Voditelj Nemčije se je še nekaj časa ra/govurjal s svojimi gosti, najdalj pa z jugoslovanskim predsednikom vlade in italijanskim zunanjim ministrom ter japonskim veleposlanikom. Nato se je voditelj Nemčije jioslovil ixl navzočih osebnosti iu se Govor g. Dragiše Cvetkoviča Dunaj. 25. marca. AA. O |iriliki jmhI|>isa |uo-tokola o pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu, je imel predsednik vlade Dragiša Cvelkovič jio dunajskem radiu sledeči govor: (iS la v u ■ in skoraj edini cilj zunanje politike Jugoslavije je bil in ostane, da se ohrani jugoslovanskemu narodu mir in »juri njegova varnost s tem. da se vzdržujejo najboljši odnošaji z vsemi državami, ki goje napram njemu miroljubna čustva. V duhu te politike so bili naši napori zmenim prvenstveno usmerjeni Ii konsolidaciji miroljubnih in prijateljskih odnošajev s sosedi, da bi se zagotovil mir na mejah, svoboda, neodvisnost in državna celota. Z velikim nemškim rajliom je Jugoslavija tako prej kakor ludi poslej zvezana s skupilo mejo, vzdrževala najboljše odnošaje, katere sla prevevala prijateljstvo iu polno zaupanje. Koristni rezultati le politike so |irisli posebno do izraza v vrsti velikih dogodkov, ki so se od leta 1H34 pa do tega akla manifestirali v odnošajili med obema državama. Jugoslavija je >.e od svojega nastanka zmerom čutila in je lo ludi posebno cenila, da so v Nemčiji pravilno razumeli njeno narodno zctlinjf nje. ki ni bilo plod nobenih po-godhenih kombinacij, temveč naravni zaključek dolgih in težkih borb Srbov, Hrvalov in Sloven- cev. Jugoslavija je lela 1!M7 sklenila v tem ilulill pomembno pogodbo z Italijo. Slirni prijateljski jiogodbi je Jugoslavija sklenila tudi z Bolgarijo iu Madžarsko. Ker nima nobenih revimlikacij na zunaj, pa življenjske koristi njenega obstoja in napredka nalagajo Jugoslaviji, da se trudi, da bi obvarovala jugovzhod pred novo razširitvijo vojne in da bi ojačila obstoječe stanje, kakor tudi sodelovanje, ki pripravlja pol za evropsko pomiritev, in sicer edino v rešilvj naše ranjene celine in n jene tisočletne civilizacije. Kajli samo pod znakom iskrenega iu pozitivnega sodelovanja bo mogoče Kvropo postavili na temelje novega reda. ki bo imel možnost, du lii odstranil zaslarele poglede ler moralne iu miderialiie zapreke, zaradi katerih vsi v Kvropi trpimo. Mirovna politika Jugoslavije je v polnem soglasju i življenjskimi interesi in globokimi čustvi vsega našega naroda. Vse politične pogodbe, kakor ludi gospodarske, ki jih je v zadnjih letih naša država podpisala, so prežele z voljo, kj slreini ta ustvaritvijo boljšega miril in organizacije v leni prostoru Kvrope. Tudi danes, ko Jugoslavija pristopa k trojnemu paktu, •lela lo z namenom, da ohrani mir okrog »viijih meja in da zavaruje na ta način svojo največjo nalogo do sebe in da « leni izvrši ludi svelo obveznost do evropske skupnost' Novi minister zu soc. politiko in ljudsko zdravje dr. 1 k o u j č Draguiuir Novi uiiuisler za kmetijstvu dr. N i k i t o v i č Cuslav od)>eljnl v hotel Impcrial. Nalo so >e voditelji tujih delegacij in člani njihovega spremstva poslovili i«l nemškega zunanjega ministra in «e prav tako od|»eljali v s\oje hotele H.tler sprejel zastopnike Jugoslavije Dunaj. 25. marca. AA. DNB: Vodilelj N>inčij° je danes |»<>|iohlne okrog 10.45 v Hotelu lm|ieri;d sprejel jugoslovanskega ministrskega predsednika Cvetkoviča in zim. ministra Cincar-.VIarkoviča. Pri razgovoru je bil navzoč ludi v. Ribbentrop. Objavljeno je bilo sledeče porodilo o razgovoru voditelja Nemčije s Cvelkovičem in dr. Cincar-Mitrkovičem. Razgovor je bil v duhu tradicionalnih prijateljskih odnošajčv med obema državama in je trajal okrog ene ure. Po leni je vodilelj Nemčije sprejel v .Motelu Imperial v navzornoali v, Ribbeutropa italijanskega zunanjega ministra gro-(a Ciana. Razgovoru Hitlerja s ('iatiom je |niso-slvoval tudi italijanski veleposlanik v Berlinu Alfieri iu nemški veleposlanik v Rimu vou Maek-keiisen. Ribbentropov govor Dunaj. 25. marca. AA. DNB: (tovor, s kalerim je t o u It i b b e u I r u p zaključil svečanost v >Belvedere<, se glasi: Kksceli'nce, gospoda! Kol pooblaščenec nemške vlade in v imenu pooblaščenih zastopnikov Ilalije in Japonske in priključenih držav, pozdravljam prijateljsko kr. Jugoslavijo kol novega partnerja |iogotlhe Ireli držav. Jugoslovanski kr. vladi, ki jo tu zastopala predsednik ministrskega svela Dragiša Cvelkovič iu zim. minister Cincar-Markovič, iskreno in prisrčno česlilnino k leinii. Želel bi izrazili prepričanje nas vseli, du ho la dogodek za bodočnost Jugoslavije in za dobrobit jugoslovanskega naroda posebnega pomena. (tospoda! V železnem loku. kakršen odgovarja veliki ideji iu moči takšne, ideje, .c nepopisljivo natančno pred očmi vseh nas razvija že zdaj. t. j. še sredi vojne, napor za novo ureditev Kvrope in Daljnega vzhoda. Medlem ko se |>o zaslugi državniške modrosti iu moči naše zaveznice Jajionskc na Daljnem v/hodu že kažejo obrisi novega reda, ki se tam ustvarja pod vodslvoin Japonske, od sklenitve trojne zveze sem, jc bila težnja osi, da sc zberejo evropske države iu pridobe /a idejo novega iu pravičnega reda v Evropi. Tc težnje so bile kronane / uspehom in to mnogo hitreje in v mnogo večjem obsegu, kakor pa se je lo v svetu pričakovalo. Ko ie pred nedavnim Bolgarija v tej isli hiši podpisala trojni pakt, smo dali i/ra/a upanju, da se bodo oglasile ludi šc druge države, kot solidarne z nami. Danes, ko je preteklo komaj nekaj tednov, ze prihaja k nam se ena država, Jugoslavija, če (Nadaljevanje na 2. strani) /.einiiiiska vremenska napoved: l.ahen dvig toplote. V glavnem bo |ireležno vedro. .N''ko l i I. o (.blačneje če* dan Im> v severnih krajih. Ponoči lahen mraz. Sfe*«« g »SLOVENEC«, sreda 26. marca 1941. Štev, 70, (Nadaljevanje s 1. strani) s»r se mi T*i iskreno veselimo. Toda Iii prl*fop ,ie m nas posebnega pomena najprej jarmi i tega. ker jp zdaj » leni v resnici ics (lo/.ilaj nevtralni del Balkana v taboru redu. drugič pa lato. ker »» nam je pridružila držav«, o kateri je Anglija s« dalje verovala, tla m' ho mogla vmešavati v njene, notranje ra/nicre. /brali gotove sile te države t korist intrig, izzvani)) ■/, angleške strani in proti novemu redu v Evropi. Kakor se sliši, sn se se pred nekaj dnevi pojavili z angleške iu ameriške strani |nc-Uu->i vmešavanja v politiko te države, poskusi, ki jili je treba imenovati nezaslišane in ki se na noben nafin ne morejo spraviti r sklad s spoštovanjem sii verenitete svobodne evropske ilr/ave. Tem linij pozdravljamo dejstvo. oliiiko in ljudsko zdravje.) Belgrad. 25. marca. AA. Kmetijski minister dr. časlav NikitovK- l>o sprejemal senatorje iti bivše narodne poslance vsako sredo, ostalo občinstvo pa v torkih in četrtkih od 11 — 13. Prijave ie treba pošiljati kabinetu kmetijskega ministrstva do 10.30 osebuo ali telefonu. Izven lega časa minister ne ho mogel sprejemali. Belgrad. 25. marca. AA. Minister za preskrbo in prehrano dr. Milan Prolič je predpisal naredbo št. 3 o cenah kuriva. Ta naredba dopolnjuje prejšnjo naredbo. katero je bil izdal bivši urad za kontrolo cen. , Belgrad. 25. marca. m. Jugoras je v zndhjem ča<»ii organiziral prirejanje stalnih prosvetnih večerov. Na prvem takem večeru je govoril predsednik lugorasa predsednik vlade dr. Dragiša Cvetkovič. Na drugem takem večeru, ki je bil nocoj, je govoril prosvetni minister dr. Miha Krek. Njegov govor bomo objavili v eni prihodnjih številk. Iz banovine Hrvatsko Zagreli. 25. marca. b. Zagrebški časopisi so »poročili javnosti pristop Jugoslavije k paktu treh sil s posebnimi izdajami. Med njimi je Zagrebški list« imel štiri izdaje. Zagreb. 25. marca. b. Iz kartoteke mestne aprovizacije, ki je sedaj urejena, -e vidi, da prebiva v Zagrebu več kol 270.000 prebivalcev. Zanimivo je pri leni. da se je več kot 2500' ljudi prijavilo dvakrat, misleč, da bodo Hobivali hrano n« večih mestih hkratu. "/.agreb. 25. marca. b. Filatclističiio razstavo v Domu likovnih umetnikov v Zagrebu i® obiskal dane* minister za Pil g. ar. Josip Toibar predali Iluzijam o ustvaritvi novega reda v mednarodnem življenju. Zmagovalec fii odstopil od pravic, ki jih je sankcioniral s svojo zmago, premagani pa sc ni zadovoljil z diktatom, ki mu ga je vsilila zmagovalčeva volja. To pravilo velja za vse vojne, tudi za pretekle in bodoče. Ne bo ga moči rešiti vse dotlej, dokler ne bo prevladovalo mišljenje, da ga je treba rešiti po zmagi in nc pred njo. lako bo tudi s lo vojno, če se konča z zmago ene ali druge slrani. V tem primeru se bo tudi po drugi svetovni vojni govorilo o diktatu zmagovalca, prav lako kakor se je govorilo po prvi.« Dr M. Spalaikovič končuje svoj članek z. mislijo, da je usoda človečanstva odvisna samo od odločitve največjih kulturnih narodov. „Po!it!ka" o pristopu k trojni zvezi. Belgrad. J^. marca. b. Pristop Jugoslavije k trojnemu paktu sla objavila danes popoldne ob dveh belgrajska časopisa »Politika« in Vreme« v iiose.bnih izdajali. »Politika« prinaša članek | m h I naslovom »Jugoslavija iu j>akt treh sil'. ki sc v izvodu glasi: »Jugoslavija je danes pristopila k paklu treh sil. pod pogoji, ki so zapisani v |Misel>nih protokolih, s katerimi je njeno sodelovanje v tem k.iptu bliže opisano. Kot boste videli i/ govorov in izjav, ki bodo v leni v zve/i. moramo za pravilno ocenitev (etra nad vse važnega dogodka, kakor za našo narodno tako tudi mednarodno stališče, imeli pred očmi vzročne zveze, ki obstajajo med Nemčijo in vsemi našimi sedanjimi ziinan jc|K>lil iriiiim prizadevanji. Vse ono. do česar je Jugoslavija kot neodvisna in narodna država največ držala in kar je slaluo varovala — predvsem |x>lno zavarovanje svoje ozemeljske nekršljivosti in neodvisnosti z zavarovanjem nekal jenega miru — je bilo ob tej priliki ponovno potrjeno, ker nam Nemčija in Italija lo slovesno jamčita. Če ne bi bilo drugih prednosti in koristi, ki izhajajo i/ pristopa k paktu treh sil, bi že samo to jamstvo resnično predstavljalo prvorazreden uspeh naše odloč-nosti in dosledne z.uuanje politike. Bazen tega dobiva naš« državna neodvisnost v tej |Hijrodhi ludi druge prednosti za svoje popolno zavarovanje. predvsem v jasnem in nedvoumnem dejstvu, da ne prevzema Jugoslavija, pristopajoč k paktu treh sil nobenih obveznosti vojaškega značaja: z drugimi besedami: Jugoslavija bo ostala tudi v bodoče izven vojne, tako (la je v tem oziru njen položaj razčiščen in končno utrjen. Pristop k paktu treh sil je omogočil Jugoslaviji, da istočasno nadaljuje iu poglobi svoje dosedanje lojalno sodelovanje s sosedi, v prvi vrsti z Nemčijo, ki je ob tej priliki |M>-novno dokazala s\ojp visoko razumevanje za vprašanja naše,države in svoje spoštovanje do naravnih čustev našega viteškega naroda. Naj gledamo pristop Jugoslavije k paktu treh s|| s katere koli strani, predstavlja v resnici dogodek izvanredne mednarodne in narodne važnosti. l ako, da j)o pravici lahko pričakujemo, da se bodo pokazale v prav i luči vse njegove neizbežne repreknsije iu na splošno zadovoljstvo vseh zainteresiranih narodov. Jugoslavija, ki je v vsakem primeril pristopila iskreno in možato, si je svesta. da s tem iz.|K)l n j u je svojo dolžnost tako do sebe kakor tnrli do sosedov, s katerimi je tudi z geopolitičnim zakonom tesno zvezana. Belgrajski proračun Belgrad. 25. marca. m. Na snočnji seji mestnega svela belgrajske občine se je pričela debata o letošnjem proračunu ler finančni in gospodarski politiki občine. Iz poročila je razvidno, da znaša letošnji proračun belgrajske občine 433 milijonov 500.000''din dohodkov in izdatkov. Proračun je sestavljen p> jKilrebah prestolnice, ki se vsak dan veča. Iielos Ho občina nadaljevala z. graditvijo socialnih in kulturni h ustanov. Dokončala Ivo regulacijo več ulic. postavila vodovode v nekaterih mestnih predelih, razširila električno omrežje in nabavila nove tramvajske vozove in avtobuse. Občina upa. da bo letos |>o-. večala svoje dohodke pri tramvajskem in avto-busiiem prometu. Iz, poročila je razvidno, da je občina imela letos od tramvaja Rt in pol milijona dinarjev dohodkov, od avtobusa pn 27 milijonov dinarjev; Pretekjo lelo ie Belgrad porabil 85 in pol milijona Kw električnega loka in 18 in pol milijona kubičnih metrov vode. Iz. poročila občinskega svetnika g- Milutitjoviča je razvidno, rla vsak belgrajski meščan plača občini povprečno llšti din na leto. Proračunska debata se nocoj nadaljuje. Sprememba repertoarja v Drami (vetrtek. 27. marca: Brez tretjega*. Red A. Oostnvanjp Hinka Nučiča in Vike Podgorske. — Predstava Zaprta vrata odpade. Drobne novice Wn«hingtnn. 25, marra. AA. Reuter: Roosevelt je objavil danes naredbo. s katero sp vsem tujim ladjam prepoveduje plovba v filipinskih vodah, na otoku Klc.ndvke in pri Aljaski. Tuje ladje bodo smele -zapluti t in samo s posebnim dovoljenjem mornariškega ministra Knoxa. Imenovane vode 'o določene kot obrambni pasovi. Grška poročila Atene, 25. marca. Atenska agencija: Službeno poročilo 149 glavnega stana grške vojske, z dne 24. marca se glasi: Čez dan je prišlo na več točkah bojišča do živahnejšega topniškega delovanja. Na |x>dročju med rekama Absos in Vojušo je prišlo v noči med nedeljo in ponedeljkom do močnega napada sovražnika, vendar je bil ta napad odbit z velikimi izgubami za sovražnika. Na istem področju je bil čez dan odbit še en sovražnikov napad. Pri tej priliki je sovražnik utrpel večje izgube, ujetih pa je bilo 50 vojakov. Službeno sporočilo ministrstva za notranjo varnost od 24. marca pa pravi, da je sovražnikovo letalstvo bombardiralo Liksuro. Človeških žrtev ni bilo, na tudi gmotna škoda ni velika. (AA.) Atene, 25. marca. Atenska agencija: Admiraliteta javlja, da je italijanska podmornica v noči dne 11. marca s tremi torpedi napadla grški rušilec • Alfendoni«, ki pa se jc torpedom izognil in takoj prešel v protinapad. Vsi znaki so za to, da je bila sovražna podmornica zadeta. Na zahodu Nemška poročila Berlin, 25. marca. AA. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: V Severnem morju je nemški hitri čoln zbil eno britansko letalo tipa Bristol-Blenheim. Nemško pomorsko topništvo je streljalo na skupino sovražnikovih ladij v bližiui Dovera. Včeraj so nemška ogledniška letala napadla z bombami tri letališča v Južni Angliji. Zažgani so bili hangarji, barake iti nekatere jx>stranske zgradbe. Nemška letala so se med napadom spustila zelo nizko iu s strojnicami streljala na britanska lovska letala in bombnike, ki so bili na tleh. Oddelki nemških bojnih letal so južno od Krete najjadli zelo močno zavarovan britanski konvoj. Težko so poškodovala dve sovražnikovi trgovski ladji po osem tisoč ton. Razen lega so nentška letala navzlic močnemu protiletalskemu ognju uspešno napadla pristaniške naprave v La Valetti na Malti. Opaziti je bilo veliko število zadetkov na ladjah in pristaniških napravah. Jugozahodno od Krete je bila težko zadeta neka britanska bojna ladja in-neka patrolna ladja. A ngleška poročila London, 25. marca. AA. Reuler: Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost poroča: V noči med ponedeljkom in torkom ni bilo nobenih dogodkov. Včeraj jx>|>oldne je bilo eno letalo zbito v Cornvvallu. Maršal Graziani je sam odstopil Nekje v Italiji, 25. marca. A A. Štefani: Na lastno prošnjo sc je maršal Italije Rodolfo Graziani umaknil s položaja šela general-nega štaba v vojski v Libiji m s položaja vrhovnega poveljnika oboroženih sil v Severni Afriki. General Italo G a r i b a I (I i je bil imenovan za guvernerja Libije in vrhovnega poveljnika italijanskih oboroženih sil v Severni Afriki. General Mario Roata, podšef italijanskega štaba, je prevzel dolžnost šefa glavnega štaba. General Francesco R o s s i jc bil imenovan za podšefa glavnega generalnega stana. Angleška poročila Kairo, 2p„ marca. AA. Reuter: Vrhovno poveljstvo britanskih sil na srednjem vzhodu sjx>ro-ca med drugim: Eritreja: Naše čete so odbile ponovne protinapade sovražnikovih oddelkov jugovzhodno od Kerena. Abesinija: Naše čete se približujejo Hararju, medtem ko se operacije severozahodno od Negelija ugodno razvijajo. Kairo, 25. marca. Reuter: Srdite borbe se vodijo na 6 do 7 km pred Kerenom. Italijanske čete sc zelo močno upirajo. (AA.) Kairo, 25. marca. Reuter. Letalsko poveljstvi angleške vzhodne armade poroča: Eritreja: Vso nedeljo, od zore do mraka so angleški bombniki bombardirali sovražnikove postojanke pri Kerenu, na katere so zmetali nad 10 ton bomb. Libija: Skupine angleških bombnikov so napravile polet nad Tripolitanijo, kjer so napadle sovražno ladjevje v zalivu Sirte kakor tudi letališče v I"a met ii. škoda je bila po prepričanju pilotov velika, dasi zaradi oblačnosti ni bilo mogoče točno razločiti vseh uspehov. Sovražna letala so včeraj, v ponedeljek, bombardirala Malto. Bombe so napravile le ncznalno Nairobi, 25. marca. Reuter: Poročilo povelj-stva južnoafriškega letalstva pravi med drugim, da so južnoafriški bombniki tudi 23. t. m. nadaljevali z napadi na železniško progo Addis-Abeba—Dži-buti in sicer na odseku med Avašo in Diredavo. Malta, 25. marca. Reuter: Uradno sporočilo pravi, da je bilo v spopadih nad Atalto, do katerih ie prišlo v nedeljo, zbitih 10 do 12 sovražnikovih ietal. ločni podatki bodo kmalu objavljeni. (AA.) V Afriki Italijanska poročila Nekje v Italiji, 25. marca. Stelani: Poročilo št. 201 italijanskega glavnega stana o operacijah v Afriki se glasi: Severna Afrika: V okolici Sirte so angleška letala bombardirala in s strojnicami streljala na naše čete. Bilo je več ranjenih. V vzhodnem delu Sredozemskega morja so naša letala zadela z velikimi torpedi parnik, ki je prevažal čete. Razen tega so bombardirala tudi druge ladje. Nemška letala so potopila cisternsko ladjo z okrog 10.000 tonami in neko drugo ladjo. Vzhodna Afrika: Nadaljuje se bitka pri Kerenu. Na odseku pri Džidžigu sovražnik močno pritiska, toda naše čete ga zadržujejo. Neghelli, ki smo ga zaini izpraznili, je sovražnik zavzel. Na odseku Javelo-Gala-Sibama jc bil odbit sovražnikov napad s težkimi izgubami za sovražnika. Angleška letala so izvedla napad na Asmaro in pri tej j>riliki jc bilo 0 mrtvih in 23 ranjenih. Poškodovane so bile stanovanjske hiše. Macuoka pri Stalfnu Tokio, 25. marca. AA. DNB: Čeprav ni znana vsebina razgovorov, ki so se vodili na sestanku japonskega zunanjega ministra M a e u o k a in Stalina, pa v tukajšnjih krogih smatrajo, da je la sestanek zelo velikega pomena. V zvezi s sestankom v Moskvi smatrajo tukaj, da l>o to imelo velik vpliv na razvoj japonsko-sovjetskih odnošajev. V tukajšnjih političnih krogih po-udarjajo, da se je zgodilo drugič, da je Stalin sprejel predstavnika Japonske. V izjavi; ki jo je dal dopisniku Tokio Asahi fUnibuna v Moskvi.o priliki sestanka s Stali-| n o iii in M o ln t o vi m. jo japonski zunanji minister M a e n o k a rekel, da je obema sovjetskima državnikoma iz.raz.il svojo zahvalo za prisrčen sprejem v Moskvi, kakor tudi za vse usluge, ki so mu Itile izkazane med potovanjem skozi sovjetsko zvezo. Na koncu svoje izjave je Macuoka poudaril, da veruje, da se bodo zbnlj-sali odnošaji in zveze, ki vežejo Japonsko in Sovjetsko zvezo, in kateri izvirajo še. iz prejšnjih časov. Rim, 25. marca. b. Službeno poročajo, da pride ja [ionski zunanji minister Macuoka jutri v Berlin, kjer bo oslal pet dni, Dne 31 t. m. bo odpotoval v Rim, kjet- se bo zadržal tri dni Sovjeti Turkov nc bodo napadli, če bi prišli v spor s kakšno državo Sovjetsko sporočilo turški vladi in turška izjava na to Ankara. 