V Ljubljani v sredo 22. decembra 1858.
Valjenje kurjih jaje, — kaj se godi pri tem,
in kako ž njimi ravnati*
Val i ti ali oa jajcih sede ti je opravilo, po kterem s pripomočjo gorkote take jajca godne postanejo, v kterih je življenje mlade stvarice skrito. Med našo domačo živino mora valiti vsa perutnina; pa tudi pri jajčkih svilodov ali židnih červov se godi kaj takega.
Ko je kokos ali kaka druga ptica dostojno število jaje izlegla, se izbudi v nji poželjenje, ležene jajca izvaliti. Od kod pa to poželjenje? Natora je tako naredila. Spredej na persih se zbere v kervinih žilicah veliko kervi; toliko se je vcasih navali proti koži in pernim koreninicam, da kokoši na tem mestu gole postanejo kakor da bi se mav-sale. V tem, ko proti persim več kervi priteka, je pa na druge strani manj teče ; za to je greben bled in v jajč-njakih oterpne življenje. Zavolj navala kervi so predpersni rudeči deli tudi veliko toplejši, in toplota doseže 29 do 37 stopinj po Romirjevem toplomeru.
Naše kokoši valijo 20 do 21 dni, puri ce 21 do 23, gosi 29 do 33, race 28 do 30, golobice 17 do 19 dni.
Ta čas se nikdar nikoli ne more okrajšati; p o dalj-šat i se pa more za 24 do 48 ur, če je, postavimo, merzlo bilo, kadar je puta valila, ali če je revca stradala. Pa gotovo je, da take piščeta, ki so se predolgo valile, rade konec vzamejo in da se njih izreja ne splača.
Kadar je kokoš jaje toliko izlegla, da jih hoče izvaliti, , se vsede na-nje, jih s trebuhom dergne tako, da se svetijo od kožne maščobe, jih kljuje sèm ter tjè, kloče pridno, pa še le v 2 dneh obsedi stanovitno na njih.
Nektere pute imajo to razvado, da ne sedé stanovitno na jajcih, ampak jih večkrat zapuste; take jajca grejo pod zlo. Za malo časa mora kokoš sicer zapustiti jajca, na kterih sedí, da si gré živeža iskat, al dobra koklja malo-krat čez 5 minut beži od svojih jaje in nektera celó le vsaki drugi ali tretji dan; nektere sicer tudi po pol ure ni nazaj, al tudi to ne škoduje jajeom. Sploh skušnje o tem iole učijo: Kolikor gorkeje je tam kjer koklja valí, in kolikor godnejše so že piščeki v jajcih, toliko dalje more koklja jajca brez škode zapustiti in vcasih celó po več ur dolgo. Da vse jajca enako greje, jih premakne in oberne koklja zdaj in zdaj z nogami in kljunom; iz začetka jih preobraća večkrat.
Ko je koklja na jajcih tako dolgo sedela kakor je treba, jenja v nji poželjenje jih dalje valiti, in 10 do 20 dni potem, ko je jenjala perve valiti, zleže spet druge. Po tem pa, ko se v koklji nagon jajca leči poprej ali pozneje zbudí, bo ona tudi svoje dolžnosti pri izpeljevanji mladih zvestejši spolnovala ali jih pa zanemarjala. Koklje, ktere kmali spet druge jajca leči začno, kadar so perve izvalile, zapustijo svoje mlade tudi večidel kmali. Nektere koklje pa tako rade valé, da jih ni spraviti z jaje, če bi jih tudi rad, in da ti dvakrat trikrat poredoma valé, če jim izvaljene jajca vzameš in namesto njih drugih podtakneš. Al take prepridne koklje ne terpijo dolgo, ker neprenehano valjenje jim vzame veliko moči; prenapete strune rade počijo.
Najbolje za valiti so puri ce; one stanovitno sedé na jajcih; zato take gospodinje, ktere bi jajca od kakih po-
sebno žlahnih put rade izvaljene imele, si izberó puri co za to opravilo; tudi zatega voljo je purica dobra, ker se ji napol jaje več podložiti more kakor pa kaki puti.
Kokljam naj se nikoli ne podloži več jaje kakor toliko, kolikor jih s svojim spodnjim životom pokriti morejo, manj šim ne čez 7 do 11 jaje, večjim ne čez 11 do 15. Navadno se kokljam poklada liho jaje (ungerade Zahl) to je 7, 9, 11, 13 in tako dalje, ne pa 8, 10, 12 in tako dalje, da se jajca pod kokljo bolje vkup vzamejo.
Pri nekteri perutnini je to velika napaka, da prerade valijo; tako, postavimo, kohinhinke v eno mer valiti hočejo, kakor hitro so kakih 20 jaje izvalile. Prepridne m u valjenju se pa v okom pride, če se koklja zaprè v kak temen in vlažen kraj, na priliko, v hram (^kelder), kjer si ne more gnjezda napraviti. Hladna zemlja, kamor se koklja vleči hoče, da bi valila, krí od persi in spodnjega života odganja in tako poželjenje za valjenje kroti, dokler popolnoma ne neha. Tudi ne škoduje tako prepridno kokljo enekrat v merzlo vodo vtakniti; to ji přežene presilni nagon na jajcih sedeti.