25. marca. Anatolska agencija: Sovjetska vlada je objavila lole uradno sporočilo: Te dni je prišlo do izmenjave izjav meil turško in sovjetsko vlado. Ta izjava je nastala spričo vesli, ki so se. pojavile v tujem tisku, češ da bi Sovjetska zveza v primeru, da bi Turčija stopila v vojno, izkoristila težave, v katerih Iii se znašla Turčija in da bi s svoje strani napadla Turčijo, kakor tudi r zveji z nekim vprašanjem, ki je bilo o tej stvari postavljeno, je sovjetska vlada obvestila turško vlado o sledečem: 1. Takšne vesti ne ustrezajo stališču sovjetske vlade. 2. V primeru, dR bi bila Turčija dejansko napadena in (In bi bila prisiljena vstopiti v vojno zaradi obrambe, svojega ozemlja, bi morala Turčija v skladu z nenapnilalnim paktom, ki obstoji meil njo in Sovjetsko zvezo, računati na popolno razumevanje in nevtralnost Sovjetske zveze. Turčija je izrazila sovjetski vladi najiskre-nejšo zahvalo za to izjavo in ji dala vedeli, da more Sovjetska zveza s svoje strani v primeru, da bi se sama znašla v podobnem položaju, računali na popolno razumevanje in nevtralnost Turčije. (AA) »Manevriranje Josipa Visarjonoviča Stalina« — po francoskem »Tempsu« Vichv. 25. marca. »Temps«, ki ie oslal ofici-ozno glasilo francoske vlade, prinaša o sovjetski politiki v sedanjem važnem mednarodnem momentu razmišljanje, v katerem najprej podaja dragocene dokaze, kako sovjetski režim v nezmanjšani meri izpodkopuje v ruskem narodu krščanstvo, čeprav ne manika dokazov, da pod betonsko plastjo boljševiškega ateizma živi naprej vera v najvišje duhovne vrednole v smislu Evangelija. To nadaljevanje brezbožne politike je treba podčrtali, pravijo v Vichvju. zalo. dn se ne hi vzbujalo napačno prepričanje, da |e Stalinova politika krenila na pot »bivšega ruskega rarstva v smislu >stare ruske tradicije«. Stalin, ki ie izvedel v zadnjem času celo vrslo reform, s katerimi je - prepovedal v«ako d-'.....je boljUe- viške stranke med armado in mliill hrezstran- karskim elementom ruskega kmečkega naroda pot v sovjetske samouprave in državne uprave lako. da bo odslej razmerje med izvenstrankar-skfiiii elementi in boljševiško stranko 40 : 60, je v resnici preokrcnil zunanjo politiko čisto na ruski imperialistični tir, toda slej ko prej v pred-ziiamciiju brezbnštva. Kar se tiče sedanjega mednarodnega trenutka, je treba naglašali. da je Stalinovo manevriranje . iz.reduo-spretno in lokavo. Potem ko mu je Nemčija pripomogla do priključitve tako imenovanih obrobnih držav od Bnllika do ustja Donave. mu kaže zdaj neko približevanje anglosaškemu bloku, s čimer pa zasleduje Moskva sledeč taktičen eilj: prvič, da bi Nemčiji, ki se je. približala Črnemu morju in vbodom vanj. i»o-kazala, da bi se temu lahko postavile mejp, če hi Sovjeti dobrohotno gledali morebitni poskus Turčijo. da se temu prodiranju v zvezi 7. Anglijo upre: drugič, pa je sprejela Moskva japonskega zunanjega ministra Macuoka z. neko podčrtano vljudnostjo zalo. da bi Angliji in Ameriki dala razumeti, kako bi mogla sovjetska država v Aziji anglosaškemu bloku bodisi koristiti, bodisi mu prizadeti hudo škodo. Na vsak način hoče Stalin pokazati, da ima vsak čas priložnost približali se onemu, od katerega se je bil prej oddaljil in se zopet oddaljili od tistega.- ki so mu je nenadoma zopet začel bližati. In tako bi lahko tisti, ki =o • videli • znamenje pomladi? v konferencah Molo-lovega namestnika Višinskega s turškim in angleškim poslanikom ler v razgovorih med Hulloin in sovjetskim poslanikom v Washingloiui. Uman-skiin. bili čez nekaj časa vdrugič razočarani, če hi se v Moskvi zopet pojavil g. Rihlientrop, knt naiprisrčne.jši prijatelj svojega sovjetskega tovariša Molotova. Na vsak način, naj se Stalin obrne, na katero stran hoče. zani ostane glavno. Ha HI p o oslabitvi evropskih in ameriških ideologij zmagala revolucija brezbožnega boljševizma s pomočjo politike obnovljenega državnega imperializma Rusije. V leni oziru ga v resnici moremo smatrati za naslednika carske politike . ki prav lako ni bila vseslavjanska, ampak se je vezala z, vsakim, ed katerega si je obetala korist za Rusijo kol imperij najbolj številnega belopoltega naroda na svetu. Atw. 70. .'SLOVENEC«, sreda 20. marca fTOT. Mi, ki smo ta dom pomagali graditi.. Lepo zborovanje ljubljanske invalidske organizacje Ljubljana, 25. marca. Danes dopoldne so imeli invalidi v Delavski fborniM zborovanje in se jih je zbralo lepo število, kar je dokaz, kako živo se zanimajo za delovanje svoje organizacije in da odobravajo vsestransko prizadevanje uprave, ki se trudi, kolikor more, za izboljšanje gmotnega stanja tistih, ki so žrtvovali svoje zdravje za boljše življenje svojih potomcev, kar nam še posebno danes prihaja pred oči, ko smo sredi vrtinca dogodkov. Predsednikovo poročilo Predsednik g. Mlekui Vekoslav je uvodoma pozdravil zastopnika banske uprave g. Zorna, šefa invalidskega odseka ter g. dr. Kodreta, načelnika mestnega socialnega urada, ki je zastopal mestno občino, nato pa je med drugim dejal: V zadnji poslovni dobi je bilo opažati, da se članstvo bolj nego prejšnja leta zanima za delo in uspehe odbora, opaziti je bilo tudi, da se zaveda svojih pravic in tudi seveda svoiih dolžnosti do lastne organizacije. Ta razveseljivi pojav nam dokazuje, da smo imeli prav, ko smo z zdravim optimizmom dvigali med članstvom živo vero v preporod in napredek naše organizacije iz mrtvila, v katerega je pod silo razmer padla po letu 1929. 1 oda z novo uredbo se je pojavilo novo upanje in naš« vrste so oživele. S tem pa se je tudi povečalo delo: prijave, delo za prevedbo po novi uredbi. Toda odbor se je tega zavedal v polni meri in ustregel vsem zahtevam ter članom. Zaradi prijav po novi uredbi je število članstva silno naraslo in v primeri s prejšnjim številom pred uveljav-lj«njem uredbe se je članstvo celo potrojilo. In za večino teh je odbor izdelal prijave, odnosno pomagal in svetoval, da je lahko vsak prišel do svojih, v uredbi uveljavljenih pravic. To delo nam je bilo lahko, opravljali smo ga vsi brez nejevolje, ker smo se zavedali, da vojni invalidi in vse vojne žrtve morajo priti do svojih pravic, ki smo jih odkupili z lastno krvjo, vdove pa imajo pokopane tam svoj« može, starši svoje sinove. Svoboda naroda, svoboda države nam mora biti nad vse draga in za obrambo te svobode nam ne sme biti nobena žrtev prevelika ne pretežka. Mi vojni invalidi, ki smo okusili vse gorje, ki ga prinaša vojna s seboj, ne bi prav nič pomišljali, če bi bilo treba tudi dejansko pomagati, da se le ohrani naš dom nedotaknjen, prost in svoboden, našim otrokom in tudi njihovim potomcem. Dom, ki smo ga sami pomagali graditi, smo po svojih skromnih in okrnjenih močeh pripravljeni tudi braniti. Naj živi kraljevski dom, naj živi svobodna in neokrnjena Jugoslavijal Tajniško poročilo je podal g. Janko Mozer in poleg drugega povedal; Stanje članstva pri zadnjem občnem zboru (brez K. O. Vrhnika) je bilo skupno 1188. Pristopilo je 192 novih članov in članic, odpadlo pa je 115 članov in članic. Od tega jih je umrlo 38, 65 pristopilo k drugim okrajnim in krajevnim odborom, 12 pa je bilo črtanih, odnosno so sami odstopili, ker je bila njihova prijava za priznanje invalidnine po novi uredbi definitivno odbita Stanje članstva je danes sledeče: Invalidov je skupno 723, od teh je 451 zaščitenih, 272 nezaščitenih. Vdov in stsriSev: 542 zaščitenih, 314 nezaščitenih. Skupno torej 1265 invalidov, vdov in sta- rišev, od teh 827 zaščitenih in 438 nezaščitenih, t. j. da nimajo svojih prijav rešenih. Tako prejemata od našega članstva komaj dobri dve tretjini redno svoje invalidske pokojnine, vsi drugi še čakajo rešitve. Naše vrste so se od zadnjega občnega zbora tudi precej razredčile. Kakor sem že gori omenil, je med tem časom umrlo 38 članov in članic, in sicer 20 invalidov in 18 vdov in staršev. Intervencij je napravila pisarna od zadnjega občnega zbora rekordno število, posebno na invalidskem sodišču, kjer se je interveniralo redno vsako soboto v najmanj 10 slučajih za rešitev prijav. Večina teh priiav je bila uspešnih. V mnogih slučajih j« odbor interveniral za razne službe in delo, vendar so bile te intervencije v največ slučajih brezuspešne, posebno kar se tiče zaposlitve invalidov. Zelo številne so bile tudi intervencije pri Vojnem okrožju za nadpreglede invalidov, ki morajo čakati po več mesecev, da pridejo na vrsto. Po poročilu blagajnika se je predsednik zahvalil za pomoč banski upravi, mestni občini ljubljanski in Trboveljski premogokopni družbi za cenejšo nabavo premoga članstvu. Nato je v imenu nadzornega odbora g. Metlika predlagal odboru razrešnico, ki so io navzoči soglasno sprejeli. Po-slonc so bile brzojavke kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, socialnemu ministru, banu dr. Natlačeni! in županu dr. J. Adlešiču pa zahvalni pismi. Nato je zastopnik oblastnega odbora g. Štele govoril o novem invalidskem zakonu in kaj so invalidi z njim pridobili, o staniu. uspehih in bodočih nalogah invalidskega združenja. Zdravstvena zadruga Nova invalidska uredba predvideva brezplačno zdravljenje invalidov in vdov po bolnišnicah, zdraviliščih in drugod, brezplačna zdravila in zdravniški pregled na domu. Toda to se izvaia samo glede zdravljenja v bolnišnicah. Če pa hoie imeti kdo zdravniški pregled na domu in brezplačna zdravila, mora to sam plačali, potem pa dobi povrnjene stroške od narodnega invalidskega sklada. To pa je zamudno, ker invalidski sklad denar počasi nakaže, mnogim pa je to sploh nemogoče, ker nimajo denarja ne za zdravnika ne za zdravila. Zdravstvena zadruga pa naj bi bila tista, ki naj bi založila denar za take primere, potem pa bi poračunala z narodnim invalidskim skladom Vsak, kdor bi stopil v to zadrugo, naj bi plačal 20 din kot enkraten delež za vedno s petkratnim jamstvom, članarina pa se bo določila pozneje. Za enkrat je bilo govora, da bi znašal mesečni prispevek 5 din, morda pa še manj. To bi se še videlo. Glavno je, da je bila misel v načelu sprejeta, čeprav so se pojavili nekateri skrupulozni, premalo utemeljeni pomisleki. Upravno delo odbora bo prihodnje poslovno leto opravljal v glavnem isti odbor « predsednikom g, V Mlckužem na čelu. Po slučajnostih se jc lepo uspelo zborovanje zaključilo in predsednik je članstvo pozval naj se svoje organizacije z vsem srcem oklene, odbor pa bo svoje delo, kakor doslej, opravljal v zadovoljstvo vseh članov ter se boril za to, da bodo dosegli še tisto, česar do sedaj niso. Aspirin Deset let dela za gluhoneme & ki (t d za »Dom gluhih« V telovadnici ljubljanske gluhonemnice jc bil na praznik dopoldne jubilejni deseti redni letni občni zbor Podpornega društva za gluhonemo mladino. V lepo okrašeni dvorani so se zbrali številni člani in prijatelji društva, prav tako pa gojenci zavoda. Občni zbor je začel predsednik veletrgovec g. Andrej Surabon, ki je najprej pozdravil zastopnika g. bana načelnika prosvetnega oddelka g. dr. Lovra Sušnik a, zastopnika ljubljanskega župana podnačelnika socialnega odbora g. Joia Vidra, domačega šenipetrskega župnika g. Alojzija Košmer-Ija, zastopnika Karitativne zveze dr. Ledenika, predsednika KTD dr. Gregorija Pečjaka, sotrud-nico iz Kranja gospo Slano Česnjevo, zastopnika Društva gluhonemih g. C. Sitarja in ravnatelja gluhonemnice g. Dermelja. Z odobravanjem je bil nalo sprejet njegov predlog, naj še pošlje vdanost-na brzojavka Nj. Vel. kralju Petru 11. Po uvodnih predsednikovih besedah, v ka'erih je orisal desetletno delo društva in podčr'al njegov pomen za bodočnost, je izrekel čestitke v imenu g. bana načelnik g. dr. Sušnik, nakar se je društvu in njegovim požrtvovalnim članom v imenu gluhonemih zahvalil g. ravnatelj Dermelj, gojenka zavoda pa je predsedniku izročila lep šopek rdečih nageljev. O delovanju društva v zadnji j>oslo\n: dobi je poročal tajnik g. Vilko Mazi ki jo poudaril, da zanimanje za društvo v javnosti vedno bolj raste in da društvo sedaj išče drugega Holzapfla, ki bi si v domu gluhih postavil trajen spomenik. Namesto obolele g. Vite Zupančičeve, k: jo že, deset let blagajničarka, je prebral poročilo tajnik. Društvo je prejelo lani na podjioiab 54.760 din, izdalo pa je na podporah 3-1.OCR; din. Vsi stroški so znašali 44.080 din, pos'ovno drbo pa je zaključilo društvo z 18.500 din prebitka, tako da znaša čisto premoženje društva sedaj skoraj 100 000 din. Soglasno je bila sprejeta razrešnica odbo-u. blagajničarki pa razrešnica s pohvalo. V imenu uprave je predsednik slavil predlog, naj se požrtvovalni solrud- ln vsaka Aspirin tableta nosi „Bayer"-jev križ. „Bayer"-jev križ je edino jamstvo, da sta res dobili Aspirin. Ne pozabite nikdar, da ni Aspirina brez „Bayer"-jevega križa! •s'« 'tO pod & br. 17i1 on JJ 1,1 niči Vila Zupančičeva in Slava Česnjeva imenujeta za častni članici, kar je občni zbor z odobravanjem sprejel, predsednik pa je izročil častne diplome. Sprejet je bil nadaije pravilnik »Doma gluhih«, za katerega društvo zbira sredstva. Podpredsednik g. Janko Čepov je nalo sporočil, da je predsednik prav prid občnim zborom izročit za *l)om gluhih* 15.000 (lin, tako da je z njegovim prejšnjim darom ie daroval 25.000 din. Izreke! je predsedniku najlepšo zahvalo. Pra^ tako sp je od srca zahvalil požrtvovalnemu tajniku g. Vilku Maziju, ki deluje že deset let in čigar zasluga je, da je društvo tako lepo napredovalo. Občni zbor jr> še sklenil, naj članarina še naprej ostane 12 din letno kakor tudi, da se presežek poslovnega leta razdeli na sklad Vile Zupančičeve 'n na =klad za -Dom gluhih* v razmerju 1:2. G. predsednik je izrekel nato vsem udeležencem zalivalo za udeležbo in zaključil občni zbor. Gostje =o si nalo pod vodstvom ravnatelja g. Dermelja ogledali gluboneinnico. Zanimiva pravda za milijonsko dediščino Sovjetska zveza pred novimi socialnimi preobrati Te dni so imeli v Kremlju v Moskvi 18. kon- j življenje v Sovjetski zvezi.Vso pozornost mora gres komunistične stranke. To pa ni bil običajni kongres komunistične stranke, ki se mora sniti vsaj enkrat v treh letih, ampak je bila to vsesovjetska konferenca komunistične stranke, ki pa je bila v bistvu isto kot so običajni kongresi komunistične stranke. Zanimivo je, da je prišlo na tej konferenci v glavnem do izraza dejstvo, da se v Sovjetski zvezi pripravlja nekakšna rehabilitacija kmeta in intelektualca, ki dosedaj nista bila člana stranke. Uvodoma se je na konferenci najprej obravnavalo vprašanje sovjetske industrije. To poročilo o stanju sovjetske industrije je jjodal tajnik stranke Malenkov in je poročilo prav za prav strašna obtožnica proti sedanjim voditeljem sovjetske industrije, obenem pa silno žalostna slika o stanju sovjetskega gospodarjenja. Obložil je številna petrolejska, tekstilna, premogokop-na in železarska podjetja, da ne izvajajo načrtov, ki jih je sestavila sovjetska vlada. Malenkov je rekel, da »so nekatera podjetja celo zmanjšala svojo proizvodnjo v primeri z letom 1939.« Silno je ' tožil nad zapravljanjem in slabim gospodarstvom v industriji in prometu in ie navajal za to tudi nekaj zgledov: v neki tovarni so pod snegom našli 70 strojev, ki bi lahko že zdavnaj služili, pa so tam.rjaveli itd. Orodje se ne uporablja tako, da bi bilo izrabljeno tako, kakor to dopušča njegova zmogljivost. Povedal je tudi, da tovarne slabo delajo v začetku meseca, proti koncu mcseca pa hočejo dohiteti, kar so zamudil«, toda pod pogo-jem, da se plačujejo nadure V tovarnah se nikdo prav ne zanima za način delovanja strojev, ampak delajo vsi kar tako na »slepo srečo«. Stroji se tako hitreje in nepravilno izrabijo, nadomestni deli se napačno vstavljajo ali pa nepravilno in ob nepravem času. Disciplina v podjetjih je slaba, je izjavil Malenkov. Le slabo se izvajajo zakoniti predpisi, ki so bili izdani v juniju 1940. Zato predlaga Malenkov, da mora »ravnatelj podjetja postati pravi voditelj obrata in podjetja, sam mors nositi vso odgovornost in prav tako mu mora oblast prisoditi v podjetju vso avtoriteto, da bodo vsi morali izvajati njegove ukaze. Delavske strokovne organizacije in njihovi zaupniki morajo sodelovati z ravnateljem in mu pomagati, ne smejo mu pa nasprotovati, pač pa ga morajo podpirati in skrbeti za to, da bodo njegovi ukazi izvajsni in Izpolnjeni.« Seveda je mogel Malenkov tako govoriti samo, ker mu je Stalin to dovolil in mu naročil, kaj nnj govori. Prav gotovo se v Sovjetski zvezi pripravlja važna preosnova vsega osebja, ki vodi sovjetsko gospodarstvo. Malenkov je namreč v svojem poročilu kar naravnost napadel več komisarjev, ki so krivi, da je v sovjetskem gospodarstvu tako stanje. Rekel je. da so to komisar za trgovsko mornarico Dupelski. komisar za električno industrijo Bogatirev, komisar za promot Šiškov, prav tako pa je Malenkov imenoval še celo vrsto ravnateljev in načelnikov odsekov. »Pravda« pa ie po tem govoru pisala, da se bo zaradi teh navedb popolnoma spremenilo notranj« a sedaj stranka posvetiti poljedelstvu in industriji. Tokrat se je namreč prvič zgodilo, da jc komunistična stranka izjavila po Malenkovih ustih, da je zadovoljna s tem, kar dela kmet. Toda brez opravičila je za napake za nositelja — vsaj dosedanjega — za industrijskega delavca. »Pravda« očita temu delavstvu, da sc je polenilo, ker je stranka preveč storila zanj in ga preveč zaščitila. V Travniku se je le dni končal proces za mil ionsko dediščino neke travniške družine, ki ic dvignil veliko prahu in bil dolgo časa prednici dnevnih pogovorov po vsej Bosni. Ilaiiu-ma Djiiinušič je po svojem možu podedovala ogromno premoženje. Ilaiiuina je živela čisto zase in strogo po naukih preroka Mohameda. Velik dei dohodkov svojega premoženja jc darovala za dobrodelne namene. Kdor koli je bil v stiski, jc potrkal na vrata že poslarne Hanu-liio. ki ie zaradi svoje darežljivosti izredno priljubljena. Med drugimi je bogato obdarovala svojo siromašno sorodnico Zebro Bašagič pod pogojem, da kupi v Belgradu veliko hišo, od dohodkov le hiše pa ji plačuje mesečno rento po 5000 dinarjev. Tudi Zehrincga brala Seliina jc Itnnumu bogato obdarovala. Ko jc Fcliiin Djuniušič, bližnji sorodnik darežljive llanmne, ki je po šerialskem pravu njen dedič in pravni naslednik, o teli darovih zvedel, je vložil pri šeriatskeni sodišču predlog, naj se stara lianunia slavi pod kuratelo, ker ni več pri zdravi pameti. Ta korak Djiumišiča jc seveda silno razburil prijatelje in znance stare Ilanunie, pa tudi številna društva, ki so od nje prejemala podporo. O bi šerialsko sodišče ugodilo predlogu Djuniušiča, bi le podpore odpadle. Šerialsko sodišče v Travniku ic sklenilo, naj staro Hanimio preiščela dvu zagrebška zdravnika-specialisla. Ko sta dr. Ilerzog in dr. Vranešič dolgo časa opazovala in preiskovala posestnieo mili ionskega premoženja, sla kot sodna izvedenca podala mnenje, da ie stara žena popolnoma prisebna in duševno zdrava Ko so DjumuŠič in še drugi sorodniki, ki so»se pridružili njegovemu predlogu, videli da ie po lem zdravniškem izvidu njihova stvar izgubljena, so nn travniškem šeriatskeni sodišču trdili. da zagrebška zdravnika-specialisla nista preiskala posesluice milijonskega premoženja, marveč da se jc dala od njiju preiskali neka druga, duševno zdrava, stara žena pod imenom llniuimc. Sodišče je nalo odredilo novo zdravniško preiskavo po dveh sarajevskih zdravnikih. Proti tej odločitvi pa ie lianunia DjumuŠič pn svojem pravnem zastopniku vložila pri najvišjem šerialskem sodišču priziv. To sodišče ie prizivu ugodilo in odredilo, naj ta proccs izvede šerialsko sodišče v Zenici. Sodišče v Zenici je. ko so zdrnvniki-spe-eialisli ponovno ugotovili, rla je darežljiva milijonarka dilševno popolnoma zdrava, zavrnilo predlog Fehiinu Djiiinušiča in sorodnikov. Proti tej odločitvi se je Fcliini priložil na najvišje šerialsko sodišče, ki je nkl vrnilo sodišču v Zenici. da pojasni nekatere stvari. To sodišče ie zahtevalo od Feliinia in njegovih tovarišev, da morajo naprej plačali večjo vsoto denarja za kril je pravdnih stroškov. Ker se je sorodnikom slarc dobrolnice zdela ia vsola previsoka, so se vnovič priložili na najvišje šerialsko sodišče. Najvišje šerialsko sodišče je lo pritožbo Febiina v celoti zavrnilo in sedaj bi morali nasprotniki stare dobrolnice založili določeno vsolo za nadaljevan ie procesa Ker niso mogli spraviti skupaj toliko denarja, marveč so umaknili svojo pritožbo, ie poslala odločitev šerial-skega sodišču v Zenici nravomočna in lianunia Diunuišič bo lahko še naprej na splošno veselje in v korist mnogih potrebnih po lastni volji razpolagala s svojim ogromnim premoženjem. F. S. Finžgar t Pod svobodnim soncem Povesi davnih dedov n. Drugi dar. priwj"o v tabor tudi ostali Sloveni, sredi devojk pa jezdi ovenčanega konja R n rl o v a n , s ph.nko v rokah in bije nanjo, dn so jeeale strune novo, zmagoslavno pesem. 44. Zučnc se veselje, povsod vrisk, smeh, petje in roj 45. Iztok: »Sloveni smo zmagali. Zares. Ampak prav zn prav je zmagal slučaj. Zaseda in ukana sta zmagali, no mi. 1 o njihovo orožje in vo-jovanje! (''emu nnm divjo moč!« Obvezana glava mu kloni nn ležišče, nisli pn hrepene in blodijo po bodočnosti ... KOVJLC& Združen e hmeljar ev za Slovenijo ustanovljeno Celje, 25. marra. Na praznik Marijinega Oznanjenja so se zbrali v Celju slovenski hmeljarji iz Savinjske doline, šoštanjskega okraja in drugod, da ustanove /.druženje hmeljarjev v Sloveniji. Na ustanovni občni zbor je prihitelo 1200 hmeljarjev. Zborovanje je bilo v veliki dvorani Ljudske posojilnice iu ga j» začel senator g. Mihelčič. Na občnem zboru je imel referat zastopnik kmetijskega ministra in šef odseka za poljedelstvo pri banski upravi g. inž. Simonič. Nalo so bila prebrana in sprejeta društvena pravila. Sledile so volitve upravnega odbora. za čigar predsednika je bil izvoljen Konrad Tumšek iz Polzele. Sprejet je bil proračun, ki določa 200.000 din izdatkov. Po raznih podrobnostih. ki so v glavnem obravnavale prodajo hmelja, je bil ustanovni občni zbor zaključen. Obširno poročilo o tem tako važnem zborovanju, ki je strnilo vse hmeljarje v Hoveniji v skupno združenje, bomo priobčili v jutrišnji številki. Koledar Sredi. 26. marca: Einanuel, muSenec; Ma-ksima. mučeniea; Ludgar, škof. Četrtek, 27. marcu: Janez Damaščan, cerkveni učenik; Rupert, škof; Lidija, mučeniea. — Mlaj ob 21.11. Herschel napoveduje dež in sneg. Letopis 26. marca 1 27. leta je umrl na Dunaju Lmhvig van Beethoven, velikan moderne zahodne glasbe, po svojih delih neumrljiv. Njegovo delo pomeni preobrat v glasbeni umetnosti, kajti sedaj nastopi čudovit dvig, razjion med zemljo in večnostjo, med človeškim in božjim. Vse njegovo ustvarjalno delo je borba za izrazom najvišjega občutja in čustvovanja, dokaz subjek-tivno-religioznega, po nobenem trpljenju in nesreči uklonljivega, človeštvo ljubečega duha. V Beethovnu je dosegel višek in dojx>lnilo v sredi IS. stoletja začeti glasbeni razvoj, ki je dospel preko ljubezenskega in čustvenega stila do prave klasike; predhodniki so mu Haydn, Gluck, Mozart, Bach in zastopniki pariške Ojiera comioue. Se v začetku Beethovnovega bivanja na Dunaju se kažejo vplivi družabne glasbe rokokoja. nato pa izoblikuje svoj patetični. čisio na individualnem izrazu sloneči stil. Svetovnonazorno se je razvijal pod vplivom Herderja, Schillerja, Kanta in |iosebno Rou-seauja. v religioznem pa v smislu prosvetlje-nega kolnskega katolicizma Katoliško religioznost kaže že v cekveni glasbi, jiosebno pa v svoji Missi solemnis« (1824.), ki so jo nekateri znioino tolmačili kot interkonfesionalni ali celo panteistični izraz njegove duševnosti. 26. marca 1838. leta se je rodil v Brodil pri Boli Bistrici Janez Mencinger Maturiral je v Ljubljani. diplomiral in promoviral iz prava na Dunaju, bil koncipient v Brežicah, nato advokat v Kranju, od leta 1SS2 pa do smrti I. 1912 v Krškem. Mencinger je eden od začetnikov sloven.-ke novelistike v dobi Slov. Glasnika (1S5S-6S.), on je prvi naš pripovednik, ki slika življenje meščanskih krogov (Veirogončič, Skušnjava in skušnja), že v mladosti se kažejo glavne smeri njegove individualnosti, ljubi šalo in satiro. Po glasniku je nastopil o dolg odmor, nato pa se je zopet glasil v Lj. zvonu Leta 1S93, je izšlo njegovo največje delo lilo-zolijski roman Abadon, bajka za starce . kjer se bori proti pesimizmu in proti komunističnemu družabnemu redu. Zadnje in morda tudi najbolj zrelo delo je Moja hoja na Triglav , umetniško delo posebne vrste, pripovedka, po-topis in kulturnozgodovinski esej. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl gospod Danilo Jrršrk, zobotehnik Pogreb bo danes ob pol treh popoldne z Zal. kapela sv. Janeza, na pokopališče k Svetemu Križu. ■f V Zalem logu pri Železnikih je umrla dolgoletna gospodinja pri g župniku Antonu liri-' barju gospodična Frančiška Pečan. Dobre župniške tete se bo marsikdo s hvaležnostjo v srcu spominjal. zakaj vsakdo je bil od nje gostoljubno sprejet, mnog siromak pa obdarovan Dočakala je starost 78 let in je skoraj do zadnjega še vsak dan brala Slovenca'. -j- V Ljubljani ie mirno v Gospodu zaspala gospodična Angela Deleja. Pogreb bo v četrtek, dne 27. marca ob štirih popoldne z Zal, kapela sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. ■J" V Zagrebu je umrla gos|ia Olga 1'alcs, so-jiroga profesorja v pokoju g. Alfonza Valesa in mati inž. Alfonza. Pokojfaii jo bodo danes na Miro-goju. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! * — Za gimnazijo v Krškem in za zboljšanje železniškega prometu nu progi Zidani most— Zagreb. Dopisnik iz Dobove si želi v iSloveucu« zadnje nedelje ugodnejših zvez z Zagrebom, ker od tu gravitira vse v Zagreb, ker je bliže, je samo 25 k m oddaljen, medlem ko je Ljubljana 120 kun. izboljšanja si dopisnik žuli zlasti zaradi srednješolske mladine, ki hodi v zagrebške šole. Upam. da tega dopisa niso prebrali samo na železniški direkciji, ampak še kje drugje. Če ni to dovolj jasen opomin, da je gimnazija v Krškem nujna potreba, potem ne vem, kaj bi še naredili. Kaj pa naj počnemo z absolventi, ki bodo imeli celotno srednješolsko izobrazbo brez slovenščine? Na Hrvatskem jili načelno odklanjajo kol nedoinačine, a pri nas bodo nerabni, ker ne bodo poznali ne materinega jezika, ne domaČe književnosti, ne domače zgodovine, ne domačih razmer, kar vse mora dati srednja šola. Je še veliko vprašanj, ki se človeku bude, zlasti z gospodarskega in izseljenskega področja, in ki sc pleto v eno samo ugotovitev: Ljubljana se premalo meni za kraje na obeh straneh Save od Zidanega mosta dalje. Naj se zaveda, da je »Zagret) satno 24 km oddaljen, medtem ko je Ljubljana 120 km, kakor pravi dopisnik. Tukaj se samo ne bo nič naredilo, kvečjemu pokazilo. Treba bo poskrbeti, da si ne bi kdo o slovenstvu teh krajev, ki so bili vedno trdno slovenski, dasi sta jih Ljubljana in Maribor rada imela za desetega brala pri hiši, delal kakih neopravičenih sodb ali celo računov. Res je prav železniški promet eno bridkih poglavij. Trideset let se že vozim loti, pa ni in ni dobrih zvez na Zidanem moslu. Pojdi dol, pojdi gor. za Zidani most si pripravi roman in nekaj kovačev za kolodvorsko restavracijo. Redki so direktni osebni vlaki. Dobre zveze z ostalo Slovenijo in pa gimnazija v Krškem, za to se bo treba najprej zavzeti, dasi je prav, če se upoštevajo sedanje razmere, dokler gimnazije še ni. Upajmo, da bodo izvrstni krajepisni večeri v radiu, ki so jih to zimo prirejali rojaki s štajerske strani, prepričali »Ljubljence zaspance c, da slovenskega J Posavja ne sinejo zanemarjati. Seveda tudi mi jio- i savski rojaki ne smemo rok križem držali. — Slovenski avtomobilski klub bo v kratkem priredil svoj drugi šoferski tečaj za člane in članice. Predavanja o teoriji in negi avtomobila, o policijskih predpisih in pravilni vožnji se bodo začela v kratkem in predvidoma trajala šest tednov. Glede praktičnega dela tečaja in zaradi tež-knč, ki so v zvezi z nabavo pnevmatik in goriva, ni mogoče zagotovili udeležencem tudi lega dela pouka. Pač pa bo Slovenski avtomobilski klub po možnosti jjoskušal urediti to vprašanje in bodo udeleženci ob koncu teoretičnega tečaja o nadaljnjem programu obveščeni. Slovenski avtomobilski klub se je odločil, da priredi vsaj teoretični del tečaja, ker se zaveda, da je treba ustvariti možnosti, da se smisel za inolorizacijo in avtomobilizem čimbolj širi. Pravilno razumevanje vseh teh vprašanj ni samo važno za bodoči kader naših vozač ev, temveč tudi z.a vsakogar. Avtomobilizem je važen faktor sedanjosti, č- ga bomo obvladali, bomo pripravljeni tudi za bodočnost Slovenski avtomobilski klub je pred odločitvijo, da priredi svoj drugi šoferski tečaj, tudi pretehtal pomisleke, ki so bili od nekaterih strani objavljeni ob priliki prvega tečaja V zvezi s tem ugotavlja Slovenski avtomobilski klub, da v smislu svojih pravil in v okviru možnosti prireja tečaje za izobrazbo vseh, ki se za avtomobilizem zanimajo. Na izdajanje vož- * niških izkaznic z« suinovozače in poklicne šoferje pa Slovenski avtomobilski klub nima nobenega vpliva. Čeprav stremi za tem, da bi bil kader vo-začev čini večji in je glede tega v veljavi uredba o šoferskih izpitih. — »Znplunknrji« je naslov novi humoristični knjigi, ki jo je napisal Joža Vovk in jo bogalo ilustriral Ilinko Snirekar. Cena je 35 din za izvod in jo dobite v vseli knjigarnah. Če jo boste naročili po pošli, pišite ponjo na: Tiskovno društvo. Kranj. Ker je naklada omejena, si jo pravočasno preskrbite! — Izšla je 25. številka »Straže« v viharju <, tedniku za študirajočo mladino. List je pester in posvečen vprašanjem, ki tarejo predvsem nas mladi razumniški rod. Uvodnik govori o satanu, ki je početnik in predhodnik današnjega materia-lizma. Zato je prva dolžnost mladine, da se bori Eroti vsem izrodkom satanizma v našem času. ep članek je posvečen obnovitvenemu gibanju francoske mladine Nadalie prinaša informativne podatke o čeških bogoslovcih, ki so sedaj edino in največje upanje svoiega naroda Zanimanje bodo zbudili podatki o novem naravoslovnem institutu, ki ji h je list dobil od dekana filozofske fakultete. Bavi se tudi s pojavi boljševiške propagande v naši publicistiki (Ženski svet) Bogato številko pa zaključuje pogled v miselno zmedo liberalnega dijaškega lista »Naša volja««. — V »Službenem listu« kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. marca t. I je obiavljena »Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o ureditvi ministrstva za pravosodje«, dalje »Uredba o obvezni prodaji presežkov pše-nce, rži, soržice, ječmena, koruze in moke od vseh krušnih vrst žita«, »Naredba, katero blago smejo imetniki zadržati za svoje potrebe na podstavi čl. 1., odst. 2., uredbe o obvezni prodaji presežkov pšenice, rži, soržice itd.« Odredba o srezih glavnega proizvajalnega območja, za katere veljajo cene, predpisane v členu 3., odst. 1, uredbe o obvezni prodaji pšenice, rži, soržice itd.«, »Naredba o kontroli izvoza konoplja in lana«, »Sprememba pravilnika za izvrševanje zakona o organizaciji linančne kontrole«, »Sprememba člena 20 carinsko-poštnega pravilnika«, »Navodilo kmetijskim poskusnim in kontrolnim postajam glede ravnanja z atestom z rdečo črto« in »Navodilo urada za kontrolo cen o postavitvi vseh vrst oglja pod kontrolo«. Lep zakl;'uček sv. m sijona Ljubljana, 25. marca. Tiiko mogočne verske manifestacije, kakor je bil letošnji sveti niisijon v vseli devetih ljubljanskih župnijah. Ljubljana šp ni doživela. Ob pravem času je liti sv. niisijon prirejen v Ljubljani. Sveti niisijon sicer trka le na notranjost človekovo in gn 0|i0iniiija, naj izpolni svojo versko dolžnost. Toda resnost današnjih časov je rl.ila tem opominom svetega misijona še poseben poudarek, zato ni nič čudnega, da so se verniki strnili v veliko množico, ki je v vseli cerkvah z zbrano jiobožnost jo zasledovala |iotek svetega misijonu in se pripravila nu očiščenje svojega notranjega življenja. Razveseljivo je bilo gledati, kako so ljubljanske župnije knr tekmovale med seboj, kje-bo misijonska manifestacija lepša in veličast-ltejša. Povsod je misijou izpadel nad vse zadovoljive, povsod so bile cerkve polne, posebno pa zvečer, ko je mogla priti tudi večina tistih, ki so jih posli čez dan zadržali. Na zadnji dan svetega misijona na je gorečnost vernikov dosegla svoj višek. Danes, nn praznik Marijinega Oznanjenja, je bil že pri najbolj zgodnjih službah liožjih obisk vernikov izreden. Pri vseli dopoldanskih mašah so bile cerkve nabito polne, saj so množice želele, da prejmejo danes nn zadnji dan svetega misijona, sveto obhajilo. V vseli cerkvah je bilo davi število obhajancev izredno veliko. To je tudi razumljivo, saj so verniki zadnje dneve kar oblegali spoved niče in so spovedniki morali v vseh cerkvah vztrajati pozno v noč. Izredno lepi so bili sklepi svetega misijona v vseli cerkvah ob 4 popoldne. Začeli so se s sklepnim misijonskim govorom, nakar so vsi navzoči obnovili krstno obljubo in prejeli papežev blagoslov. Slovesnost so zaključile pete litnnije. zahvalna poselil in blagoslov z Najsvetejšim. Vsa Ljubljana, ki je sodelovala pri duhovni obnovi svetega misijona, je s tem pokazala, da živi krščansko življenje in da sledi vzorom, ki so od nekdaj vodili nuš slovenski narod. ZIMO IZ LASTNE PREDILNICE KUPITE N A J O H N EJ E PK1 ,ŽIMa*. 