Koklje, ktere so pa ne čim erne in ne valijo, kakor bi gospodinja rada, naj se z gnjezdom vred zapro v kak tesen predal, da ne morejo včn ; zraven tega naj se pa skerbí, da je tak kraj miren in tih, in da ni preveč svetel. Tudi se more koklja nalaš k temu prisiliti, da pridniše valí, ako se ji pod trebuhom in na persih perje iz-pu li in gola koža s kopřivami otepe ali pa s poprom in oljem, ali s terpentinovim olj em namaže. To napravi, da več kervi priteka do teh krajev, in nagon valjenja se izbudi. Tudi s tem se prisilijo nečimerne koklje k valjenju, da se z žganjem vpijanijo (^košček kruha se pomoci v žganje in koklji noter dá); tako vpijanene in zapeřte v tesen, temán in miren kraj, obsedijo na jajcih. Po ti poti, pravijo, se še celó kapuni in petelini primorajo, da začnejo valiti.
Premlade pute niso za valiti dobre, ker so prežive; prestare pa, in sicer take, ki so že čez 6 let, pa večidel tudi niso zato, ker imajo že premalo svoje lastne gorkote. Tudi take koklje, ki preveč pojó in se rade kavsajo, niso za to rabo, ker so preveč petelinske nature.
Koklja, kadar valí, malo jé, pa veliko pije, se pored-koma sicer oceja, pa vselej prav na debelo zunaj gnjezda. Zato so koklje, dokler valijo, veliko ložje. Čeravno pa koklja, kadar vali, ne jé veliko, vendar ne sme pomanjkanja terpeti, in posebno jim je takega živeža potreba, ki se k sopilnemu šteje, ker tak živež več gorkote v životu napravlja, na priliko, žito, konoplja. Treba je pa tudi za prav dobro in toplo gnjezdo skerbeti, da so v njem jajca prav na gorkem. Zivež naj se ji blizo gnjezda daje> da preveč časa ne zamudi s poberanjem okoli; napačno pa je, korito z živežem ji tikoma h gnjezdu postaviti, zakaj potem gnjezda nikoli ne zapusti in nakida blata v gnjezdo ter jajca s tem omaže; blato pa zamaže jajcu drobne luk-njice, in pišče v njem se zaduši. Zatega voljo je celó treba, da je blizo gnjezda vse vse lepo čedno, ker to stori, da koklja ne pride z oma/,anima nogama v gnjezdo nazaj, ko si je zunaj njega živeža iskala. Kadar koklja vali, naj gospodinja tudi za-njo skerbí, da uši ne dobi, ker ušiva koklja ne leže tako pridno.
Naše domače koklje začnó navadno mesca sušca in celemu svetu. (Lično podobo
onega pluga
y
s kterim je pre
malega travna valiti in valijo k vecjem do velikega blagi avstrijanski cesar na Marskem oral, je daroval učnik serpana. Nove velike plemena, ktere smo poslednje leta kmetijstva gosp. J. E. Hôlbling letos gospodu predsedniku dobili iz ptujih dežel (kakor kohinhinka, brama putra) naše kmetijske družbe. Vred.)
pa valijo skor vsaki letni cas; druge plemena pa, kakor španjske, belgiške ne valijo celó nikoli.
-__________i-------- u ~ ___i.»
Málokomu pa je znano, da je
46 let pozneje nek drug cesar na Českem počastil kmetijski stan tudi s tem, da
Se moram nekega posebnega vêdenja kokelj omeniti; je oral, kmetje takrat pravijo : „da koklja na jajčnjaku valí." Koklja
takrat rada v g ostane dolgo,
Na poti iz Pariza v Petrograd leta 1815 je car ru-njezdu sedí kakor da bi hotla valiti, pa ne sovski Aleksander I. v Frauenberg-u (blizo Budějovic)
in čez 10 ali 14 dni začne spet leči.
To
na gradu kneza Svarcenberga bi val nekoliko dní. 19. ok
n a
pa izvira od tod, da kervi zdaj priteka vec k jajčnjaku, tobra se sprehajaje v prijazni okolici vidi kmeta Fajtel-zdaj pa k unanjim de lom, tedaj zdaj sem, zdaj tjè, in iz Ilosin orati; pri ti priči vzame earplug v roke in orje tako še ni nobene stan ovi tn os ti nikjer, in dokler ni brazdo po celi njivi. Plug spet kmetu izročivši mu daruje
te, ni čuda, da se koklja zdaj pripravlja za valiti pa za jajca leči.
y
zdaj
Po spisu prof. dr. Rueffa v Hohenheim-u.
6 luidorov. Plug ta se v vedni spomin na cesarja, ki je ob enem počastil sam sebe pa tudi stan ratarja, hranuje na omenjenem gradu."
Kmetijska
(Na eni njivi v enem letu dvakrat krompir) je přidělal neki kmetovavec v Ham-u lansko leto, in v drugič přiděláni krompir je bil še debelejši in bolji od pervega. Potem je dal njivo dobro prekopati in brez gnoja je konec malega serpana sadil krompir. Letos je ponovil to skušnjo, in spet se je dobro obnesla.
Za zimo kaj.
(Železná peč se zamaže), če se kadí, najbolje s tem, da vzameš toliko pepela kolikor solí in napraviš z vodo gosto těsto, s ktero se zamaže razpoklína.
Voda
službi člověkovi
(Konec.)

liepa gnjije na več krajih.
Na undanje vprašanje: kako je z
t o š nj
P
Kar voda v podobi s o para služi mašinom, še ni veliko let. Izmislil je sicer že v letu 1699 Sa v ary pervo tako mašino, ktero po slovensko parnico (Dampfma-
tam pa tam po naših krajih? so nam ze odgovorili nekteri schine) imenujemo, pa še le leta 1764 jo je
Anglež Janez
prijati
tak
u
na priliko
Watt tako zboljšal, da so jo rabili v mnogoterih fabrikah,
repo listu
y
e toiiinskih krajev. Večkrat pregledovaje letošnjo rudnikih in drugih obertnijstvih. Kar je člověku voda v sem les najdel, da je pri nas tako, kakor sem v 47. podobi s o para podložna, se je začela nova doba. Parnice
yy
Novic
bral
Tudi drugi, kterim sem potožil
da je
repa letos kaj slaba, mi povejo, da je taka, da ni za vžiti, vès svet. Ko jo ribam ali režem, dobim med dvajsetimi gotovo 5
na bar kali in pa parnice na želez ni ca h so prekucnile
Najpervo so vodeni sopar vpregli v ladije na morji. spridenih, da so pod kožo černe, nektere do pol in še več, Amerikanec Robert Fulton je bil pervi, kteri je začel nektere pa imajo po sredi černo pot kakor trohljeno. Le-ta leta 1793 skušnje s takimi ladijami delati, pa še le 1807 repa je terda, če se tudi dolgo kuha, in je vselej slabega je doveršil s pomočjo svojega rojaka Livingston a, ame-okusa.	Ant. Leban.	rikanskega poslanca v Parizu, pervi parobrod, kteri se
Ant. Leban. *)
Iz Goriškega na beneški meji. Žalibog! tudi pri
nas se je letos pokazala na repi trohljivost, še bolj pa
gnjiloba. Glejte
dal
sem d
kadi
ktere so polčeterti
je vozil po hudsonski reki med Novim Jorkom in mestom Albanijo, v eni uri pet angležkih milj pota storivši. Za-sramovan je umerl slavni mož leta 1815 v svoji domo-
isoke, 10. dan p. m. z ribano repo natlačiti ; devet v,ni> ktera ni poznala prevažne te znajdbe. Cesar Na
1	T	■	+	1 + v i	1	-m^m	li	• i	i	* • »
čevelj \ dni potei
ko ravno to pišem, smo j
jo dal vdrugič napolniti, in danes
5
udna)
poleon 1. sam, ko je slišal od Fultonovih skušinj na
iz obedveh kadi v en sodček	Senski, ga je imenoval norca; tako je svet plačeval
od 200 pintov preložili, m se ni poln. Bati se je, da ne bom le jez, temoč
bistroumnega moža, kteri je bil
gotovo
pervák pervakov
v
se
veliko drugih
bi
k
letos. Pi
tečeno leto 1857 je pa bila tako terda, da tudi
se
v
tako
velika teza je ni mogla potlaciti in vode iztisniti. Čomp
ali p odzemí j
( po vašem kro ni p i r), pri nas
V
se
prenehoma bolehajo; debeleje ko so
t
hujš
h i raj
eno Vam imam priporociti: kader bote ljube „Novice
ne-
v
Se
go-
vorile od rastljinstva, pristavite vselej, da bojo tudi bravci
priliko: zêlêni (Seierie)
tistega časa! Pa saj se tudi Krištofu Kolombu ni bolje godilo, kteri je nov svet (Ameriko) najdel! Al vecja slava gré Fulton u, zakaj on je nov svet v s tvar il!
Fulton o va iznajdba se je pa v kratkem času iz Amerike na Angíežko (1812) preselila; po rekah in pozneje na morji je gospodovala in današnje dni je terdna
med
in gotova vez
med starim in novim svetom, to je
y
nasi vas
pèh i k.
y
pi # •
1J
razumeli,
na
ali
J
(Enzianwurzel) koš ut
lj e n j
zg
voljo ktei
ubil.

je pri nas ze marsikter človek
živ
ga v gori kopaj
F
V. Sedljanski
Kraetijska novica.
Da cesarja
ratarja.
Evropo in Ameriko. Barke z jadri so potrebovale nekdaj 12 do 15tednov, preden so se prepeljale iz Evrope v Ameriko; sedaj potrebujejo komaj toliko dní, in če gré po sreči, še manj. ln kaj še več? Učenost pové dan današnji še celó, ktero uro bo prisopihal v to ali uno amerikansko mesto parobrod, kteri je odrinil to in to uro iz Evrope. Ljudem se ni več bati silovitega in strahovitega morja; bistroumnost človeška je premagala vetrove in vi-harje. Na parobrodu se ima človek kakor v hiši na kopnem.