0OSP03VE'1'SK A C. 1 isi s potovanja po Nemčiji Zanimiva je pot po Nemčiji! ' ... ^ . , / _____> ' ' ' Opravki so me ictos vodili po veliki Nemčiji in imel sem čast doživeti sredi Nemčije obisk angleških bombnikov. V čast Nemcev pa morem priznati, da vse te napade jirenašajo prav junaško, skoraj že apatično! Proti večeru sem se hotel malo sprehoditi po mestu in industrijskem središču velikega -Keicha*. Šel sem iz hotela ter se napotil v predmestje. Ulice so bile zelo živahne, prevladovale so pač seveda uniiorine! Kar naenkrat odjekne glasna eksplozija, zdelo se mi je ko! pok avtopnevtnatike. Eksplozija se ponovi, bil sem iznenaden radi noči in višine metov ter zahteval kravato. Par kupcev se je raz-govarjalo o vzrokih teh detonacij, na kar pa nisem polagal dosti važnosti. Nekateri so mislili, da se vadi juotiavionsko topništvo. Zdelo se mi je malo verjetno, da bi se vadili sredi mesta, pokanje ni bilo niti posebno oddaljeno. Odšel sem ponovno na ulico ter videl, da so prebivalci precej razburjeni. Eksplozije so se množile, šele tedaj pa zatulijo sirene za alarm letalskega napada. Par angleških bombarderjev je preletelo nad mesto z ugaslimi motorji ter so kot jadralni letalci krožili vedno nižje proti zemlji. Na nebu so se videli mali oblački: eksplozije obrambnih tojiovskih strelov. Kako ljudje na vse to reagirajo? Le nekaj jih je iskalo zaklonišča, večina jih je pa stopila v hišne veže, vsi skupaj smo pa gotovo mislili, da se bomo že še odmaknili«, če bi slučajno kaj padlo izpod neba, kot da je avionska bomba le gnilo jajce! Bombard;ranje gosto naseljenih mest je dane? že takoobičaino, da človek iz navade gleda na uro in misli: Ah, že štiri je ura, pa jih danes še ni! Par dni nato sem prvikrat prišel do mesta, kjer je padla avionska bomba. Bilo je tričetrt na dve popoldne Vozil sem se z avtobusom. Kar naenkrat opazim, kako ljudje beže. V trenutku je bila ulica prazna Ze čujejo vsi brenčanje po zraku. Naenkrat močna detonacija, nato še ena. In pred-no je moja zavest delovala, da sem zaznal, kaj * okrog mene godi in dogaja, kako se je sploh vs® razvilo, sem pa že zagledal, kako se kadi iz pet-nadstropje hiše. Zavili smo okoli vogala. Nova močna eksplozija — opeka, late, komadi lesa in trsk 111 ometa lete po zraku. V bližnjih hišah lete drobci stek'a iz oken ter z glasnim žvenketom padajo na hodnik. Ustavili smo se ter drveli peš v prvo pasado, V zraku jt zažvižgala nova bomba In takoj nato druga. Ne vem. zakaj tako radi izpuščajo angleški bombniki po dve in dve bombi, vedno eno za drugo? Vztrepetali smo! Kam bo padla: Hotel sem odpreti bližnja vrata, da se malo bolj skrijem. A pritisk zraka jih je še hitreje odprl kot jaz, da sem skoraj padel v notranjost. Bomba je padla tri hiše naprej od nas ter prebila do tal. Takoj seveda zopet druga Globoki ton eksplozije je značil, da je udarila na nekaj trdega. V najbližjem trenutku je pa že prsnila asfaltna cesta v zrak, drobci so leteli isoko v zrak. preleteli hišo ter predali na dvorišče hiše, kjer smo se skrili. Neka žena je odprla vrata v klet ter nam mahala z roko. naj vstopimo. Slišal sem le njeno opazko o Angležih, ki ni bila seveda prav nič laskava. Stekli smo čez dvorišče v klet. Njena osem-rrajstletna hčerka je bila že napol blazna od strahu. Dve naslednji bombi sta padli tako blizu, da Proti nevarnosti okužerija po ustni du plini jemljite okusne Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8"—, velikega zavitka Din 16"—. 0(?Us reif. 8. br. 15510, 27. V. 1839._ 1 Občni zbor Touring kluba. V ponedeljek zvečer ob osmih so se člani jugoslovanskega Touring kluba v Ljubljani zbrali na občnem zboru, ki ga je vodil predsednik g. ing. Bartl Ivan. Po pozdravih, ki jih je izrekel zastopniku mestne občine g. dr. Bučarju, zastopniku Zveze za tujski promet g. dr. žtžku in zastopnikom sorodnih organizacij. je predlagal vdanoslno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., ki je bila z odobravanjem sprejeta. Spomnil se je tudi umrlih članov, ki so jim zborovalci zaklicali Slava!« Društvo v pretekli poslovni dobi ni moglo lako delovati, kakor smo v zaprti kleti slišali značilni: fi-juk! Nismo jo mogli umiriti. Kako hitro je kaj jjočilo, je blazno zavriskala. Ubogi ljudje! Živci do blaznosti trjie pri takem bombardiranju. Prepričan sem, da bo vojna naredila več škode na živcih živih ljudi, kot škode radi mrtvih in na materialu. Ker je končno nastopila tišina, smo se previdno podali zopet na svetlo. Bombarderji so odšli, mesto se je oddahnilo. Vojak-ordonanc vozi na motorju po cesti, v kolikor je to sploh mogoče radi različne navlake! Iz hiš prihajajo ljudje, vsi so beli. Beli lasje, belo lice, bel prah ometa, zemlje ter sploh prahu na obleki. Sem ter tja tudi malenkostna praska ter kapljice krvi, večjih poškodb nisem opazil Iz opustošenega stanovanja je nedo-rastla deklica rešila kletko s kanarčkom ter steklenico mleka! Neka mati stoji z otrokom v naročju. Samo na tistem mestu, kjer je pritiskala otroka k sebi, se še vidi prava barva obleke, vse ostalo je bilo belo od prahu. Otroku je s čela tekla kri. Na hodniku stoji stara ženica, zavita v ogromno odejo. Njeno lice se je bolestno krčilo ter je neprestano izgovarjala samo eno vprašanje: Kam naj grein sedaj? Vrnil setn se v hotel. Ljudje brez strehe so hodili po mestu, vlekli zimsko obleko, nosili blazinice in svoje otroke, vse skupaj povezano v en zavitek! Tisti drugi, katerih bombni napad ni prizadejal nič. so kmalu prevladali ter dali tako mestu običajni videz. In začne se čiščenje razbite navlake. kot poč;stijo smeti in papir po veliki veselici. Pa še nekaj sem videl in se nisem prav nič čudil. Ljudje znajo moliti. Prav nič jih ni sram, če napravijo križ ter molijo, ko zunaj žvižgajo bombe na zemljo Človek je našel pot k svojemu Bogu! In še celo pogosto sem opazil znamenje križa! Ko bobni zemlja in nebo. ko razsaja smrt, je pač še Bog edini, ki more pomagati I nik. Ljubljana, 26. marca Gledališče Drama: Sreda. 20. marca: »Brez tretjega*. Red Sreda. Gostovanje Vike Podgorske in Minka Nučiča. — Četrtek, 27. marca: »Zaprla viata?:. Red Četrtek. Opera: Sreda, 26. marca: Zaprto. — Četrtek, 27. marca: Zaprto. — Petek, 28. marca: Carnien«. Izven. Proslava 25-letnice umetniškega dela dirigenta Nika Štritofa in gostovanje Zlate Gjungjen-čev. sopranistke belgrajske Opere, ter Adle No-vijeve, bivših članic naše Opere. Radio Ljubljana Sreda, 26. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov — 12 Pisana šara (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Klavirski koncert. Sperjanc: Preludiji in noeturni. — 14 Poročila — 17.30 Mojstri harmonike (plošče) — 17.45 Mladinska ura: a) Mirko Zor: Delaj z nami; b) Dijaška oddaja — 18.40 Turizem v slovenskih deželah (Jože Sottler — 10 Napovedi, |x>ročiIa — 19.25 Nacionalna ura; Vojaška oddaja — 19.40 Plošče — 20 Koncert zbora Glasbene Matice — 21 Reproduciran koncert simfonične glasbe (plošče) — 22 Napovedi, poročila. Drugi programi Sreda, 26. marca: Belgrad: 20 Opera — Zagreb: 20.30 Ork konc. — Bcromunster: 19.30 Švicarski skladatelji — Bratislava: 20.10 Kabaret — Budimpešta: 20.15 Wagnerjeva opera »Lohengrin« — Praga: 21.35 Zbor — Ital postaje: 20.45 Simf. konc — Sofija: 19.45 Japonske popevke — 22 Beethovnova VIII. simfonija — Sottens: 20,40 Španska gl — Švedske postaje: 20 Dvorakov konc, Belgrajsko kratkovalovna postaja: YUA, Yl;B (40.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini. — } UF (19.69 ni): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko. — VUG (19.hO m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Naše dijaštvo Drevi ob osrnih bo zopet sestanek »Akademske kongregacije pri oo. frančiškanih*. Pridite vsi! Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Letistek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec. Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. bi rado. Pomanjkanju bencina in pnevmatik so se pridružile še omejitve prometa ob nedeljah in praznikih. Društvo z. odobravanjem pozdravlja modernizacijo cest. V bližini Radovljice je kupilo nedaleč od kopališča 14.600 kv. metrov zemljišča, kjer bo urejen prvi prostor za šotorjenje avtonio-bllistov. Društvo je imelo tudi veliko dela s centralo, ko je pripravljalo nova pravila. Tajniško poročilo je'dal g. Janez Jerman. Klub šteje 273 avloniobilistov, 29 motoriklislov, 256 kolesarjev in še 43 drugih članov. Klub je v poslovni dobi sodeloval pri več tujsko-prometnih prireditvah in uvedel blagoslovitev motornih vozil. Blagajnik g. Kham Franc je poročal o stanju blagajne. Društvo je najelo 85.000 din posojila, da je moglo kupiti zemljišče v Radovljici. Prirastek na premoženju znaša 12.000 din. Proračun za prihodnje leto določa 71.000 din izdalkov in dohodkov. Na predlog revizorja g. Ivana Marinka je občni zbor upravnemu odboru podelil razrešnico. Sledile so volitve, pri katerih so bili izvoljeni v upravni odbor skoraj sami dosedanji člani. Zborovanje so pozdravili zastopnik mariborske podružnice g. Ev-gen Bergant, predsednik Tujsko prometne zveze dr. Ži/.ek in zastopnik lnolosekeije ŽSK Hermesa g. Rupena, nakar je predsednik zaključil občni zbor. 1 Barve v gorah. Predavanje Slavka Smoleja |'od tem naslovom je lako zelo dobro uspelo, da moremo trditi, da je ne samo preseglo vsa pričakovanja, temveč da ga moramo označiti kot najboljše dosedanjo alpiiiistično-skioptično predavanje v Ljubljani. Zaradi tega se je odbor AK Skale odločil za ponovitev predavanja v sredo, 20. t. m. ob 20 v frančiškanski dvorani. Opozarjamo že v naprej vse interesente, naj si nabavijo vstopnice v predprodaji v kinu Union, da se ne bo zgodilo lako kot zadnjič, ko je moral marsikdo oditi domov, ker ni bilo več vstopnic na razpolago. I »Shakespeare in njegova doba« je naslov predavanja, ki ga priredi Angleško društvo danes, dne 26. t. m. ob 18 v beli dvorani bolela Union. Predaval bo v angleščini g. D. Shillan, ravnatelj angleškega inštituta v Belgradu ter islo-časno predvajal zanimive skioptične slike. Vstop prost. 1 I. redni oMfili zbor ljubljanske sekrije Slovenskega avtomobilskega kluba bo danes ob 6 jiopoldne v klubskih prostorih, Kongresni trg 1-1. 1 Na mladinskem šolskem koncertu v operi v soboto. 22. In nedeljo, 23. t. m. jp vodila pevski zbor meščanske šole v Lichlenturnu profesorica s. Ililarinn Aljančič. 1 Sprememba v vodstvu društva Rdečega križa v Ljubljani. Ker je bil gospod dr. Oton Feltich, predsednik pododbora društva Rdečega križa v Ljubljani, izvoljen z.a predsednika banovinskega odbora društva Rdečega križa, je prevzela gospa Krofla Minka, soproga glavnega bančnega ravnatelja predsedstvo pododbora društva Rdečega križa v Ljubljani. Za I. podpredsednika je bil izvoljen g. Hočevar Maks. ravnatelj meščanske šole v p., za 11. podpredsednika pa g. Gregorka Miroslav, višji železniški svetnik v pokoju. Novo vodstvo društva Rdečega križa v Ljubljani nam je porok, da bo društvo tudi v bodoče vršilo uspešno svoje človekoljubne naloge. Prebivalstvo '-ašega mesta prosimo, da blagovoli In spremembo vzeti na znnnjp tn da nam ohrani svoio naklonjenost tudi v bodoče. MARIBOR Okoliški trgovci o svojih vprašanjih Maribor. 24. marca. Združenje trgovcev za mariborsko okolico, ki letos obhajala 55-letni jubilej svojega obstoja, je imelo včeraj popoldne v »Hotelu Orel« svojo redno letno skupščino. Skupščino je vodil predsednik Kostanjšek, ki je obširno poročal o vprašanjih, ki so jih stavila na dnevni red vojne razmere. Najiežje vprašanje današnjega trgovca je pomanjkanje raznih živil, zaradi česar jo promet po trgovinah zelo padel, niso se pa nič zmanjšala bremena, ki so nasprotno celo občutno narasla. Tajniško poročilo je podal g. Blagovič. lz tega poročila posnemamo naslednje podatke: Združenje je HI. decembra 1040 imelo 358 članov trgovcev, tO pomočnikov, 46 pomočnic, 3!) vajencev in 39 vajenk. Pisarna je sprejela 004 dopisov, odposlala jih je prav toliko. G. Blaovič je tudi poročal o društveni blagajni. ki je v lanskem letu izkazala 144.487.65 din dohodkov in 138 205.95 izdatkov. Premoženje združenja znaša sedaj 309.042 din. Za šolski odbor je namesto obolelega ravnatelja Finka poročal tajnik. Trgovsko nadaljevalno šolo je obiskovalo 50 učencev in učenk ter je učni uspeh bil zelo zadovoljiv. Proračun za prihodnje leto predvideva 109 tisoč dinarjev dohodkov in 100.575 din izdatkov. Pri teh dohodkih ostanejo zadružne doklade in pristojbine iste kakor letošnje leto. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata o razdeljevanju moke, sladkorja, bencina in soli, kar povzroča trgovcem velike brige, ker težko dobijo potrebne količine tega blaga. Soglasno je bil odklonjen predlog, naj bi se tudi v podeželskih trgovinah uvedel velodnevni nedeljski počitek. Volitev letos ni bilo. pač pa se bodo vršile prihodnje leto. Delo bo še nadalje vodil dosedanji odbor. * m Inšpekcija mariborske orožniške čete. Novo imenovani poveljnik dravskega žandarmerijskega polka polkovnik Krešimir Pavelič je inšpiriral mariborsko četo. m Prosvetno društvo pri Sr. Magdaleni ima v nedeljo 30. marca ob 11 dopoldne sestanek, na katerem predava dr. H. Lovrenčič o temi »Nekaj iz kriminalne kronike*. ni Mestni preskrbovalni urad sporoča: V raz-predelbi za razdelitev živilskih nakaznic za mesec april je pomotoma izostala Vrtna ulica. Ta ulica iina svoje razdelišče v Deški ljudski šoli IV. v Gosposvetski ulici. Nakaznice za stanovalce to ulice se bodo izdajale 27. t. m. m Slovenska težko atletska zveza ima jutri zvečer ob 8 v običajnih prostorih odborovo sejo. m Ne draginjske, marveč družinske doklade. Včeraj smo poročali, da bodo odslej vsi delavci tovarne Hutter dobivali draginjske doklade za otroke. To poročilo popravljamo v loliko. da so delavci sedaj dobili stalne družinske doklade za otrokp. Draginjske doklade so dobili že poprej. m Zaradi karambola s smrtnim izidom sta se pred mariborskim sodiščem zagovarjala 19 letni trgovski pomočnik Albin Lah iz Prevali in 33 letni krojaški mojster Anton Berneker iz Mežice. Obtožnica jima je očitala prestopek zoper vr most javnega prometa za ljudi, ker sta z neprevidno in nepravilno vožnjo zakrivila smrt Josipa Gutenbergerja. Lah je vozil tovorni avtomobil. Berneker pa motorno vozilo, na katerem ie poleg njega sedel tudi Gutenberger. Na nekem ovinku na cesti med Žerjavom in Preval jami sla v nočnem času trčili obe vozili. Pri trčenju sta z motornega kolesa padla Berneker in Gutenberger. Prvi se je sicer onesvestil, vendar ni dobil hujših poškodb, Gutenherger pa je na cesti obležal mrtev. Lah je hil obsojen na 10 mesecev zapora, Berneker pa na 2 meseca, oba pogojno za 2 leti. m S petimi zabodljaji v bolnišnico. V mariborsko bolnišnico se je po pomoč zatekel 26ieini delavec Franc Gajšt iz Makol. Izpovedal je, da ga je neki posestnik v vinotoču v Savinjskem pri Majšperku z nožem trikrat zabodel v glavo, dvakrat pa v roko. m Dva zaporedna nočna vloma. V pretekli noči ie bilo vlomljeno v skladišče tovarne Largo na Aleksandrovi cesti 63. V skladišče na dvorišču je storilec prišel r>o poti čez travnik, ki leži med Aškerčevo ulico in Tomšičevim drevoredom. Vrata skladišča je odprl s ponarejenim ključem in odnesel 10 kg čebule, 9 vrnč za sladkor. S kolesa, ki ga jo tam našel, je vzel plašč in zračno cev. Škoda pri tem vlomu znaša 600 din. Hotel je vdreti tudi v del skladišča, v katerem je bil hranjen sladkor, vendar se mu to ni posrečilo. Zanimivo je, da je bilo v skladišče vlomljeno tudi v predpretekli noči. Takrat je vlomilec odnesel 30 kg industrijskega sladkorja. in Rdeči petelin na Dravskem polju. Posestniku Simonu Herganu v Šikolah v občini Clrkov-ci jo požar uničil gospodarsko iioslopje z 10.(HK) kilogrami sena, 11.000 kg slame, nekaj žita in poljskim orodjem. Posestnik ima 10.000 dinarjev škodi;. Domnevajo, da je ogenj podtaknila zločinska roka. m Po čl. 3. zakona o zaščiti države je mariborsko sodišče obhodilo 38 letnega zidarja Ivana (Irebenca iz Maribora, ker je delal propagando za tujo miselnost. Grebencu je sodišče odmerilo 6 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za 2 leti. Državni pravdnik je vložil proti sodili priziv zaradi prenizko odmerjene kazni. m Zaradi tatvine obsojen trgovec. Mariborsko sodišče je obsodilo na 6 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dve leli trgovca Friderika Škrabla iz Sp. Dobrave, ker je v Razvanju ukradel dva hrasta, brez ribiško karte v Dravi lovil ribe in ker je pri oblastvih proti neki osebi vložil lažno prijavo. Nekateri pravijo, da nobena reč na svetu ni več nova in da je vse že bilo, drugi pravijo, da naša doba velikim izumom ni prijazna. To vse pa ne bo držalo. Kdor ima bistro glavo in seveda tudi srečo, že še vedno zmore kak izum, ki mu ne prinese le slave, temveč tudi denar, zlasti se tako dogaja v Ameriki. tak mož, ki si bo s svojim izumom nabral precej denarja, je ameriški industrijec Jonas D. Hutchinson v Cikagi, kateri je v svoji tovarni izdeloval gramofonske plošče. Njegova tovarna gramofonskih plošč pa ni bila niti sloveča niti velika, tako da se je mož trdo boril za svoj obstanek. Zdaj pa, ko se mu je posrečila nova iznajdba, utegne kmalu postati velika in ugledna firma. Hutchinson je namreč dognal, da je na svetu še vedno dosli ljudi, ki imajo veliko veselje s komorno glasbo. Toda komorni koncert organizirati, to je dandanes velika težava. Ce bi goslar rad napravil kak komorni koncert, mora med svojimi znanci in prijatelji iskali ljudi, ki znajo dobro igrati na klavir, iskati mora dobrega čelista, dobrega bračista. Ko je vse te in lake umetnike zbral, jih mora povabiti kam v kak salon, kjer potem zvečer ob čaju in pecivu godejo. Take prijatelje najti pa je težavna zadeva. Zlasti težko je dobiti dobrega čelista. Ce patega ni, tudi ni koncerta. do P v petek, 28. marca, in R do Z v soboto, 29. marca. Oni, ki stanujejo na levem bregu Drave, dvignejo nakaznice pri uradu v prostorih mestnega poglavarstva, oni z desnega brega Dravo pa v bivši občinski pisarni na Bregu, člani >Nabav-ljalne zadruge drž. uslužbencev pri svoji zadrugi. Obnovitev nakaznic se vrši « predložitvijo glav starih nakaznic. Uradne ure so od 8—12 in od 14—17. Dne 29. marca no delijo nakaznice samo predpoldne. Kdor v določenem roku ne dvigne nakaznice, izgubi pravico do nje. šmarjeta Na »Jutrov« članek z dne 21. t. m. pod zaglav-jetn »Elektrika in nova šola v Smarjeti« glede udejstvovanja učiteljstva izven delovnih šolskih ur javlja Izobraževalno društvo tudi v imenu FO in DK v Šmarjeti, da ie g. šol. upravitelj predsednik imenovanega društva in masker, gdč. učiteljici Ilčcva in Kavčičeva pa odbornice ter agilne delavke zlasti pri duševni in telesni vzgoji deklet in deklic v DK. Napoleon pri zobozdravniku S tem dejstvom je računal Američan Hutchinson. Na gramofonske plošče je posnel znane in priljubljene komorne skladbe, pri čemer pa je vedno izpustil zdaj ta zdaj drugi inštrument. Ce torej kak goslar želi igrati kako komorno skladbo, na primer Chopinovo sonato v kvartetu, si pač kupi tisto gramofonsko ploščo, ki pa ji manjka violinska partija. Mož ploščo navije, na plošči začno igrali čelo, klavir in brač, goslar sam pa jih spremlja s svojo violino. Razume se, da so na plošče posneti najboljši godci, kar jih premore. Amerika. Tako lahko samo eden s pomočjo gramofonske plošče prireja komorni koncert, kar je v Ameriki vzbudilo veiiko pozornost in navdušenje. Kakor se zdi, je v Ameriki za komorno glasbo vkljub boksu in kriminalnemu filmu še vedno dosti prijateljev lepe komorne glasbe. Firma Hutchinson namreč zdaj od vseh strani dobiva toliko naročil za svoje nepopolne gramofonske plošče, da morajo delavci že čez uro delati, če naj tovarna ustreže vsem naročilom. Bančno imetje te tovarne raste vsak dan vedno bolj. Na tisoče tihih glasbenikov, ki sicer v javnosti niso nastopali, blagruje zdaj gospoda Hutchinsona, ki je prišel na to srečno misel, da morejo zdaj sami uživati lepoto komorne glasbe ter sami pri njej sodelovati. Paul Claudel: Križev pot XI. postaja. Zdaj Bog ni več z nami. Zdaj |c nad zcmlj6. Trope psov kot jelena za vrat Ga zgrabile so. Končno si prišel! Zdaj z nami si, Gospod, v resnicil Sedli so na Te, kleče Ti na prsnici. Ta roka, ki jo rabelj zvija, je destdca Vsemogočnega. Zvezali so Jagnjetu noge, privezali so Povsod-pričujočega. S pisalom zaznamujejo na križu Njegovo višino in razpetino. In ko bo žeblje naše okusil, Njegovo videli podobo bomo raz višino. Večni Sin, ki Ti neskončnost Tvoja jc edina meja, Zdaj jc med nami strnjena na ta ozek prostor in utešena je Tvoja žeja! Elija, glej, nad mrtvega se sklanja Sina, Tu je prestol Davidov in Salomona veličina, Glej posteljo ljubezni naše s Tabo, mogočno in trdo! Bogu se prilagoditi naši meri je težk6. Napenjajo Ga, trza se, kriči na pol razbičano telo, Napet je kot stiskalnica, zmaličen jc strašno. Da bi besed prerokovih za laž ne imeli: »Prebodli so moje roke in noge. Vse moje kosti so prešteli.