V 48. listu čeških gospodarskih novin beremo sledečo Ponosno in enakomerno plava veličansko poslopje čez valove
• V
micno
t
ki
tud
pa nam popolnoma
otovo
f
«
ecjemu delu naših bravcov. Cujmo Da je 19. velikega serpana leta 1769
Jožef 11
poleg Slavikovca, neki vasi na Marskem, sam oral, je znano
*) Prosimo večkrat kaj.
morja varno in pokojno.
Skoraj ob enem času s Fultonom sta izdelala 1802 Trevishik in Vivian parno mašino za vožnjo po suhem;
da je bilo to le poskušnja. Se le slavni Anglež Stephenson, oče sto in stoterih hlaponov ali
pa rêci se sme
y
Vred.
lukamatijev", kakor naši kmetje „Lokomotiv" poslovenju
»
403
je izdelai parno
mašino
tako, da zdaj veže še tako Dravo. „Phlygadii montes" so balške (bavske) pla
jejo, .
daljne morja in dežele v krátkém času in vleče najtežeje nine. Vendar, ker Strabon *) blizo teh planin postavlja
to vore kot čaroben konj, pred kterimi bi naši predniki Japude, tedaj ta okolscina poterjuje, da Plini, Servi in stermeli in rekli: „Tega ni človek sam si izmislil; „hudoba" Virgili imajo prav, ako do Ti m a va postavljajo stanovališča
mu je pomagala!"
Japudov. Iz Strabona tudi vidimo, da so Japudi segali
Čudno je. da ljudje tako radi stare čase k novim do Segestike. Ker Plini Segestike postavlja na iztočje
ravno gledé železnic primerjajo; pa v prostem govoru je Kolpe v Savo, tedaj so Japudi
segali
do Siska.
mnogokrat veliko pomembe, in spolnuje se stari pregovor:
Prišli bodo dnevi hude sile.
Turske mule bodo Rajno pile.
In že jo pijejo, pa ne nosijo kervolokih Turkov pre-teklih časov, ampak otovorene ladije, ktere prenašajo pri-delke in izdelke iz černega morja po Donavi in dalje po rekah ali pa železnicah iz Azije skozi Evropo v Ameriko in zopet nazaj.
Al kako daleč je segala zemlja Japudov na severu? Strabon2) nas spet podučuje, da do s než niko v.
lz 4. knige 3 ) Strabonovega zemljopisa vidimo

da
w
albius
Kraljica današnjega časa je parna mašina, bodi si na lad i i ali na železnici ali v fab riki. Ze zaostajajo narodi, kteri ne napredujejo neprenehoma z njo vred.
mons" ni bil v Dalmacii ali pa v Hercegovini, kamor ga nekteri pisatelji postavljajo, ampak proti dol nj i Panonii in Dunaju, toraj snežniške planine. Severna meja Japudov se je toraj vlekla od Ti m a va prek čez Kras proti Ja vorniku, in čez Javorník proti starem Tergu, kjer
stalo mesto Japudov Ter po, od ondot čez Me ti je
je
y
Tovori, ki so počasi lazili kakor polži po cestah
y
SO
kjer je stalo mesto Japudov Metu!um Kolpe tje do njenega iztočja pri Sisku.
do
bregov
minuli ; ceneje in ložeje je potovanje in zavoljo tega tudi več ljudi potuje. Tu veljá to, kar smo rekli od ceneje obleke. Parobrod premika ljudi, jih ^abi v tuje dezele, da
Vipava je
v
ze
bila last panonskih Slovanov, kakor tudi
so slovenske naselbine segale čez Hrušico do Ogleja (Akvileje), kakor iz Strabona vidimo, kteri piše:
r>
v
ze
v
ondi sami vidijo, slišijo in skušajo.
Slednji vé, kakošna pomoč so parnice na vsako
stran kupčii.
Pa tudi om ilea leti z njimi v vse kraje sveta po
bukvah in časnikih.
Al človeški um še ni zadovoljen s tem, da si je sopar tako podvergel ; že pošilja svoje misli, ki so se mu komaj v glavi izcimiie, po telegrafu v najdalje dežele. Zavoljo tega je tudi velika pomemba v tem, da gré telegraf od nekadaj že tik železnic, ker sta si sorodna, in sta
blizini morja in v okolici oglejski stanujejo nektere betve Norencov" (Strabon Geog. IV). Pred prihodom Vlahov (Keltov) so Slovenci segali do Tersta, al ker so se Vlahi
okoli 400 pred Kristom, ter 360
335
5
dalje okoli 280
pred Kristom začeli gnati čez planine v gor nj o Italijo skoz zemljo ilirskih Veuetov, prek Soče, Krasa doli proti Dalmacii, in od ondod prek do Belgrada iu Zemuna, kjer jih najdemo ob času Rimljanov pod imenom Skordiskov in Tauriskov, so tudi mogli pervotni slo-
Nekaj
slavno overgla staro kopito sveta.
Ne bomo dalje govorili; zakaj to vse je še le žace tek, kje je še konec? Příhodnost nam je zagernjena, pa
rêci smemo, da bo človeški um overe kraja in casa se vse bolj premagal, kakor doslej. kolj
Zgodi naj se pa to kakor
y
vse se bo nazadnje zedinilo v svobod i cloveski
v najlepšem pomenu te besede!
Po K. Muller-u.
Zgodovinski pomenki
venski prebivavci se iz svojih stanovališč umakniti. Kelt o v je med jadranskim morjem in Vipavo zaostalo, zato so gerški pisatelji vedili povedati, da Japudi so s Kelti zmešan rod. Od Vipave prek čez Ljubljano proti Celju in od ondot kraj pohorskih panog proti Dravi, od Drave prek čez Slovenske gorice do virov Rabe proti Dunaju so stanovali panonski Slovenci, kteri so proti iztoku segali od virov Kolpe do Siska in od ondot prek čez Koprivnico — blatensko
čez pleško jezero (Neusiedler-See) do Du-V zemlji starih Panonov najdemo edino vlaško
jezero
naja

ys.
9
Kako daleč je segala zemlja starih Japudov?
Spisal Davorin Terstenjak.
Ako beremo dotične verste gerških in rimskih pisa
naselbino od reke Tise do Rabe, za Rimljanov znano pod imenom „deserta Boiorum."
Stari Japudi so bili zendski rod
y
yt i'4 s'Í 'i» i»
betva llirov
y
kterih pervotna domovina je bila Media. Njihovi sorodniki
teljev o starih Japudi h, se prepričamo do dobrega
je
zemlja
?
starih Japudov segala
9
da
od Ad rije do stočja locos."
i
Kolpe v Savo.
Vse dotične verste hočem pod opazkami navesti. Cujmo najpervo Plinija, kteri Japude stavlja v
frosesčino Karnov.
i
Iz Plinijevega spisa se vidi, da so Japudi segali do
Strab. Geogr. I. 7. „Porro Japydes circa hos habitant St rab. Geogr. 1. 7. „Ocra hummillima pars est Alpium, ab Rhaetia ad Japydes usque porrectarum, apud Japydes rursum se attollunt montes, vocanturque A1 b i i" itd. 3) „Siti namque sunt Japydes in Alb i o monte, qui finis est Alpium: adinodum alto, atque illinc ad Panonios et 1st ru m, hinc ad Adriam porriguntur, belli— cosa equidem gens
u
itd.
Proti Istri so Japodi segali do reke Formi s.
Pis.
Ti ma va (Timao), in kraj jadranske obali do Divina **) Ker so Japudi samo segali do Siska, toraj v horvatsko-pri
^ _ A	^	M	ft	a	m	m m~mnm m	1	«	Y • •	1 t Y •	t	11	«	«	«a
(Duina), ker tam je stal stari Pu ci nu m. Kraj Timava so tudi po Virgiliju. 2) Iz drugega mesta pri Pliniju vidimo, da so Japudi stanovali med Kami in Istrani.3) Kraj morja so se raztegovali do reke „Titius" po ravno istem Pliniju4), kteri spet v 21. poglavji piše, da je bila meja Japudske pri reki „Ted ani us", to je dnešnji Obrovac.5)
Strabon ni tako točen. Pervič se moti, da iz gor Juliu s" in „Phlygadius" dá izvirati reki Savo in
mořském okrožji v lickem in ogulinskem kotaru stanovali, Apian (in Illyricis) pa terdi, da se je zemlja Panonov po dolgem raztegovala od Japudov do Dardanov, Dardani pa so bili naseljeni med Drinom in Uno tik do Save, tedaj je vsa zemlja od Metul do ustja Dravinega pri stari Mursi
dnešnjem Oseku
meniki
bila last panonskih Slovanov.
Spo
po
n
pricujejo, da tudi okrožje med Uno in Glino je bilo slovanskih Panonih naseljeno, kar se tudi iz gori omenjenega Apiana spozna, ker pise, da so Panoni segali do Dardanov, kteri so tudi bili ilirski rod. (Glej Hahn „Alba-
nesische Studien" str. 237).
Pis.
Plin. lib. 3. cap. 18. „Alsa, Natiso cum Turro praefluentes ***) spoznamo, kakošna razmera vlada med ilirskim in slo
Aquilejam coloniam
i2
millia passuum a mari sitam. Carnorum haec
regio, junctaque Japidum, amnis Timavus, Casellum nobile vino
Pucinum: Tergestinus sinus
u
itd.
i
Virgil, Georg. 3. „et Japidis
arva Timaví.44 lurniu itd. 4
3
Plín. 3, 5. „Veneti, Car ni, Japydes, Istri 5 Li
pydiam promovere Japydia."
Plin. 3, 19. „Nonnulli in flanaticum sinům Ja-
Plin. 3, 21. „Ted a ni um, quo finitur
a
itd.
5
Pis.
v en ski m jezikom, hočem tukaj postaviti makedonsko-ilirsko
besedo ZuQÍ[vrj. Po Hesychiji je Ze ire ne bilo ime boginje llirov Aphrodite-Venere. Zeirene pomenjuje zlata. V zendskem jeziku se veli zairi, zaranja, zlato, in beseda se ujema, ker je zendski glasnik % zu sansk. A, s sansk. h a ri hiranja, aureus, v slovenščini zal, zel
zoloto
zalato
rusk
9
z loto. V nemšćini: gold.