« Vjet si, Gospod, in nam več ne zbežiš. Za roke in noge pribit si na križ. Na nebu s krivovercem in neumnežem iskati nimam jaz nič več. Dovolj zame je Bog, na štirih žebljih viseč. Gospodarstvo Borze Dne 25. marca. Denar Nemška marka 17.72—17.92 Ameriški dolar 55.— Devizni promet jo znašal na zagrebški bor /i 41.089.178: na belgrajski +1.950.000 din, od tega ■521,320 in J.J50.485 mark. 306.456 švio. frankov in +0+ dolarje. V efektih jo. bilo prometa na belgrajski borzi 665.000 dill. Zagreb — Zasebni kliring: Solun KM) drahem...... 57.50 denar Belgrad — Zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 57.15—57.85 Curih. feelgrad 10, Pariz 9.20, London 17.375. Nevvvork 451. Bruselj (,'). Milan 21.70, Madrid 59.50. Amsterdam 229. Berlin 172.50. Stockholm 102.729, Oslo 'N.",o. Kopenhagen 83.50, Sofija 4.25, Lisa bon 17.275, Budimpešta R5.5 Atene 5. Carigrad 5.575. Bukarešta 2, llclsingfors 8.75. Bucnos Aires 99.5. Vrednostni papirji Vojna škoda; V Zagrebu 477.50—478 v Belgradu 478 denar Zagreb. Državni papirji: '.% invs. pos. 101 blago, agrarji 56 denar, vojna škoda promptna +77.50—478 (477.50). bogi. obv. 85 —86, dalm. agrarji 79.75—80 ("9.75), 6% šum. obv. 79' dc na r. X% sev. agrarji 56 denar, Bler. pos, 104 denar, 7% Bler. pos. 101 blago. "% stab. nos. 85—86. 7% pos. UlIB 101 blago. — Delnice: PAB 205 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 100 denar, vojna škoda promptna 478 denar, begi. obv. 85 denar (85,25). dalm. agrarji 79.75 denar, b% šum. obv. 7').75 denar. 4% sov. agrarji 56.50 denar. 7% Bler. pos. 100 denar (100), 7% pos. DIIB 102 denar. 7% stab. pos. Ilj denar. — Dol-liice: Narodna banka (6450). PAB 211 denar. Žitni trg Novi Sad. O ve s : bač., srem., slav. 410— 415. Tendenca nespremenjena. Sombor. Praznik. CELJE c »Za cvetjem preko Karavank v Julijce« bo naslov predavanju, katerega bo imel v četrtek ob 8 zvečer pod pokroviteljstvom Ljudskega vseučilišča g. Slavko Smolej z Jesenic. Prijatelji narave in planin — vabljeni! c Združenje trgovcev za okraje Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah opozarja svoje člane, da bo 18. redna glavna skupščina danes v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. c Koncert na dveh klavirjih. Vse ljubitelje glasbe opozarjamo na konceit Glasbene Matice ljubljanske, ki ga priredi 8. aprila ob 8 zvečer v mali dvorani »Hotela Union«. Prof. Hrašovec Silva in prof. Osterc-Valjalo Marta liosla izvajali na dveh klavirjih skladbe Mozarta, Bralnnsa, Chopina in Rahmaninova. Sijajna kritika koncerta z istim sporedom v Ljubljani nam jamči prvovrsten umetniški užitek. Istega dne ko Malica priredila ludi koncert z isliin sporedom za šolsko mladino. Ker je čisti dobiček matineje namenjen dijaški kuhinji, naj občinstvo to dobrodelno gesto virtu-ozinj nagradi z rekordnim poselom večernega koncerta. c Predavanje SPD. Pod okriljem SPD v Celju bo predaval v petek, 28. marca ob 8 zvečer v risalnici mešč. šole g. dr. France Avčin iz Ljubljane o temi »Pestri svet v barvah«. Predočil bo 200 izbranih, krasnih diapozitivov s pokrajinskim in planinskimi motivi. Vabljeni! c V Mladinskem domu v Gaberju se prično danes duhovne vaje za žene in dekleta, ki bodo trajale do nedelje, 30. marca. c Levo roko v zapestju si je zlomila na fvoti domu 15-letna frizerska vajenka Ruža Kovačič iz Zadrže pri Šmarju pri Jelšah. Ptuj Mestni preskrbovalni urad v Ptuju bo razdeljeval nakaznice za kruh in moko za mesec april po običajnem redu, in sicer: Družinski poglavarji z začetno črko A do J v četrtek, 27. marca; K Kadar je treba iti k zobozdravniku, takrat je celo sicer pogumnemu človeku nekam neprijetno. Pa je včasih ta zadeva bila še bolj nerodna. Včasih so padarji ljudem zobe ruvali kar z navadnimi kleščami. Ce je tako naneslo, sta lo opravila tudi kar zunaj hiše, kar menda ponekod še zdaj delajo. Na Kitajskem baje laki zobozdravniki« s kleščami čakajo bolnike kar na cesti, kjer opravijo operacijo vpričo vseh zijal. Z eno besedo, zadeva je sploh neprijetna. Tudi veliki možje navadno niso bili pri zobozdravniku nič boljši kakor drugi Zemljani. V pismu, ki doslej menda še ni bilo priobčeno, popisuje Napoleonov major Correguer, kako je z Napoleonom prebival na otoku Sv. Helene in kako je velikega pregnanega cesarja začel boleli zob, nakar mu ga je padar moral izdretl. Tako-le popisuje cesarja Napoleona pred kleščami: »Napoleona so morali na zobu operirali: izdreti je bilo treba .zob modrosti'. Napoleonu se je prvikrat /.godilo, da so mu morali zob izdreti, in še v takih okolnostih! Zalo se ni nič kaj pogumno vedel. Od strahu se je ves tresel. Zdravnik ga je moral ves čas dati držati. Ko je bil zob zunaj, se je cesar še vedno držal za lice, tekal je po sobi sem in tja, stokal ter tožil, da ga mraz trese, čeprav je bila zunaj poletna vročina. Morali so mu zakuriti. Počasi pa sn je umiril, nakar je legel ter je od operacije in bolečin ves utrujen zaspal.« | Pisalni stroj, ki tiho piše Ves dan pisati na pisalni stroj, prav gotovo ne spada med največje prijetnosti tega sveta, fce manj pa je to prijetno, če v sobi okoli tebe istočasno ropoče še kaj drugih pisalnih strojev. Vse to silno ubija živce. Zato je, kakor poročajo, nemška tehnika iznašla zdaj tak pisalni stroj, ki tiho piše. Poleg te prednosti ima novi stroj tudi to. da je posebno ličen in po zunanje mičen. Tipke so na vzvodih tako urejene, da enakomerno padajo na valj ter enakomerno pišejo. Vzvodi pa so tako urejeni, da oslabe pritisk in ogluše ropot, ki iz pritiska nastane. En sam bo igral komorni koncert s pomočjo gramofonskih plošč 13 Jules Verne: t Lov na meteor »Napram višini in vidnemu razmerju meteorja. mora znašati njegov premer pet sto metrov, kot so dozdaj že določili. Niso pa še dognali njegove prirode. Njegova zelo močna svetloba prihaja najbrž od trenja z ozračjem, čeprav je njegova gostota v tej višini zelo majhna. Da ni morda ta meteor le gruča plinskih materij? Morda pa sestoji iz trdnega jedra, obdanega s sončnimi žarki. Ce sodimo po hitrosti in velikosti, nima ta meteor na sebi nič lienavadnga. Njegova edina posebnost je, da hiti po določeni poti. V kolikem času pride okoli zemlje? Tega nam zvezdoslovci ne bi mogli nikoli povedali, ko bi ne bilo naših slavnih meščanov, gospodov Forsytea in Haddle-sona. ki jima pripada slava tega odkritja.« V vsem tem poročilu ni bilo nič posebnega, zato so se ljudje malo brigali zanj. Le NVestonci so skrbeli, da so zvedeli vse, kar se je tikalo tega meteorja. Toda tudi oni bi se bili nehali zanimati za ta kozmični dogodek, ki ga je Puuch -imenoval komičnega, ko bi ne bili Časopisi po malem izdali, da i'orsyte in Haddleson tekmujeta za to odkritje. To je bil povod, da so se v mestu jeli prepirali in se deliti na dva tabora. Medtem se je bližal dan poroke, toda zaročenca sla bila v vedno večjih skrbeh. Bala sta se. da se ne bi zvozdogleda odkrito zasovražila, zakaj znano je bilo, da se je Forsyte srdil na doktorja in iskal prilike, da bi mu jo zagodel. Nebo je bilo jasno in ozračje čisto. Prilike za opazovanje so bile torej ugodne in oba zvozdogleda sla zato lahko vsak dan videla meteor, ki se je pojavljal vsak dan na določenem meslu. Tja sla usmerjala svoje daljnoglede. Požirala sla ga z očmi in ga imenovala vsak po svoje, meter Forsyte ali meteor Haddleson. Bil je njuno dete, meso njunega mesa. Pripadal jima je kot delo svojemu stvaritelju. Svoja opazovanja in sklepe sta vestno sporočala zvez-darnam in nista pri tem pozabila opomniti, da hočeta prvenstvo odkritja. Njuna mirna borbu pa ju ni več zadovoljila. Premalo jima je bilo, da 6ta med sabo prekinila diplomatske odnose, hotela sta odprto bitko in javno objavljeno vojno. Nekega dne je izšla v \Veston Standardu kratka vest, ki jo je bil napisal Dean Forsyte. Govoril je, da im-"jo neki znani ljudje res prevač dobre oči, da vidijo skozi tuja očala to, kar so drugi že videli. Takoj drugi dan je prinašal Weston Evening odgovor na to. Dejal je. da so daljnogledi, Cijiii objektivi so brezdvomno zelo slabo obrisani in imajo zato male pege, ki jih ni treba smatrati kot meteorje. Istočasno je prinesel Punch karikaturo ob"h nasprotnikov z dolgimi krili, ko hitita, da bi ujela meteor, predstavljan kot glava, ki jima kaže jezik. Doslej nasprotnika še nista imela prilike, da bi se vmešala v vprašanje zakona, ki je bil zaradi teh u jedi ji vili člankov iz dneva v dan bolj ogrožen. Vendar je bilo še znano, da se bosta Francis in Jane na določen dan zvezala, »z zlato vrvjo, ki prestane šele ob smrti,< kot pravi neka bretonska pesem. Noben važen dogodek se ni dogodil zadnje dni aprila. To pa položaja ni izboljšalo. Pri kosilu so pri Haddlesonovih molčali in Lou, ki po materini odredbi ni smela govoriti, se je jezila, da ne sme povedali to. kar bi rada. Tudi Jane ni skrivala svoje žalosti, ki je pa doktor ni hotel opaziti. Francisa ni bilo več na kosilo, kol je to delal prej. ampak je prišel le na kralek obisk v času, ko je bil doktor v stolpu. Mica se je huda jezila in če jo je Forsyte kaj vprašal, je odgovorila tako stibo. kot je bilo takrat vreme. Navadno pa je gospodar molčal. Samo nekoč, ko je. vstal, je dejal nečaku: »Ali greš h Haddlesonovim?« Francis je odločno potrdil. »Zakaj bi ne 5el?< se je vmešala Mica. »Ne govorim z vanii, Mica«, je zamrniral. ■vToda ja/, z vami, gospod.< Gospodar je skomignil z rameni in se obrnil k Francisu. »Odgovoril sem vam?, je dejal ta. »Vsak dan hodim tja.': »Navzlic vsemu temu, kar mi je doktor storil!' je vzkliknil zvezdogled. »Kaj pa vam je •storil?« »Dopustil si je odkriti...« »Kar ste vi odkrili in kar je lahko ves svet odkrit. O čem pa govorimo? O meteorju, kakršnih na tisoče drvi nad Weslonom.«- »Samo čas zapravljaš, moj dragi«, se je vmešala Mica. »Tvoj stric se je zatelebal v ta kamen, ki ni vreden več kot kamen na cesti.< Tako je dejala Mica in gosjiodar, ki so ga te besede morale razjeziti, je dejal mirno: »Francis, prepovedujem ti iti k Haddlesonovim.« »Stric, žal mi je. da vas ne moreni slušatk, je dejal Francis in se trudil, da bi ostal miren, >toda šel bom.« '•Da. šel bo«, je dejala Mica, 'čeprav ga raz-sekate na kose.« Zvezdogled se ni oziral na njene besede. »Ostaneš torej pri tem sklepu?? je vprašal nečaka. »Ostanem, stric«. »In se hočeš poročili s hčerjo onega lopova?« »Hočem. Nič me ne odvrne od tega.« »To bomo videli.« Po teh besedah, ki so pokazale, da je nasproten temu zakonu, je gosjiodar odšel na stolp in zaloputnil z vrati. Francis je trdno sklenil, da bo šel k svoji zaročenki. Zbal pa se je, da mu doktor ne bi za- branil dostopa v hišo. Saj je moral pričakovati od prijateljev,-ki ju ie Irapila zavist, le najgrše misli. Ali je mogel pameten človek zaradi meteorja nasprotovati poroki? Saj je bilo nujno, da prisostvujeta svatbi. Lahko bi bili brez njiju, glavno, da odobrita, ali da vsaj doktor odobri, zakaj Če je Francis le nečak svojega strica, je bila Jane vendarle hči in se ni mogla poročiti proti očetovi volji. Ce bi se torej nasprotnika hotela borili, bi lo prečastitega O' Garta lo ne bi oviralo, da ne bi izvršil poroke. Kot da se le optimistične razlage potrjujejo, se položaj nekaj dni ni nič izpremenil. Vreme je bilo lepo in n^bo še ni bilo nikoli tako jasno, kot tiste dni. Razen malo jutranje in večerne mogle ni niti najmanjša para motila čistote ozračja, sredi katerega se je meteor redno prikazoval. Zvozdogleda sta strmela v meleor, gn požirala z očmi, razprostirala rok. kot hi ga hotela objeti in ga vdihavala s polnimi pljuči. Bolje bi bilo. da bi se meteor skrival |ired njima, zakaj čini "la ga zagledala, sta prihajala v vedno večji zanos. Mica pa je slednji večer, preden ie Sla počival, grozila nehu s pestio. Grožnja je bila zaman, zakaj meteor je neovirano vlekel svojo svetlo progo po nebu. Stvar pa je oleževalo neprestano poseganje ljudi v to zadevo. Časopisi so branili in hvalili enega in drugega. Nihče ni hil več ravnodušen. Čeprav vprašanje prvenstva ni hilo nujno, so se vendar vsi trudili, da bi ga rešili. Iz obeli stolpov so prihajali v redništvo listov ostri članki, ki so spor vedno bolj pazletali. Po mestu so govorili, da bodo priredili jvvsehna ■zborovanja, kjer bi naj odločali o tem. Ce sodimo po plahem značaju državljanov svobodne Amerike, si lahko predstavljamo, kakšne govore so nameravali imeti. Zvozdogleda sta se grdila po časopisih in prednašala na dan stvari, ki «o ju kazale v čisto novi luči. Niti najmanjše napake na nasprotniku nista prezrla. To stanje je postajalo dan za dnem nevarnejše. Grazia Deledda: 20 Marianna Sirca Sardinska povest. »Marianna! Tu sem torej!« ■Stresel je z glavo, kot da hi hotel pregnati vso vlago, h tudi, da ji jo nemo potrdil: »Da, prav ju/ sem!« S svojima mr/limu rokama je segel po njenih rokah. Gledala sta se, ne ilu hi spregovorila. Marjano,! se je tresla, njene noge so so pri|k)gil>ale. Zdelo se ji je, da ji hočo z očmi prodreti v dušo in da sp njiju roke ne smejo vet" razkleniti. V njegovi bližini se jc njena volja in sleherna želja zrušila v nič, take') kot se je sneg, ki ga je prinesel od zunaj, topil pred plamenom na ognjišču. • NI *o spustil, stopil je le za korak nazaj, vla Iii jo bolje videl; nato je |x>glcdal proti veži iu se tiho zasmejal: »letu h ide poreče, da so to noč vstopili ropa rj i<. Zadostovale so te besede, da se jc Marianna skušala obvladati. »Gospodinja sein ja/ in ne onn.< je rekla resno ter skušala osvoboditi roke. -Pustite mr, Simone! 1'ovej mi rajši, kuj si mi prinesel? Pusti me!< je ponovila glasneje in so mn odmaknila. kajti čutilo ga jc tako blizu, da ji je njegova sapa prodirala v usta. »Kuj sem ti prinesel? Glej. kaj sem ti prinesel!« in iz torbe je i/vlekel zavoj, >e ves vlažen od krvi. -Nikdar ne misli, da je la prašiček ukraden. Divji prašiček!« Marianna je pogledala z viška, toda hvaležno ginjena. Mali dar, ki je prihajal i/, odkritosrčnega srea, se ji je /del dar dečka in ji je zbudil občutek mehkobe in sočutju. Simone je pri ognjišču odvijal krvavi omot. Divji prašiček / rdečo kožo in z iztrebijenim d robotu je bil napolnjen z uiirtinim listjem. Zdelo se je, da hoče s svojimi belimi /oliki v odprtih ustih ugrizniti tistega, ki lini je \/e| življenje. Marianna je vzela okrvavljeno cunjo, v katero je bil zavil prašiček in jo polo/ilu na mizo; obrisala si je nato okrvavljene prste in se \sedla hli/u ognju; namignila je Simonu, naj sede blizu nje. .-Hvala ti.« je rekla / mirnim glasom ter prekrižale roke. »Sedi, .Simone! Ali si bil pri svoji materi?« Do. bil sem. Gre na slabše in moje sestre tni niso niti dovolile, tla bi vstopil k njej. Da, bil sem.« je dostavil nekoliko boječe, lovil njeno roko. ki |>,i jo ona ni hotela dati, ter ji brisal še okrvavljen prsi. Molčala sto in nista se več gledalo: itnela sta iste misli. Marianna je spregovorila prva. Pustilo mu je roko in tiho vprašala: »Ali si povedal svoji materi, da prideš senika j ?« »Povedal, sem ji, Morionna«. »Prav si storil, Simone! in koj je reklo?« »Priporočilo mi je, naj ti ne storim nič /olego. In to je. Marianna: ju/, pazim no svojo vest. Hodi tega nisem prej prišel. Marianna, poslušaj me z vero dobre krščanke: Bojim se. da bi ti napravil koj zalega! Tudi moj tovariš me opominja In vendtir... in vendar, nisem se mogel premagati, da bi te ne videl... Ali si me pričakovala?