404
so bili Epiroti in Makedonci. Ostanki tega junaškega na-	razmerje in razširjenje posamnih pesem natancno premda so še dnešnji Albanci ali Skipetari. Ilirski rod	gledamo. Ako je pesem med enim narodom zlo razširjena, ni bil helenski. Kakor že Polybi piše, so ilirske narečja	razmerju jezika prilična, pri sosednema pa se čuje redkeje in «i tako na razno stale, da so se Makedonci in epirski Iliri	ima težko razumeli, kakor se še tudi danes Albánec in njegov
glede na jezik nepravilne poteze posamnih zlogov, smemo gotovo reči, da je pervemu last na, drugremu
»
pa
sorodni Gegar tezko zastopita. „Škipetar" pomenjuje po le izposojena in pervotno neznana bila. Najdemo pa tudi, Halinu „Lanzenwerfer." To tudi pomenjuje staro ime na- da narodi, ki so si sosedje, imajo pesmi, od kterih bi se roda, kteri je po Herodotu od Istra do Adrije prebival reči smelo, da niso bile začetno
_ IM p	MOTIPPH
lastnina onega naroda.
ki
8 i
tr
vn. (Hero dot 5
J	V	_ .
1
9. Glej tudi „Novice" leta 1858
jih je ohranil, ampak sosednega, ki jih ali več ne pozna
»
str. 171). Že zgodaj se je ilirska betva Henetov ali Ve-	ali pa le zlo predelane. Če je pa nasproti napev (viža)
netov odcepila od llirov, in se nasadila kraj obali venet-	med dvema narodoma jednako razširjen, besedám (tekstu)
skega morja. Tudi Li burn i in Da Ima ti so bili sople-	jednako priličen in se sploh dá razmerju in posebnostim
meniki Japudov. Ravno v ta rod so spadali Armenci in	različnih jezikov primeriti
, ga smemo izvirno lastino vseh
Frigijanci

akoravno.
kakor drugače ni
mogoče, je vladala imenovati.
med jeziki teh narodov narečna različnost (glej : Grotefend,
zur Geog.
und Gesch. Altitaliens Heft IV. S. 61).
Tako je, na primer, napev poljske pesmi: ^Stala
, Pani Pana zabila" očevidno po s lova š-
Ker sta se zendaki in sanskritski rod (pervega
nam sie nowma,
v
oci
kem „Cerne
pojdte spatu, posnet, ker je razmerju imenujejo jezikoslovci tudi zapadno-arjanskega, dru- poljskega teksta neprimeren, ter se veliko bolj duhu slo-gega iztočno-arjanskega) že v temni predhistoriški v aški h pesem priličiti dá. —Nasproti pa je napev p o lj s k e dobi v Azii razkalala, in še je med učenimi prepir, ali so napitnice „Pije kuba", napevu češkega „Ja mam koně
u
betve iztočno
ali
pa
betve zapadno - arjanskega
prej v Evropo prisle, tedaj prišli v ilirski polotok zendski Iliri.#)

debla ali pa
celó podoben, se oběma jezikoma lepo tako občeu slovansk značaj,
přileze, in ima
tudi
r;	o b ci n s k slovansk
Čudno je, da iztočno-arjanske Helene globljeje najdemo bil mnogim tekstom.
, da ga smemo gotovo izviren napev imenovati, ki je pa že podložen
Dobro bi tedaj bilo, ako bi se pri naberanji slovanskih
kakor zapadno-arjanske Ilire. Ob času svetega Hieronima se je še govoril jezik ilirski; ker on sam piše: „Hune narodnih pesem, natankno vselej povedarlo: kje da se po
librum (Ezechielem) etiam linguae
meae gen tis dedi.
«
sebno poj ej o
On je tedaj preroka Ezechiela přestavil v ilirski jezik, gornje Lužice. Zemljo starih llirov so si osvojili Rimljani, in jo nakvasili z
Prihodnjic nekaj o narodnih pesmih Vendov
Prevodil Franjo Verhovski.
latinskim živfjem, kteri je pozneje služil za moč italijanščini.
Slednje ostanke so iztrebili iz severa pridši Horvati, kteri so v (>. in 7. stoletji obsedli Japudijo, Istro, Liburnijo in Dalmacijo. Gotovo se še najde v isterskem in dalmatin-skem narečji dosti staro-ilirskih besed, — al nihče se ne potrudi, da bi jih nabral. Imena mest še imajo večidel ilirske korenike z horvatsko-slovenskim prikrojem, kakor: Bukar — Bokez, primeri škipetarsko besedo: bokeri zerrissene Felsgegend,
Slovanski popotnik
9
* Slavni naš gosp. Matija Majar spisuje in bode kmali dokončal zanimivo delo, ki ga misli na svetio dati pod
v
naslovom „Uzajemni pravopis slavenski" kratka slovnica glavnih narečij slavenskih/
to
je
* Družtvo krajnskega muzeja je te dni dalo
na
svetio

drugi
zvezek svojega letnika pod naslovom
Skemba, primeri škipetarsko
r>
skemb, Felsen
?
Lisa, škipet. lis, drevo itd.
Japudov, llirov, Liburnov, Dalmatov, lstranov
Zweites Jahresheft des Vere ins des krainischen Landes-Museums", kterega vreduje gosp. kustos Karl Dežman
mnogo zanimivih doneskov k naturoznanstvu do-
în
obsega
in Ven eto v**) ne bode nikdar kritičen zgodovinar slo venskim narodom prištevati
y
Si
mog
el.
(Konec sledí.)
mačemu, na priliko, naturopisje Ijubljanskega močirj* stematični popis krajuskih školjk, popis nekterih podze
meljskih jam itd.
Nekaj od narodnih pesem in napevov Slovanov, sloven.
* „Časopis muzeja ces k ega", ki ga vreduje gospod Vaclav Nebesky, in „Živa", časopis naravo-
kterega
on
i
Med přednostmi slovanskega naroda ni najzadnja, da in sicer večidel prostejša množica ljudstva, svoje misii in čutljeje v sicer neumetnih pesmih brez pripravljanja lepo izraziti zna. Pregledavši pa te pesmi natanjčniše bomo našli v njih neizmeren zaklad prelepih napevov, žlahnih čutljejev, bistroumnoga duha, dobre volje, izvirnosti in različnosti, ktere natanjčniše preiskavati bi občinskemu glasništvu v
vredujeta gosp. prof. dr. Jan Purky ne in Jan K rej či, v vsakem zvezku lepo razodevata možko napredovanje naših slovanskih bratov na Ceskem ne le v različnih vedah, temuč tudi v jeziku domaćem, v kterem
spisujejo
visoko učene stvari ravno tako
or
ladko
kakor
m a
proste povestice. Med mnogimi drugimi spisi nas je mikal
posebno sostavek
obrisi) o čep i nj ah (lebkách) čio
veš kih v obče in oslovauskih posebej; zanimiv je
gotovo
velik prospeh bilo.
To so tudi že inostranski
tudi
obris
poti,
ki jo je na nebu obhodila letošnja
skladatelji spoznali in mnogokrat rabili slovanské narodne melodije — na primer občno znano „Polonaise."
Cujejo se pogostoma jednaki si napevi ličnim tekstom
(Donatova) repata zvezda od 28. avgusta do 29. sept, in več drugega.
y

le z raz-
« ♦	M ,	»	v
pri raznih slovanskih narodih. Ce tudi ne dvomimo, da so nekteri teh napevov še le pozneje od enega naroda do druzega prišli, smemo vendar iz verjetnih vzrokov terditi, da so drugi že izperva vseh Slovanov o b c n a
ako
Poslednji list „Slov. Prij.tt naznanuje, da družtvo
sv. Mohorja prihodnje
leto
misli izdati
r>
Drobtince za
lastnina bili. Da je to resnica, se bomo prepričali
?
leto 1859", poslovenjeno slavnoznano nemško knigo „Humberts Gedanken" in pa Lavtižarjevo „zgodovino misijonov v Ameriki", in da se bo prihodnje leto zastran družtva marsikaj prenaredilo in poravnalo v srečo in slavo njegovo. — Nadjamo se, da bojo prenaredbe se stikale s
Slavni Pott misli, da so Iliri pred Heleni v Grecii stanovali pervotnim namenom domorodnega družtva,
(glej Pott „Ungleichheit menschlicher Rassen" str. 71).
**") Da so stari Vene ti bili zendsk rod, toraj zapadnoarjansk,
in ne sanskritsk. kakor Slovani, Germani itd., se vidi iz Ari an a, kteri piše. da so se Veneti prej kakor so se kraj reke Pada (Po) naselili, vojevali z Assyrci. Medopersiske vojske z Assyri so vsem dobro znane, primeri Bus that in D i ony s. str. 127.
in da bo
potem koristno naše družtvo čedalje več družbenikov štelo.
Zornicaa se bode imenovat novi almanah, ki ga

»
bo za leto 1860 pervikrat izdal gosp. Anton Janezič v Celovcu. Po naznanilu „Glasnikovem" bode osnovan po ravno tistem načinu kakor je bil „Koledarcek slovenski."
V Zagrebu pride almanah za leto 1859
A.
na
svetio pod naslovom
»
Leptir
u
y
razorna; izdatelja sta mu gosp
olepšan bode z dvema ob-	Ne oplotja, ne grabe niso jim pota zapirale; lahko
Ludevik Vukotinović kakor divji lovci so vse zapreke s svojimi čilimi konjici in Ivan Kukuljević Sakcinski: zares dobra firma! preskakali. Bilo jih je vseh skup preko petdeset na številu;
eden je bolj po boji i bojni slavi hrepenel memo drugega.
Cena mu bo 1
35 kr. n. d.
* Gosp. Mirko Bogović bo izdal novo žaloigro v Bili so že unkraj Blagovne, ko se en fantalin za njimi pri jeziku horvaškem. Poglavitna oseba te igre je povestni jezdi, od daleč kričeć, naj ga vendar počakajo.
Janez ustavi svojo ćeto, dokler jih ta zakasnjenec ne dojde. Ko do čete prijezdi, vidijo, da je komaj četirnajst let star deček. Zatoraj ga Janez oštro posvari: „Verni se za vès naš narod prevažne knjige pod naslovom „Istoria domu; mlad fantè še nisi zrel za boj; zakaj nas ustavljaš!" književnosti svij uh naro dah", ktero je spisal slav-	~	""	- —
Matija Gubec, tako zvani „kralj selski."