« Marianna je obmolknila. Občutilo je. kako se ji širi srce in v grlu jo tišči vozel, še nikdar se ji ni zdela resnica tako jasno kot v tistem trenutku, ko se je predala sanjam. Vedelo je, da slo njena in Simonova usoda odvisni od njene besede, ki bi jo najrajši ne izrekla. Ni pa moglo lagati. »Da, pričakovala sem te.« In naglo je potegnila roko iz njegove ter se u|h>gnila. kot pod te/o svoje odgovornosti. On se ji je /del ves drugačen; dvignil se je in se o/rl z bleščečimi se očmi. Ti si me pričakovala. .Marianna. Torej sem prav storil, da sem prišel. Kaj sedaj'« Odgovorila je s kretnjo, ki jc izru/ula negotovost. »Sedaj svo tukaj... skupaj...! Skupaj....« jc ponovil. V tretje sto molčala, kol bi bila daleč narazen in bi se ne imela kaj povedati. »Skupaj!« je s sklonjeno glavo mislil Simone, poni/an je radi svoje nemoči. Kaj mi |>o-muga, če sva v neposredni bližini, o če se je ne smem dotakniti! Po kaj sem prišel? »Skupaj!« je pomislila ona ter otrpnila v svojem ponosu. »Saj je brez pomena, da sem ga toliko pričakovala: brez pomena je. da je prišel, če ine ne ljubi z isto ljubeznijo, kol ljubim jaz njega.« Pa niti ona ni vedela, kakšna je bilo to ljubezen. Med njo in Simonom je zamoglo biti le eno ljubezen: tisto, ki izvira i/ bolečine in ki nareku je brezupno pozabi jen je. č akala je mesece ju mesece, dolgo je hodil, pretlno je prišel do nje. In vendar je brezuspešno vsa njegova dolgu |xit, brezuspešno vse njeno čakanj e. »Koj si delal ves to čus, ko se nisva videla?« je končno vprašalo. Zdelo se je. da se Simone obotavlja in do je nezaupeii; potem se je posmejal: Koj sem delal? Dobro, povedal ti bom vse. Poslušaj me!« Pripovedoval ji je dogodek v selit, in kako je preživel ostali čas s tovarišem, ko sla bila skoro vedno skrila v zavetišču kot dva puščav-niko. Hranila sto se od malih tatvin, se prepiralo za malenkosti ter skupaj pela in se smejala... Proti jeseni je Costantin zIhiIpI. Sel je bil namreč molit Ii cerkvici na vrh gore, a zdelo se mu je. tlo go nekdo zasleduje. Zalo je tekel po gozdu, kot preganjan jelen. Da bi ne i/.dul mene. svojega tovariša, se iii vrnil v zavetišče, ter prebil noč in naslednji dan v neki luknji v dolini, ki se razteza proti Ol/.ai. »Po treli dnevih «!? je vrnil, bled kol mrlič; imel je visoko mrzlico in pljučnico in vedno je pravil, da bo zbežal Tedaj sem ga položil na tople kože in /aiielil ogenj na eni in drugi strani: osem dni sein sedel ob njegovi postelji. Polil sem se / njim. iu Bog mi pomagaj. blt>del sem z n jim Vedno se mi je /delo. da beži' in jaz za njim. In ko mu je Slo no bolje. sem šel k njegovi materi; prišla je z inenoj in ostala z nama tri dni. to ga je ozdravilo. Nekega dne v novembru, približno pred petimi tedni, je prišel k nam Banline Feru.« To ime je /govoril s tihim, skoro pob-žnim glasom, a tudi s strahom in / uičemtiriiostjn. Naglo je dvignil oči k Marianni. do bi opazil, kakšen vtis so nanjo napravile njegove besede. Marianna je poslušalo mirno, držeč obraz med dlanmi. Ime Bantine For« se ji ni zdelo več strušnejše od imenu Costantino Moro; oba sla zbudila v njenem srcu le malo sence, lil Simone se je čutil užaljenega »Ali ti veš. kdo je Buntino? Je pogumen; če je potrebno, iudi divji. Ima me rod. kot brata. Zato je prišel k meni... Iskal me je že vdrugič.« Mahoma je utihnil. Ker ni razumela Marianna važnosti prihoda Banline Fera v zavetišče. je bilo potrebno, govorili o |>osledicali. A bil je tudi temen občutek nezaupanja, ki mu ni dovolil, da govori. Zato je pripovedoval o drugih majhnih dogodkih; toda večkrat je ponovil ime svojega tovariša. Marianna jc poslušala s sklonjeno trlavo. Ko je končal, je dvignila oči. Njen pogled je izražal toliko žalosti iu resnosti, da je Simonov obraz potcmnel. »Nisi zadovoljna?« Od Balkana do Rodopskega gorovja Donava sc jc otresla ledenega oklepa in zopet se vale umazani, rjavi valovi proti Črnemu morju. Široka je Donava in na obeh bregovih Donave se razprostirata planjavi, ki sla silno enolični, samo široke vilke breze se sklanjajo proti zadnjim močvirnim mlakam, ki se praznijo in v ozkih potokih odlekajo v Donavo. Ker ni nikjer mostov čez to veliko in presežno reko, so v zadnjih lednih zgradili ogromne in dolge pontonske mostove čez njo. da bi povezali ti obrežji, ki sta si bili navadno zelo sovražni. T"' 1 '— ^ ' "■ - danes golov ŠPORT Mladika : Slavija 7 : 0 Po dosli boljši igri je Mladika zmagala nad Slavijo s 7:0. Največ ie dal Trškan. Nekaj kratkih športnih vesti Pri kolesarski dirki »Treh ur« v pariškem zimskem dirkališču sta zmagala Iguat-Goujon in sicer s ms km. Dne 18. maja bo odprta v Ilelsinkiju olimpijska kolesarska dirkalna proga, ki so jo gradili nalašč za olimpijado. V Saragossi v Španiji so profesionalni boksarji priredili dve tekmi za prvenstvo: boj za državno prvenstvo v lahki kategoriji in v kategoriji ban-tam. V lahki kategoriji je zmagal Pepe Martin nad Huerto, ki je moral v četrti rundi odstopiti. V kategoriji bantam pa se je Varo vdal Soriji, dosedanjemu prvaku, že v tretji rundi. Gene Tuimey spet v ospredju. Amerikancc Gene Tunriev, ki se je kot nepremagani svetovni boksarski prvak umaknil iz boksarskega športa ter je pozneje zavzemal razna visoka mesta, je bil imenovan za poročnika-cominanderja. Istočasno pa mu ie bila poverjena tudi funkcija šefa telesne vzgoje in vodstvo nad tremi vežbališči, Pensacola in Jack-sonville (Florida) ter Corpus Christi (Texas). Sinuške tekme v Arlbergu so kakor vsako leto tudi letos zbrale elito nemških smučarjev. Pri da-tnah je v smuku zmagala Proxaufova v 4.2S, druga pa je bila v 4.2S.2 Fischerjeva. Pri moških je zmagal j. Jennevvein v 3/34.S. Drugi je bil Engelberf tlaider v 3,40,8. tretji \Villy Walch v 3.41,2, četrti pa llelmulh Lantschner v 3,45, 6. V slalomu je pri moških zmagal v slalomu nepremagljivi mladi pri-tlikacev Engelbert ( Fngele ) Haider v 125.1 sek. Pred Seerotn (120.9 sek.) in J. Jennevveinoin ((120.1 sek.). Pri damah je zmagala R. Proxaufova v 144.6 sek. V alpski kombinaciji je prvo mesto zasedel qosef Jennevvein pred Engelbertom llai-derjetn, pri daiiiah pa Rosemaric Proxauf. V spomin na nekdanjega nemškega prvaka v smuških skokih, Franca Haslbergerja so bile v nedeljo v Winklu spominske skakalne tekme. Zmagal je Avstrijec Gregor Holl (63 m. 63 m) pred Asclien-\valdom (58 m, 54 m) in in Francotn Maironi (57 m. 5S in). v. i , \ I • ■ r' Bolgarija se deli v dvoje rečnih področij, obe področji pa delita zopcl dve glavni pogorji. Eno pogorje nosi ime Balkan in ima po njem ime ves Balkanski polotok, drugo gorovje pa se imenuje Roposko gorovje. Severni del pripada danavsketnu porečju, južni Rodopski del pa področju reke Marice. Donava se izliva v Črno morje, Marica pa v Egejsko morje. Med Balkanom in Rodopskini gorovjem pa leži lepa in rodovitna dežela, pravi raj za kmečkega gospodarja. Vsa dolina reke Marice pa je pravi raj v najbolj primitivnem kulturnem stanju in lahko se reče, da je ta del Bolgarije — vrt Evrope. Odtod se odvaža rožno olje v vse dele sveta in božanski je pogled tik pred žetvijo, ko je vsa dežela v najlepšem cvetju in naravnem sijaju. Tedaj se razširja nad to de/lo tak vonj, da jemlje človeku sapo. Kazanlik je mesto, ki ga poznajo v vseh strokovnih krogih na svetu in to majhno mesto je središče trgovine z rožami in rožnim oljem. Kazanlik je glavno mesto te ročne svetovne trgovine z rožami in rožnim oljem. Kazanlik je glavno meslo te rožne svetovne trgovine, dočim je upravno glavno mesto tega predela Plovdiv. predel pa se v bolgarskem upravnem življenju imenuje Vzhodna Rumelija. Na jugu pa se Roposko gorovje dviga silno strmo v nebo. To gorovje je brez naravnih prehodov, dosega višino 2500 m. gorovje je razsekano in polno prepadov, ni pogozdeno. So so Turki v prejšnjih stoletjih posekali na tem gorovju ves les za svoje ladje, tega gorovja poslej ni bilo mogoče več pogozditi. Prav na grebenu tega gorovja pa se vleče grška meja in s tega grebena je prav lahko branili prehode proti vsakomur, ki prihaja s severa. Ker je v tem gorovju izredno mnogo samostanov, ga imenuje tudi Hagion Oros ali sveto gorovje. Lahno pa se vlega lo gorovje proti Egej-skeinu morju, toda na zahod prehaja to gorovje v gorati obliki v Mace.donijo, na vzhod pa v isti obliki v Tracijo. Po teh pobočjih pa se vlegajo najslavnejša tobačna polja v Evropi, kajti ta tobak ki rasle tod, je najboljši na svetu in ima najžlahtnejši »aroma«. Najbolj znane vrsle tega tobaka so Xanthi, Drama in Kavala. Marica opravi obsežno pot okoli tega ozemlja in se pri Dedeagaču sprosti v Egejsko morje. Pristanišče Dedeagač je bilo nekoč bolgarsko, loda Bolgari so ga izgubili več zaradi igre svoje diplomacije ko pa zaradi sposobnosti svoje vojske. Kadar se prodaja tobak, tedaj ožive vasi na tem področju — na žalost se zgodi to samo enkrat na leto. Tedaj pridejo ta tobak kupovat z vseh strani sveta, zlasti kadar v Evropi ni vojne. Tod žive Bolgari, samo ob obali so se naselili Grki. Težko bo z modernim orožjem priti čez Rodopsko gorovje. Tod še živi prepričanje, da se lahko skaže v tem gorovju samo osebno junaštvo in spretnost. Edino pripravno pristanišče v tem delti ob Egejskem morju je Kavala. Nedaleč odtod so razvaline antičnega grškega mesta Abdera. Prebivalstvo' pa ni dobrem glasu in ga imajo za zelo nenadarjenega in je zelo neizobraženo. Dasi je bilo že v starih časih zelo hrabro in spretno za boj, ie vedno podleglo zaradi diplomatske podrejenosti in neizkušenosti. Toda na teli tleh se je rodil velik li-lozol in sicer Protagoras, solist, ki je izrekel značilno geslo: »Človek je merilo vsega, kar je!« Po njegovem je samo človek razsodnik in središče vsega, kar je in samo on odreja potek dogodkov. Človek se v svojem bistvu ne da siliti nikomur in razvija življenje tako, kakor mu to dovoljujeta Bog in narava. Toda zgodovina je že zaprla knjigo nad tem velikim filozofom in njegovim naukom, ostal je v novi dobi nov rod, ki skuša po svoje urediti življenje na tem bogatem, pa tako neizrabljenem in nepristopnem delu šteta. '•f > :••;:••;•; -"V '■■V:. Umrla nam jc dne 21). moren 1041 ob 2. v "4. letu starosti, naša dobra, ljubljena hčerka, sestra, teta in svakinja, gospodična ANGELA DELEJA Pogreb blage pokojnice bo v četrtek, 27. marca 1041 ob 16 / Zal. kapela sv. Krištofu, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Skopi je, Trnicn, dne 26. marca 1041. Dragotinn, mama: Zdrav ko. brat: Dragic«, Nataš«, sestri - in ostalo sorodstvo . ' 'v-•'.••- .-*<<■•>■•' i'.-: Mati oglasi » malih s(ta*th velja vsaka beaeda 1 din: tenltuvanjskl •Slani t din Debelo ttakane naalovne besede aa računajo dvojna. Najmanjši aoeaek u mali oclaa U din. • Mali •rlaal a« pla^njeja takoj vrt naročilu. • Pri orlnalb reklamnera ina^aja •• rajona ennknlonaka. I mm »tanka •elitna vratlea po I din. - Za plamene odcnvnra flede malih eclaao* treba orl lotiti luaniko. B Službe B Dobe: Zanesljive poverjenike za Ljubljano, Maribor, Celje In druge večje kraje dravske banovine — sprejme zavarovalnica »Sava«. Ljubljana, Sv. Petra 2. 15 let star tant r. eno gimnazijo, gre v trgovino z me«, blagom za vajenca z vso oskrbo. Naslov : I. Romih, Zagorje pri Kozjem. Puli in perje za trgovce, razpošilja po najnižjih dnevnih cenah Wolkenst6in Adolf, Snm-bor, Dunavska banovina. Zahtevajte vzorce. Kovčegi, rožne torbice, aktovke, Ustnice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtniki, gamaže, nagobčniki za pse Itd. — Vse v veliki izbiri priporoča KRAVOS Maribor, Aleksandrova 13 Krojaški šivalni stroj zaradi smrti naprodaj. -Frim., Ljubljana, Lam-petova ulica 13. Trobento B in A (ne jazz) kupim do G00 din. Dolničar, Nova knjigoveznica, Gosposvetska cesta 13 - Kolizej. Monograme za robce in perilo, gumbe, ptitnb-nice. entel. ažur, predtisk izvršimo lakoj.Tamburira nje oblek, vezenje perila. Matek & Nikeš Ljubljana, Franiitkanska ulica nasproti hotela Union Lisice strojimo barvamo in prvovrstno izdelamo. — Krznarstvo L. Rot; Ljubljana, Mestni trg S. »REALITETA« posestna posredovalnica v Ljubljani je 6amo t PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne pošt« Telefon 44 - 20 Kupimo] VSAKOVRSTNO ZLATO SREBRO - PLATINO BRILJANTI imbrncpt snrinif rubine IISERE ITD. STARINSKE HRKITE TIR UMETNINE . PO NAJVIŠJIH CEHRH smrtn TvnDKer.- v 3° EBERLE ljubljen A, T YR SE VA 2 Krasno posestvo z vpeljano trgovino ln Mtelom, vse v najboljšem stanju, naprodaj za dva do tri milijone. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Savinjska dolina« 4116. Buteljke kupuje po najvišji ceni Medurna, Ljubljana, židovska ulica 6. Streli STROJNO PODJETJE ING. RORŠTNAR LJUBLJANA, SV. 1ERHEIA ST.1S IZDELUJE VODNE TURBINE ŽAGE, MLINE, TRANS-MISIJE, DVIGALA ITD Ali ste ie naročeni na Slovenca ? Vsak naročnik zavarovan Otroški kotiček: Carična Vesna 5,3. »Kaj sem se spomnilo,« je dejala Vesna po kratkem odmoru. »Ti si moja lasi, jaz Ii dum svobodo. Pojdi, svoboden si, le včasih se mnlo spomni na nesrečno Vesno. Kozlič je od veselja poljubil carično in sc zahvaljujoč poslovil. Žalostna se jc Vesna poslovila od groba svoje mamice. »Hudo mi je, mamica, zelo hudo, roda bi umrla,« je tožila carična in prosila pomoči. Mreže za postelje dobite najceneie v Komenskega ulici St. 34 Izdelovanje postellnlh žitnih vloto. KONRAD GOLOGRANC mestni stavbenik v Celju MARIBORSKA 30 Prevzema in izvršu i e vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Soilniisko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila. Kupujte pri naših inserentih M Previdena s tolažili sv. vere mi jc umrla moja ljuba soproga OLGA VALES Pogreb bo dne -6. marca I04I ob 3 popoldne na Mirogoj v Zagrebu. Zagreb, Eden, Maribor, Gabcrjc, dne 24. marca I04I. ALFONZ VALES, prof. v p., soprog; inž. ALFONZ, sin in ostalo sorodstvo Za Jugoslovansko tiskarne v Ljubljani: Jože Kramarij izdajatelj: Inž. Jože Sodja Ured-"<: Viktor Cenili!! Stev. 70. >SLOV biNEC«, sreda 26. marca 1941. Mi »ti ft Najnovejša poročila Ribbentropov govor Nadaljevanje (glej 1. stran) Voditelj rajha je pri doslednem izvajanju politike, za katero se je zavzemal od vsega začetka, vedno storil vse. kar je mogel, da hi se mu posrečilo prepričati Anglijo o potrebi revizije mirovnih pogodb in preureditve odnošajev po mirni poti. Kakor nam je znano, je ta politika povsem odgovarjala tudi naziranjem naj* Eristojnejših krogov v Jugoslaviji, ki so v iz-ruhu vojne med Nemčijo in Anglije videli evropsko nesrečo in ki so se zaradi tega prav tako zaman zavzemali zn prijateljske odnošaje med državami. Zaman, ker je angleška napoved vojne od septembra 1919 naredila konec omenjeni politiki voditelja rajha. Pred zgodovino krivda za takšno stvarno stanje pade izključno na Anglijo. Anglija sama pa je šele komaj pet dni bila na čistem o posledicah te svoje vojne napovedi. Zdi se, da so tam še vedno živeli v takšnem pojmovanju odnošajev, kakršno je vladalo za časa svetovne vojne. Morda so verovali, da bodo tudi zdaj, kakor nekoč, mogli premagati Nemčijo, poslužujoč se posebne metode in s tem, da mobilizirajo ves svet proti njej. Redko kdaj se je v zgodovini kaka država tako strašno zmotila, kajti čim je bilo jasno, kaj Anglija želi, je Nemčija prešla k dejanjem in se pripravila za upravičeno samoobrambo. Toda Anglija. katere oblastniki so brez vsakega razloga zakrivili sedanjo vojno, se je morala od samega začetka truditi, da potiska v vojno druge narode, ki jih je priganjala k temu, da krvave za angleške koristi, vedno znova pa se še prizadeva, da bi spravila še nadaljnje države v službo svojega vojskovanja. Nemčija je vedno smatrala za svoj najvzvišenejši cilj vojno omejiti. Zaradi tega Nemčija dosedaj ni prosila nobene druge države, da bi ji dajala vojaško pomoč v boju z Anglijo. Zato pa je nasprotno interes Nemčije in interes držav, združenih v trojni zvezi, 1. da se prepreči vsaka nadaljnja razširitev vojne, kar bi rada Anglija; 2. da se ustvarijo potrebni predpogoji, da bi se novi mir v Evropi in na Daljnem vzhodu končno že enkrat prilagodil interesom teh narodov, ki so voljni in odločeni v bodoče med seboj živeti v miru in prijateljstvu ter 3. da se predvsem ustvari tra- jen mir in dn se kaki državi ne ho posrečilo uprizoriti novih vojn, izigravajoč evropske države vedno znova drugo proti drugi in ogrožajoč s tem ne samo mir, ampak tudi blagostanje vseh evropskih narodov. Zaradi tega so danes države, podpisnice trojnega pakta, zbrane v duhu te vzajemnosti, da bi predvsem preprečile vsak nadaljnji poskus razširjanja vojne. Nc bo drugače niti na Daljnem vzhodu. Cilj držav, ki so iiodpisale trojno zvezo, mora biti v tem, dn se >odo prizadevale, da se porodi takšna Evropa in takšen Daljni vzhod, v katerem se bodo vse te države, proste tujih vplivov in tujih spletk, mogle zaživeti lastno narodno in kulturno življenje in tako popeljati svoje narode nn pot dolgotrajnega miru in s tem na pot srečne gospodarske bodočnosti. Posledice tega stanja — o tem smo prepričani — bodo posebno blagodejne za Balkan. ki je bil dozdaj pozorišče tujih vplivov in je zaradi tega prevečkrat postal ognjišče velikih evropskih ohrnčunnvanj. Nemčija — to tukaj svečano izjavljam — nima v teh področjih niti ozemeljskih niti političnih interesov. Trenutno ima samo tn edini cilj, dn ne dopusti, da bi se tega področja polastila kaka tuja država z namenom, da bi tu dobila možnost za razširjenje evropske vojne. Končni cilj pa bo Nemčiji snmo in edino v tem, da bo Nemčiji samo in edino v tem, da bo pomagala pri ustvarjanju reda, ki bo na podlagi razumnih in pravičnih načel zagotovil mir na tem področju. toliko važnem za vso Evropo, mir, ki bo s tem dal zamaha gospodarskim možnostim, da bi tudi v splošnem interesu procvitale. Naravna in nujna posledica današnjega pristopa Jugoslavije berlinskemu paktu treh sil bo, da bo Jugoslavija po zaslugi nove ureditve v bodoči procvitajoči Evropi zavzela na Balkanu mesto, ki ji pripada. Zaradi tega čestitam jugoslovanskemu narodu in njegovi vladi tudi v imenu tu zbranih zastopnikov držav še enkrat naprisrčnejše, zlasti pa v imenu nemškega naroda in njegovega voditelja. Nemški glas o dunajskem paktu Berlin, 25. marca. AA. Nemška diplomatsko-politična korespondenca piše o današnjem pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu in .pravi, da vsi dobri Evropejci smatrajo to za nov korak na poti k evropski vzajemnosti. Člankar pravi, da ta korak na eni strani odgovarja poti, ki so jo hodile države osi neodvisno od sedanje vojne proti Angliji, nadaljujoč politiko evropske obnove, na drugi strani pa stvarnemu političnemu smislu jugoslovanskega naroda in njegove vlade. Pisec članka izkazuje priznanje jugoslovanski politiki v času od svetovne vojne dalje ter pravi, da je bila kraljevina Jugoslavija z modrimi voditelji na čelu ena prvih držav, ki so pokazale pravilno razumevanje mogočega in nemogočega in so se zaradi tega pravočasno oddaljile od usodnih naziranj, ki jih je versaj-ska pogodba smatrala kot neke neovrgljive dogme. Jugoslavija, ki je v dolgih in težkih bojih dosegla zaefinjenje svojih narodov, je hitro prišla do pravilnega razumevanja teženj velikega sosednega nemškega naroda, ki je tudi delal na to, da se nacionalno zedini. Potem člankar nadaljuje, da na drugi strani tudi Nemčija ni opustila ničesar, s čemer bi mogla biti na uslugo Jugoslaviji zaradi zboljšanja njenih odnošajev z ostalimi sosedi. Brez te razvojne dobe — stoji v tem članku — si v resnici ne bi bilo mogoče niti zamisliti današnjega diplomatskega akta. Člankar med drugim omenja tudi bivanje angleškega zunanjega ministra Ldena na Bližnjem vzhodu ter poudarja, da se je z anglosaksonske strani izvajala neutrudljivo propaganda, ki je poveličevala pomen ameriškega zakona o podpiranju Anglije. Toda vse to — nadaljuje člankar — ni moglo skaliti realnih pogledov odgovornih jugoslovanskih državnikov. V resnici se je tudi tu spet pokazala razlika v naziranjih, ki jih izpovedujejo glede prijateljev na eni strani države osi, na drugi strani pa nasprotniki teh držav, ki iščejo prijateljev. Medtem, ko je bilo v Angliji doslej že kar v navadi, da je zbirala okoli sebe čedalje večje število prijateljev, da bi jih ujiorabila kot pomož.no vojsko v boju proti angleškim sovražnikom, se na celini vprav v tej vojni vidi dosti primerov takšnega žrtvovanja prijateljev. Politika držav osi pa se razvija v nasprotno smer in je daleč od tega, da bi svojim prijateljem grozila z lakoto, od trenutka ko se ti ne odzivajo več željam in zahtevam vojaške narave. Države osi si prizadevajo, da bi preprečile nadaljnjo razširitev vojne v Evropi in da jo po možnosti sploh preprečijo. Nemčija in Italija ne želita iineti poleg sebe bataljonov, sestavljenih iz tujih narodov, pač pa želita imeti poleg sebe narode, ki jih navdajajo isti vzori, narode, polne zaupanja v evropsko sodelovanje ter pripravljene pri tem tudi sodelovati. Zaradi tega Nemčija v duhu tega tovarištva med narodi v nov.i Evropi pozdravlja z iskreno dobrodošlico jugoslovansko kraljevino. Nemški oddelki v Afriki cedal e močnejši Berlin, 25. marca. Uradno poročajo, da so nemške čete v Libiji zavzele el Aghelo, najza-padneji.šo točko, do katere so prodrle angleške čete v Libiji. London, 25. marca. Angleški službeni krogi javljajo, da so Nemci v zadn jem času zelo okrepili svojo vojsko v Libiji posebno z motornimi in tankovskimi oddelki. Ncmci pošiljajo svoja ojačenja v Libijo z ladjami in letali i/. Sicilije. Zato mora armada generala Wavela s tem resno računatL Maribor mtemassmat. šmarjeta Na »Jutrov« članek z dne 21. t. m. pod zaglav-jem »Elektrika in nova šola v Šmarjeti« glede udejstvovanja učiteljstva izven delovnih šolskih ur javlja Izobraževalno društvo tudi v imenu FO in DK v Šmarjeti, da ie g. šol. upravitelj predsednik imenovanega društva in masker, gdč. učiteljici Ilčeva in Kavčičeva pa odbornice ter agilne delavke zlasti pri duševni in telesni vzgoji deklet in deklic v DK. 13 Jules Verne: Lov na meteor »Napram višini in vidnemu razmerju meteorja, mora znašati njegov premer pet 6to metrov, kot so dozdaj že določili. Niso pa še dognali njegove prirode. Njegova zelo močna svetloba prihaja najbrž od trenja z ozračjem, čeprav je njegova gostota v tej višini zelo majhna. Da ni morda ta meteor le gruča plinskih materij? Morda pa sestoji iz trdnega jedra, obdanega s sončnimi žarki. Če sodimo po hitrosti in velikosti, nima ta meteor na sebi nič nenavadnga. Njegova edina posebnost je, da hiti po določeni poti. V kolikem času pride okoli zemlje? Tega nam zvezdoslovci ne bi mogli nikoli povedati, ko bi ne bilo naših slavnih meščanov, gospodov Forsytea in Haddle-sona, ki jima pripada slava tega odkritja.« V vsem tem poročilu ni bilo nič posebnega, zato so se ljudje malo brigali zanj. Le VVestonci so skrbeli, da so zvedeli vse, kar se je tikalo tega meteorja. Toda tudi oni bi se bili nehali zanimali za' ta kozmični dogodek, ki ga je Puneh imenoval komičnega, ko bi ne bili časopisi po malem izdali, da Forsyte in Haddleson tekmujeta za to odkritje. To je bil povod, da so se v mestu jeli prepirati in se deliti na dva tabora. Medtem se je bližal dan poroke, toda zaročenca sta bila v vedno večjih skrbeh. Bala sla se, da ee ne bi zvezdogleda odkrito zasovražila, zakaj znano je bilo, da se je Forsyte srdil na doktorja in iskal prilike, da bi mu jo zagodel. Nebo je bilo jasno in ozračje čisto. Prilike za opazovanje so bile torej ugodne in oba zvezdogleda sta zato lahko vsak dan videla meteor, ki se je pojavljal vsak dan na določenem mestu. Tja sta usmerjala svoje daljnoglede. Požirala sta ga z očmi in ga imenovala vsak po svoje, meter Forsyte ali meteor Haddleson. Bil je njuno dete, meso njunega mesa. Pripadal jima je kot delo svojemu stvaritelju. Svoja opazovanja in sklepe sta vestno sporočala zvez-darnam in nista pri tem pozabila opomniti, da hočeta prvenstvo odkritja. Njuna mirna borba pa ju ni več zadovoljila. Premalo jima je bilo, da sta med sabo prekinila diplomatske odnose, hotela 6ta odprto bitko in javno objavljeno vojno. Nekega dne je izšla v Weston Standardu kratka vest, ki jo je bil napisal Dean Forsyte. Govoril je, da Imajo neki znani ljudje res preveč dobre oči, da vidijo skozi tuja očala to, kar so drugi že videli. Takoj drugi dan je prinašal Weston Evening odgovor na to. Dejal je, da so daljnogledi, \5ijih objektivi so brezdvomno zelo slabo obrisani in imajo zato male pege, ki jih ni treba smatrati kot meteorje. Istočasno je prinesel Punch karikaturo obeh nasprotnikov z dolgimi krili, ko hitita, da bi ujela meteor, predstavljan kot glava, ki jima kaže jezik. Doslej nasprotnika še nista imela prilike, da bi se vmešala v vprašanje zakona, ki je bil zaradi teh ujedljivih člankov iz dneva v dan bolj ogrožen. Vendar je bilo še znano, da se bosta Francis in Jane na določen dan zvezala, »z zlato vrvjo, ki prestane šele ob smrti,« kot pravi neka bretonska pesem. Noben važen dogodek se ni dogodil zadnje dni aprila. To pa položaja ni izboljšalo. Pri kosilu so pri Haddlesonovih molčali in Lou, ki po materini odredbi ni smela govoriti, se je jezila, da ne sme povedati to, kar bi rada. Tudi Jane ni skrivala svoje žalosti, ki je pa doktor ni hotel opaziti. Francisa ni bilo več na kosilo, kot je to dehd prej, ampak je prišel le na kratek obisk v Času,' ko je bil doktor v stolpu. Mica se je huda jezila in če jo je Forsvte kaj vprašal, je odgovorila tako suho, kot je bilo takrat vreme. Navadno pa je gospodar molčal. m Inšpekcija mariborske orožniške čete. Novo imenovani poveljnik dravskega žandarmerijskegn polka polkovnik Krešimlr Pavelič jo inšpiciral mariborsko čelo. m Prosvetno društvo pri Sv. Magdaleni ima v nedeljo 30. marca ob 11 dopoldne sestanek, na katerem predava dr. H. Lovrenčič o temi »Nekaj iz kriminalne kronike«. m Mestni preskrbovalni urad sporoča: V rnz-predelbi za razdelitev živilskih nakaznic za mesec april je pomotoma izostala Vrtna ulica. Ta ulica ima svoje razdellšče v Deški ljudski šoli IV. v Gosposvetski ulici. Nakaznice za stanovalce te ulice so bodo izdajale 27. t. m. ni No dravinjsko, marveč družinske doklade. Včeraj smo poročali, da bodo odslej vsi delavci tovarno Hutler dobivali draginjske doklade za otroke. To poročilo popravljamo v toliko, da so delavci sedaj dobili stalne družinske doklade za otroke. Draginjske doklade so dobili že poprej. m Zaradi karambola s smrtnim izidom sta se pred mariborskim sodiščem zagovarjala 19 letni trgovski pomočnik Albin Lah iz Prevali in 33 letni krojaški mojster Anton Berneker iz Mežice. Obtožnico jima je očitala prestopek zoper varnost javnega prometa za ljudi, ker sta z neprevidno in nepravilno vožnjo zakrivila smrt Josipa Gutenbergerja. Lah je vozil tovorni avtomobil. Berneker pa motorno vozilo, na katerem jo poleg njega sedel tudi Gutenberger. Na nekem ovinku na cesti med Žerjavom in Prevaljami sta v nočnem času trčili obe vozili. Pri trčenju sta z motornega kolesa padla Berneker in Gutenberger. Prvi se je sicer onesvestil, vendar ni dobil hujših poškodb, Gutenberger pa je na cesti obležal mrtev. Lah je bil obsojen na 10 mesecev zapora, Berneker pa na 2 meseca, oba pogojno za 2 leti. m S petimi zahodljaji v bolnišnico. V mariborsko bolnišnico se je po pomoč zatekel 26 letni delavec Franc Gajšt iz Makol. Izpovedal je, da ga jo neki posestnik v vinotoču v Savinjskem pri Majšpcrku z nožem trikrat zabodel v glavo, dvakrat pa v roko. m Po čl. 3. zakona o zaščiti države jo mariborsko sodišče obsodilo 38 letnega zidarja Ivana Grebenca iz Maribora, ker je delal propagando za tujo miselnost. Grebencu je sodišče odmerilo 0 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za 2 leti. Državni pravdnik je vložil proti sodbi priziv zaradi prenizko odmerjene kazni. m Rdeči petelin na Dravskem polju. Posestniku Simonu Herganu v Sikolah v občini Cirkov-ci je požar uničil gospodarsko poslopje z 10.000 kilogrami sena, 11.000 kg slame, nekaj žita in poljskim orodjem. Posestnik ima 10.000 dinarjev škode. Domnevajo, da je ogenj podtaknila zločinska roka. m Zaradi tatvine obsojen trgovec. Mariborsko sodišče je obsodilo na 6 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dve leti trgovca Friderika Škrabla iz Sp. Dobrave, ker je v Razvanju ukradel dva hrasta, brez ribiške karte v Dravi lovil ribe in ker je pri oblastvih proti neki osebi vložil lažno prijavo. CELJE c »Za cvetjem preko Karavank v Julijce« bo naslov predavanju, katerega bo imel v četrtek ob 8 zvečer pod pokroviteljstvom Ljudskega vseučilišča g. Slavko Smolej z Jesenic. Prijatelji narave in planin — vabljeni I c Združenje trgovcev za okraje Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah opozarja svoje člane, da bo 18. redna glavna skupščina danes v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. c Koncert na dveh klavirjih. Vse ljubitelje glasbe opozarjamo na koncert Glasbene Matice ljubljanske, ki ga priredi 8. aprila ob 8 zvečer v mali dvorani »Hotela Union«. Prof. Hrašovec Silva in prof. Osterc-Valjalo Marta bosta izvajali na dveh klavirjih skladbe Mozarta, Brabmsa, Chopina in Rahmaninova. Sijajna kritika koncerta z istim sporedom v Ljubljani nam jamči prvovrsten umetniški užitek. Istega dne ko Matica priredila tudi koncert z istim sporedom za šolsko mladino. Ker je čisti dobiček matineje namenjen dijaški kuhinji, naj občinstvo to dobrodelno gesto virtu-ozinj nagradi z rekordnim posetom večernega koncerta c Predavanje SPD. Pod okriljem SPD v Celju bo predaval v petek, 28. marca ob 8 zvečer v risalnici mešč. šole g. dr. France Avčin iz Ljubljane o temi »Pestri svet v barvah«. Predočil bo 200 izbranih, krasnih diapozitivov s pokrajinskim in planinskimi motivi. Vabljeni I c V Mladinskem domu v Gaherju se prično danes duhovne vaje za žene in dekleta, ki bodo trajale do nedelje, 30. marca. c Levo roko v zapestju si je zlomila na poti domu 15-letna frizerska vajenka Ruža Kovačič iz Zadrže pri Šmarju pri Jelšah. Paul Cfaudel: Križev pot XI. postaja. Zdaj Bog ni več z nami. Zdaj fe nad zemlj6. Trope psov kot jelena za vrat Ga zgrabile so. Končno si prišell Zdaj z nami si, Gospod, v resnicil Sedli so na Te, kleče Ti na prsnici. Ta roka, ki jo rabelj zvija, je desnica Vsemogočnega. Zvezali so Jagnjetu noge, privezali so Povsod-pričujočega. S pisalom zaznamujejo na križu Njegovo Tišino in razpetino. In ko bo žeblje naše okusil, Njegovo videli podobo bomo raz višino. Večni Sin, ki Ti neskončnost Tvoja fe edina meja, Zdaj je med nami strnjena na ta ozek prostor in utešena je Tvoja žejal Elija, glej, nad mrtvega se sklanja Sina, Tu je prestol Davidov in Salomona veličina, Glej posteljo ljubezni naše s Tauo, mogočno in trd6l Bogu se prilagoditi naši meri |e težk6. Napenjajo Ga, trza se, kriči na pol razbičano tel6, Napet je kot stiskalnica, zmaličen je straSn6. Da bi besed prerokovih za laž ne imeli: »Prebodli so moje rokč in noge. Vse moje kosti so prešteli.« Vjet si, Gospod, in nam več ne zbežiš. Za roke in noge pribit si na križ. Na nebu s krivovercem in neumnežem iskati nimam jaz nič več. Dovolj zame je Bog, na štirih žebljih viseč. Gospo darstvo Borze Dne 25. mnren Denar Nemška marka 17.72—17.92 Ameriški dolar 55,— Devizni promet je znašal na zagrebški bor zi 41,089.178, nn belgrajski 41,950.000 din, od tega 521.320 in 2,250.483 mark, 306.456 švic. frankov in 404 dolarje. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 665.000 din. Zagreb — Zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 37.50 denar Belgrad — Zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 37.15—37.85 Curih. Belgrad 10, Pariz 9.20. London 17.375. Newyork 451, Bruselj 69, Milan 21.70, Madrid 39.50, Amsterdam 229, Berlin 172.50, Stockholm 10(2.725, Oslo 98.50, Kopenhagen 83.50. Sofija 4.25, Lisabon 17.275, Budimpešta 85.5, Atene 5, Carigrad 3.375, Bukarešta 2, Melsingfors 8.75, Buenos Aires 99.5. Vrednostni paplrfi Vojna škoda; v Zagrebu 477.50—478 v Belgradu 478 denar Zagreb. Državni papirji: 7% invs. pos. 101 blago, agrarji 56 denar, vojna škoda promptna 477.50—478 ( 477.50), begi. obv. 83—86, dalm. agrarji 79.75—80 (79.75), 6% šum. obv. 79 denar, 4% sev. agrarji 56 denar, 8% Bler. pos. 104 denar, 7% Bler. pos. 101 blago, 7% stab. pos. 85—86. 7% pos. DIIB 101 blago. — Delnice: PAB 205 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 100 denar, vojna škodd prompina 478 denar, begi. obv. 85 denar (85.25). dalm. agrarji 79.75 denar. 6% šum. obv. 79.75 denar, 4% sev. agrarji 56.50 denar, 7% Bler. pos 100 denar (1001, 7% pos. DI1B 102 denar, 7% stab. pos. 112 denar. — Delnice: Narodna banka (6450), PAB 211 denar. 2itni trg Novi Sad. O ve s : bač., srem., slav. 410— 415. Tendenca nespremenjena. Sombor. Praznik. Samo nekoč, ko je vstal, je dejal nečaku: »Ali greš h Haddlesonovim?« Francis je odločno potrdil. »Zakaj bi ne šel?« se je vmešala Mica. »Ne govorim z vami, Mica«, je zamrmral. »Toda jaz z vami, gospod.« Gospodar je skomignil z rameni in se obrnil k Francisu. »Odgovoril sem vam«, je dejal ta. »Vsak dan hodim tja.« »Navzlic vsemu temu, kar mi je doktor storili« je vzkliknil zvezdogled. »Kaj pa vam jo storil?« »Dopustil si je odkriti... « »Kar ste vi odkrili in kar je lahko ves svet odkril. O čem pa govorimo? O meteorju, kakršnih na tisoče drvi nad VVestonom.« »Samo čas zapravljaš, moj dragi«, se je vmešala Mica. »Tvoj stric se je zatelebal v ta kamen, ki ni vreden več kot kamen na cesti.« Tako je dejala Mica in gospodar, ki so ga te besede morale razjeziti, je dejal mirno: »Francis, prepovedujem ti iti k Haddlesonovim.« »Stric, žal mi je, da vas ne morem slušati«, je dejal Francis in se trudil, da bi ostal miren, »toda šel bom.« »Da, šel bo«, je dejala Mica, »čeprav ga raz-sekate na kose.« Zvezdogled se nI oziral na njene besede. »Ostaneš torej pri tem sklepu?« je vprašal nečaka. »Ostanem, stric«. »In se hočeš poročiti s hčerjo onega lopova?« »Hočem. Nič me ne odvrne od tega.« »To bomo videli.« Po teh besedah, ki so pokazale, da je nasproten temu zakonu, je gosjjodar odšel na stolp in zaloputnil z vrati. Francis je trdno sklenil, da bo šel k svoji zaročenki. Zbal pa se je, da mu doktor ne bi za- branil dostopa v hišo. Saj je moral pričakovati od prijateljev, ki ju je trapila zavist, le najgrše misli. Ali je mogel pameten človek zaradi meteorja nasprotovati poroki? Saj je bilo nujno, da prisostvujeta svatbi. Lahko bi bili brez njiju, glavno, da odobrita, ali da vsaj doktor odobri, zakaj če je Francis le nečak svojega strica, je bila Jano vendarle hči in se ni mogla poročiti proti očetovi volji. Ce bi se torej nasprotnika hotela boriti, bi to prečastitega 0' Garta to ne bi oviralo, da no bi izvršil jjoroke. Kot da se te optimistične razlage potrjujejo, se jjoložaj nekaj dni ni nič izpremenil. Vreme je bilo lepo in nebo še ni bilo nikoli tako jasno, kot tiste dni. Razen malo jutranje in večerne megle ni niti najmanjša para motila čistote ozračja, sredi katerega se je meteor redno prikazoval. Zvezdogleda sta strmela v meteor, ga j>ožirala z očmi, razprostirala rok, kot bi ga hotela objeti in ga vdihavala s polnimi pljuči. Bolje bi bilo. da bi se meteor skrival pred njima, zakaj čim sta ga zagledala, sta prihajala v vedno večji zanos. Mica pa je slednji večer, preden je Šla počivat, grozila nebu s pestjo. Grožnja je bila zaman, zakaj meteor je neovirano vlekel svojo svetlo progo po nebu. Stvar pa je oteževalo neprestano poseganje ljudi v to zadevo. Časopisi so branili in hvalili enega in drugega. Nihče ni bil več ravnodušen. Čeprav vprašanje prvenstva ni bilo nujno, so se vendar vsi trudili, da bi ga rešili. Iz obeh stolpov so prihajali v redništvo listov ostri članki, ki so spor vedno bolj pazletnli. Po mestu so govorili, da bodo priredili posebna zborovanja, kjer bi naj odločali o tem. Ce sodimo po plahem značaju državljanov svobodne Amerike, si lahko predstavljamo, kakšne govore so nameravali imeti. Zvezdogleda sta se grdila po časopisih in prednašala na dan stvari, ki so ju kazale v Čisto novi luči. Niti najmanjše napake na nasprotniku nista prezrla. To stanje je postajalo dan za dnem nevarnejšo. Grazia Deleddat 20 Marianna Sirca Sardinska povest. »Marianna! Tu sem torej!« Stresel je z gla vo, kot da bi hotel pregnati vso vlago, a tudi, da ji je nemo potrdil: »IJa, prav jaz sein!« S svojima mrzlima rokama je segel po njenih rokah. Gledala sta se. ne da bi spregovorila. Marianna se je tresla, njene noge so se pripogibale. Zdelo se ji je, da ji Koče z očmi prodreti v dušo in da se njiju roke ne smejo več razkleniti. V njegovi bližini se je njena volja in sleherna želja zrušila v nič, tako kot se je sneg, ki pa je prinesel od zunaj, topil pred plamenom na ognjišču. • Ni je spustil, stopil je le za korak nazaj, rla hi jo bolje videl; nato je pogledal proti veži in se tiho zasmejal: »Teta Fidč poreče, da so to noč vstopili roparji«. Zadostovale so te besede, da se je Marianna skušala obvladati. »Gospodinja sein jaz in ne ona.« je rekla resno ter skušala osvolviditi roke. »Pustite me, Simone! Povej mi rajši, kaj si mi prinesel? Pusti me!« je ponovila glasneje in se mu odmaknila, kajti čutila ga je tako blizu, da ji je n jegova sapa prodirala v usta. • »Kaj sem ti prinesel? Glej, kaj sem ti prinesel!« in iz torbe je izvlekel zavoj, še ves vlažen od krvi. »Nikdar ne misli, da je ta prašiček ukraden Divji prašiček!« Marianna je pogledala z viška, toda hvaležno ginjena. Mali dar, ki je prihajal iz odkritosrčnega srra, se ji je zdel dar dečka in ji je zbudil občutek mehkobe in sočutja. Simone je pri ognjišču odvijal krvavi omot. Divji prašiček z rdečo kožo in z iztrebljenim drobom je bil naj>olnjeii z mirtinim listjem. Zdelo se je, da hoče s svojimi belimi zobki v odprtih ustih ugrizniti tistega, ki mu jc vzel življenje. Marianna je vzela okrvavljeno cunjo, v katero je bil zavit prašiček in jo položila na mizo; obrisala si jc nato okrvavljene prste in se vsetlla blizu ognja; namignila je Simonu, naj setle blizu nje. »Hvala ti,« jc rekla z mirnim glasom ler prekrižale roke. »Sedi, Simone! Ali si bil pri svoji materi?« »Da, bil sem. Gre na slabše in moje sestre mi niso niti dovolilo, da bi vstopil k njej. Da, bil sein,« je dostavil nekoliko boječe, lovil njeno roko, ki pa jo ona ni hotela dati, ter ji brisal še okrvavljen prst. Molčala sta in nista se več gledala; imela sta iste misli. Marianna je spregovorila prva. Pustila mu je roko in tiho vprašala: »Ali sj povedal svoji materi, da prideš semkaj?« »Povedal sem ji, Marianna«. »Prav si storil, Simone! In kaj je rekla?« »Priporočila mi je, naj ti ne storim nič zalega. In to je, Marianna: jaz pazim na svojo vest. Radi tega nisem prej prišel. Marianna, poslušaj me r vero dobre krščanke: Bojim se, da bi ti napravil kaj zalega! Tudi moj tovariš me opominja ln vendar... in vendar, nisem se mogel premagati, da bi te ne videl... Ali si me pričakovala?« Marianna je obmolknila. Občutila jc, kako se ji širi srce in v grlu jo tišči vozel, še nikdar se ji ni zdela resnica tako jasna kot v tistem trenutku, ko se je predala sanjam. Vedela je, da sta njena in Simonova usoda odvisni od njene besede, ki bi jo najrajši ne izrekla. Ni pa mogla lagati. »Da, pričakovala sem te.« In naglo je potegnila roko iz njegove ter se upognila, kot pod težo svoje odgovornosti. On se ji je zdel ves drugačen; dvignil se je in se ozrl z bleščečimi se očmi. Ti si me pričakovala. Marianna. Torej sem prav storil, da sem prišel. Kaj sedaj?« Odgovorila je s kretnjo, ki je izražala negotovost. »Sedaj sva tukaj... skupaj...! »Skupaj...,« ji ponovil. V tretje sta molčala, kot bi bila daleč narazen in bi se ne imela kaj povedati. »Skupaj!« je s sklonjeno glavo mislil Simone, ponižan je radi svoje nemoči. Kaj mi pomaga, če sva v neposredni bližini, a če se je ne smem dotakniti! Po kaj sem prišel? »Skupaj!« jc pomislila ona ter otrpnila v svojem ponosu »Saj je brez pomena, da sem ga toliko pričakovala; bre/ pomena je, da je jrišel, če me ne ljubi z isto ljubeznijo, kot jubim jaz njega.« Pa niti ona ni vedela, kakšna je bila ta ljubezen. Med njo in Simonom je zaniogla biti le ena ljubezen: tista, ki izvira iz bolečine in ki narekuje brezupno pozabljenje. čakala je mesece in mesece, dolgo je hodil, predno je prišel do nje. In vendar je brezuspešna vsa njegova dolga pot, brezuspešno vse njeno čakanje. »Kaj si delal ves ta čas, ko se nisva videla?« je končno vprašala. Zdelo se jc, da se Simone obotavlja in da je nezaupen; potem se je posmejal: »Kaj sem delal? Dobro, povedal ti bom vse. Poslušaj me!« Pripovedoval ji je dogodek v selu, in kako je preživel ostali čas s tovarišem, ko sta bila skoro vedno skrita v zavetišču kot dva puščav-nika. Hranila sta se od malih tatvin, se prepirala za malenkosti ter skupaj pela in se smejala... Proti jeseni je Costantin zbolel, šel je bil namreč molit h cerkvici na vrh gore, a zdelo se mu je, da ga nekdo zasleduje. Zato je tekel po gozdu, kot preganjan jelen. Da bi ne izdal mene, svojega tovariša, se ni vrnil v zavetišče, ter prebil noč in naslednji dan v neki luknji v dolini, ki se razteza proti Olzai. »Po treh dnevih se je vrnil, bled kot mrlič; imel je visoko mrzlico in pljučnico in vedno je pravil, da bo zbežal Tedaj sem ga položil na tople kože in zanetil ogenj na eni in drugi strani; osem dni sem sedel ob njegovi postelji. Potil sem se z njim. in Bog mi iMimagaj, blfidel sem z njim Vedno se mi je zdelo, da beži in t'az za njim. In ko mu je šlo na bolje, sem šel njegovi materi; prišla jc z menoj m ostala z nama tri dni. To ga je ozdravilo. Nekega dne v novembru, približno pred petimi tedni, je prišel k nam Bantine Fera.« To ime je zgovoril s tihim, skoro pobožnim glasom, a tudi s strahom in z ničemurnostjo. Naglo je dvignil oči k Marianni, da bi opazil, kakšen vtis so nanjo napravile njegove besede. Marianna je poslušala mirno, držeč obraz med dlanmi. Ime Bantine Fera se ji ni zdelo več strašnejše od imena Costantino Moro; oba sta zbudila v njenem srcu le malo sence. In Simone se je čutil užaljenega »Ali ti veš. kdo je Bantino? Je pogumen; če je potrebno, tudi divji. Ima me rad, kot brata. Zato je prišel k meni... Iskal me je že vdrugič.« Mahoma je utihnil. Ker ni razumela Marianna važnosti prihoda Bantine Fera v zavetišče. je bilo potrebno, govoriti o posledicah. A bil je tudi temen občutek nezaupanja, ki mu ni dovolil, da govori. Zato je pripovedoval o drugih majhnih dogodkih; toda večkrat je ponovil ime svojega tovariša. Marianna je poslušala s sklonjeno glavo. Ko je končal, je dvignila oči. Njen pogled je izražal toliko žalosti in resnosti, da je Simonov obraz potemnel »Nisi zadovoljna?« Od Balkana do Rodopskega gorovja Donava se je otresla ledenega oklepa in zopet se vale umazani, rjavi valovi proti Črnemu morju. Široka je Donava in na obeh bregovih Donave se razprostirata planjavi, ki sta silno enolični, samo široke vitke breze se sklanjajo proti zadnjim močvirnim mlakam, ki se praznijo in v ozkih potokih odtekajo v Donavo. Ker ni nikjer mostov čez to veliko in presežno reko, so v zadnjih tednih zgradili ogromne in dolge pontonske mostove čez njo, da bi povezali ti obrežji, ki sta si bili navadno zelo sovražni. ' Bolgarija se deli v dvoje rečnih področij, obe področji pa delita zopet dve glavni pogorji. Eno pogorje nosi ime Balkan in ima po njem ime ves Balkanski polotok, drugo gorovje pa se imenuje Roposko gorovje. Severni del pripada danavskemu porečju, južni Rodopski del pa področju reke Marice. Donava se izliva v Črno morje, Marica pa v Egejsko morje. Med Balkanom ir RoJopskim gorovjem pa leži lepa in rodovitna dežela, pravi raj za kmečkega gospodarja. Vsa dolina reke Marice pa je pravi raj v najbolj primitivnem kulturnem stanju in lahko se reče, d? je ta del Bolgarije — vrt Evrope. Odtod se odvaža rožno olje v vse dele sveta in božanski je pogled tik pred žetvijo, ko je vsa dežela v najlepšem cvetja in naravnem sijaju. Tedaj se razširja nad to dežlo tak vonj. da jemlje človeku sapo. Kazanlik je mesto ki ga poznajo v vseh strokovnih krogih na svetu in to majhno mesto je središče trgovine z rožami in rožnim oljem. Kazanlik je glavno mesto te ro"ne svetovne trgovine z rožami in rožnim oljem. Kazanlik je glavno mesto te rožne svetovne trgovine, dočim je upravno glavno mesto tega predela Plovdiv. predel pa se v bolgarskem upravnem življenju imenuje Vzhodna Rumelija. Na jugu pa se Roposko gorovje dviga silno strmo v nebo. To gorovje je brez naravnih prehodov, dosega višino 2500 m, gorovje je razsekano in polno prepadov, ni pogozdeno So so Turki v prejšnjih stoletjih posekali na tem gorovju ves les za svoje ladje, tega gorovja poslej ni bilo mogoče več pogozditi. Prav na grebenu tega gorovja pa se vleče grška meja in s tega grebena je prav lahko braniti prehode proti vsakomur, ki prihaja s severa. Ker je v tem gorovju izredno mnogo samostanov, ga imenuje tudi tlagion Oros ali sveto gorovje. Lahno pa se vlega to gorovje proti Egej-skemu morju, toda na zahod prehaja to gorovje v gorati obliki v Macedonijo, na vzhod pa v isti obliki v Tracijo. Po teh pobočjih pa se vlegajo najslavnejša tobačna polja v Evropi, kajti ta tobak ki raste tod, je najboljši na svetu in ima najžlahtnejši »aroma«. Najbolj znane vrste tega tobaka so Xanthi, Drama in Kavala. Marica opravi obsežno pot okoli tega ozemlja in se pri Dedeagaču sprosti v Egejsko morje. Pristanišče Dedeagač je bilo nekoč bolgarsko, toda Bolgan so ga izgubili več zaradi igre svoje diplomacije ko pa zaradi sposobnosti svoje vojske. Kadar se prodaja tobak, tedaj ožive vasi na tem področju — na žalost se zgodi to samo enkrat na leto. Tedaj pridejo ta tobak kupovat z vseh strani sveta, zlasti kadar v Evropi ni vojne. Tod žive Bolgari, samo ob obali so se naselili Grki. Težko bo z modernim orožjem priti čez Rodopsko gorovje. Tod še živi prepričanje, da se lahko skaže v tem gorovju samo osebno junaštvo in spretnost. Edino pripravno pristanišče v tem delu ob Egejskem morju je Kavala. Nedaleč odtod so razvaline antičnega grškega mesta Abdera. Prebivalstvo pa ni dobrem glasu in ga imajo za zelo nenadarjenega in je zelo neizobraženo. Dasi je bilo že v starih časih zelo hrabro in spretno za boj, je vedno podleglo zaradi diplomatske podrejenosti in neizkušenosti. Toda na teh tleh se je rodil velik filozof in sicer Protagoras, sofist, ki je izrekel značilno geslo: »Človek je merilo vsega, kar je!« Po njegovem je samo človek razsodnik in središče vsega, kar je in samo on odreja potek dogodkov. Človek se v svojem bistvu ne da siliti nikomur in razvija življenje tako, kakor mu to dovoljujeta Bog in narava. Toda zgodovina je že zaprla knjigo nad tem velikim filozofom in njegovim naukom, ostal je v novi dobi nov rod. ki skuša po svoje urediti življenje na tem bogatem, pa tako neizrabljenem in nepristopnem delu sveta. ŠPORT Mladika : Slavija 7 :0 Po dosti boljši igri je Mladika danes zmagala nad Slavijo s 7:0. Največ golov je dal Trškan. Nekaj kratkih športnih vesti Pri kolesarski dirki »Treh ur« v pariškem zimskem dirkališču sta zmagala Ignat-Goujon in sicer s 139.8 km. Dne 18. maja bo odprta v Helsinkiju olimpijska kolesarska dirkalna proga, ki so jo gradili nalašč za olimpijado. V Saragossi v Španiji so profesionalni boksarji priredili dve tekmi za prvenstvo: boj za državno prvenstvo v lahki kategor.ji in v kategoriji ban-tam. V lahki kategoriji je zmagal Pepe Martin nad Iluerto, ki je moral v četrti rundi odstopiti. V kategoriji bantam pa se je Yaro vdal Soriji, dosedanjemu prvaku, že v tretji rundi. Gene Tunney spet v ospredju. Amerikanec Gene Tunney, ki se je kot nepremagani svetovni boksarski prvak umaknil iz boksarskega športa ter je pozneje zavzemal razna visoka mesta, je bil imenovan za poročnika-conimanderja. Istočasno pa mu je bila poverjena tudi funkcija šefa telesne vzgoje in vodstvo nad tremi vežbališči, Pensacola in Jack-sonville (Florida) ter Corpus Christi (Texas). Smuške tekme v Arlbergu so kakor vsako leto tudi letos zbrale elito nemških smučarjev. Pri damah je v smuku zmagala Proxautova v 4,28, druga pa je bila v 4,28.2 Fischerjeva. Pri moških je zma- gal J. Jennewein v 3,34,8. Drugi je bil Engelberl Haider v 3,40.8. tretji Willy Walch v 3,41,2, četrti pa Helmuth Lantschner v 3,45, 6. V slalomu je pri moških zmagal v slalomu nepremagljivi mladi pri-tlikacev Engelbert (»Engele«) Haider v 125.1 sek. Pred Seerom (126.9 sek.) in J. Jennevveinom ((129.1 sek.). Pri damah je zmagala R. Proxaufova v 144.6 sek. V alpski kombinaciji je prvo mesto zasedel qosef Jennevvein pred Engelbertom Hai-derjem, pri damah pa Rosemarie Proxauf. V spomin na nekdanjega nemškega prvaka v smuških skokih, Franca Haslbergerja so bile v nedeljo v Winklu spominske skakalne tekme. Zmagal je Avstrijec Gregor Holl (63 m, 63 m) pred Aschen-vvaldom (58 m, 54 m) in in Francom Mairom (57 m, 58 m). V sijajnem času 3,03,27 (!!) si je zdaj osvojil znameniti Olkinuora po svoji zmagi na 18 km še linsko smuško prvenstvo na 50 km! Drugi je bil Randalahti 3,06,03. Tretji Kokkonen 3,11,04. Četrti Vanninen 3,11,05. V samostojnih skokih se skakači s svetovnega prvenstva niso mogli uveljaviti. Zmagal je Pissiekiiinen s skokoma 42.5 in 44.5 m, drugi je bil Lauri Palli, tretji pa Lehtinen. Mednarodni kongres za vozače kanuja bo v Kopenhagenu. Vodstvo mednarodne zveze za kanu ga je sklicalo za 6. april. Na kongresu se bodo pomenili o tem, kako bi se dalo mednarodno življenje v kanujskem športu spet poživiti. V italijansko-grški vojni je pretekli teden padel bivši svetovni prvak v vožnji z motornim čolnom (400 kg) dr. inž. Ernesto Carmatrnani. Bil je tudi znamenit letalec. Umrla nam je rine 25. marco 1941 ob 2, v 54. letu starosti, naša dobra, ljubljena hčerka, sestra, teta in svakinja, gospodična ANGELA DELEJA Pogreb blage pokojnice bo v četrtek. 27. marca 1941 ob 16 z Zal, kapela sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Skoplje, Trnica, dne 26. marca 1941. Dragotina, mama; Zdravko, brat; Dragica, Nataša, sestri - in ostalo sorodstvo Monograme za robce in perilo, gumbe, gumh-nice. entel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira nje oblek, vezenje perila. Matek & Mikeš Ljubljana. FranllMtanska ulica nasproti hotula Union Lisice strojimo barvamo In prvovrstno Izdelamo. — Krznarstvo L. Uot, Ljubljana, Mestni trg 6. Mati oglasi V malih airlaalb valja raaka »moda I din: Ieolto«an]*k1 •Klasi i dla Debelo llikini osni o v ne beaed* w računajo trojna. NaJmauJII aaeaek ta mati aclaa U din. • Mali •ctaal ae olnfnjrjo takoj grl aarnOla. ■ Pri OKlantb reklamnega enačaja ae ratnna annkolonaka. I mm vlaoka •elitna vratlca po I dla • Ka plamene odtoion (led* mallb eclaaov treba orlloiltl anamko. B Slaižte j Dobe: Zanesljive poverjenike za Ljubljano, Maribor. Celje tn druge večje kraje dravske banovine — sprejme zavarovalnica »Sava«, Ljubljana, Sv. Petra 8. M I M I ! J I 15 let star fant z eno gimnazijo, gre v trgovino z meš. blagom za vajcnca z vso oskrbo. Naslov : X. Romih, Zagorje pri Kozjem. Puh in perje za trgovce, -razpošilja po najnižjih dnevnih cenah \Volkenstein Adolf, Sombor, Dunavska banovina. Zahtevajte vzorce. KoviSegi, rožne torbice, aktovke, listnice, denarnice. nogometne žoge, nahrbtniki, gamaše, nagobčniki za pse Itd. — Vse v veliki tzblrl priporoča KRAVOS Maribor, Aleksandrova 13 Krojaški šivalni stroj zaradi smrti naprodaj. -Prlm., Ljubljana, Lam-petova ulica 13. Trobento B in A (ne Jazz) kupim do 600 din. Dolnlčar, Nova knjigoveznica, Gosposvetska cesta 13 - Kolizej. Posestva »REAMTETA« posestna posredovalnica v Ljubljani je samo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne poit« Telefon 44 - 20 Krasno posestvo z vpeljano trgovino In t-itelom. vse v najboljšem stanju, naprodaj za dva do tri milijone. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Savinjska dolina« 4116. i Kupimo VSAKOVRSTNO ZLATO SREBRO - PLATINO BRILJPMTE SMRRRGDE &PFIRJC RUMrtt BISERE l.T.D. STRRIIliKE MBKITE TER UMETNINE PO N03VISJ1H CEHBH - STARA TVRDKA Jos EBERLE ijubijomb tyrseva 2 - "--»A'-'' Z.'^-"'"'' Buteljke kupuje po najvišji ceni Medarna, LJubljana, 21-dovska ulica 6. STROJNO PODJETJE ING. BORŠTNAR UUBUANA, IV. JERNEIB $1.1« IZDELUJE VODNE TURBINE ŽAGE, MLIN K, TRANS MISIJE, DVIGALA ITD Ali ste ie naročeni na Vsak naročnik zavarovan Kupujte pri naših inserentih I! Otroški kotičeki Carična Vesna 53. »Kaj sem se spomnila,« je dejala Vesna po kratkem odmoru. »Ti si moja iast, jaz ti dam svobodo. Pojdi, svoboden si, le včasih se malo spomni na nesrečno Vesno. Kozlič je od veselja poljubil carično in se zahvaljujoč poslovil. Žalostna se je Vesna poslovila od groba svoje mamice. »Hudo mi je, mamica, zelo hudo, rada bi umrla,« je tožila carična in prosila pomoči. Mreže za postelja dobit« najceneje v Romanskega ulici It. 34 Izdelovanlc posteljnih žlinlb iloihov. KONRAD G0L0GRANC mestni stavbenik v Celju MARIBORSKA 30 Prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila. Previdena s tolažili sv. vere mi je umrla moja ljuba soproga OLGA VALES Pogreb bo dne 26. marca 194t ob 3 popoldne na Mirogoj v Zagrebu. Zagreb, Eden, Maribor, Gabcrje, dne 24. marca 1941. ALFONZ VALES, prof. v p. soprog; Inž. ALFONZ, sin in ostalo sorodstvo Za Juaoslovansko tiskarne v Liubliani: Jože Kramar« izdajatelj: inž. Jože Sodi« 'Jred^: Viktor Cenim'