* „Glasnik dalmat." s serčno radostjo naznanja, da je v tiskarnici Medakovičevi v Novem Sadu dogotovljen 1. del
„Saj še komaj hlače nosiš
«
dostavlja SimekovTone
noznani
delu je 1
g
ospod dr. Bozidar Petronović. Cena temu „i hočeš že v boj! Verni se, pa prejo doma motaj i krave
za Tvojo pest! Le berže zasukaj svojo
30 kr. n. d.
V
Ces ko iu moravsko-slovansko časopištvo
meč še ni
se
bode v novem letu sopet pomnožilo. V Olomucu bode
pasi ;
kljuso, pa nam lepo lepo pozdravi vse vaščane!"
y
kdor mi pravi, da sem
V
se
fantalin!"
jim
Izhajala „Hvězda"; izdajali jo bojo učniki višje realke; v dečko razžaljen nasprotuje. „Ce mi še brade manjka, imam Pragi bodo prišli na svetio „obrazi života" pod vredništvom	-«a	cc	-—-u	— f *
pa toliko več korajže.
Fante smeh posili.
gosp. J. Vilímka. Obsegal bode ta časnik, kterega bo mite me seboj; ne bom Vam sramote délai!"
,,Le vze
// v
leto in dan prišlo na dan 10 zvezkov, pripovedke
n
Cigav si
y
poto
pa

ga Janez dalje popraša
„Voglarjev sem iz
in krajopise, zgodovinske in podučne sostavke, pesme, sme- Pečovnika, Miha mi je ime. Danes so me hotli oče enmalo
anice, razne karikature itd. Cena mu bo 6
na leto.

z leskovko našverkati, zato ker sem skrivaj skledico ki
n
Priatel školy a literatury" se zove novi slega mleka popil, pa sem jim ušel. Domu si nisem več
časnik, ki bode v novem letu v Budi izhajal, kot priloga upal; očetove leskovke se preteglo bojim! Zato sem berž
y
dobro znanega cerkvenega lista „Cyrill a Method."
ko ste Vi odšli, na Pengarjev spašnik letel, skrivaj to-le
v
ledar pod naslovom „Predženak"
* Tudi „Matica srbska" je za leto 1859 izdala ko-	kobilico zasedel i za Vami prijezdil. Prav hitro še kopita
protika za Serbow",	vzdiguje, akoravno morda nima pet zdravih zob več v če-
kteri poleg navadne pratike zapopada kratke pripovedke,	ljustih. Pengarjevi morda tudi ne bodo tolikega rekli zavolj
različne popise in zastavice.	Praž. Nov.	borne kljuse; saj imajo takih mèrh zadosti, več kakor jim
I--f---------------- —---------Mvrmuv tmijuuv ^ U UJ i 111 Mj 1/ IUH1U HI VI 11 £iMU'/UVl y » VV J»—"
V Petrogradu izhajal bo v novem letu nov satiričen	jih je treba; i po dokončani vojski jo jim bom sopet nazaj
kčasni „HCKPA", v Moskvi pa časnik „Ilapyc" (jadro),	prijezdil. V tem se bo pa mojemu očetu tudi jeza razkadila.
kteri hoče razglaševati spise vseh slovanskih narodov.	Ako me zares nočete vverstiti v svojo četo, bom pa zmiraj
Kratkočasoo berilo
Za pokušnjo iz delca:
t
nekoliko za Vami hodil: domu se pa ne vernem za nobeno ceno ne; očetovo leskovko poznam predobro!" — „Verni se, verni! Kobilico nazaj zaženi na spašnik, očeta pa lepo
Mlinarjev Janez, slovensk junak, ali vplemeni-
tenje Teharcanov.
Po narodni pripovedki iz srede 15. stoletja, slozil za gosposke in
kniećke ljudi K. Zavcanin.
(Dalje).
Koj v vedricah so donašali vino bližnji sosedje. Fantje pa zapojejo junaško pesem. Janez vslednjič povzdigne do
za odpuscenje prosi ter jim pri ogeljnaku pomagaj ; saj tudi
orozja za boj pripravnega nimaš!"
Kaj pak da ne!"
fiu fjv/j	ijnuv iiL/^a uiuiao • - ^uuj pwu uw wv •
se jim štimano odreže. „Ali ne vidite tukaj drevače? Desetletno hojko sem ž njo v treh udarcih poderl, ki vendar ni terdniša od turške čepinje!"
Vsi so se mu smejati mogli. No! pa pojdi z nami, ker si že tako silen, i zares
5?
verha z vinom napolnjeni požunec rekoč: „Z Bogom Te- tako mocan, «t .wu.vuu ^uw..., «« harčani! Svoje poštenje Vam zastavim, da Vam hočem da Te kakšen turšk hlačon v zajterk pozoblje.
al
y
resnično Ti
povem
da boš ravno dober,
cc
Vaše sinove, Vaše brate, Vaše obljubljene zaročnike ko
zmagavce nazaj pripeljati
y
drugač pa ne!"
Pozunec
meji
Spet se podkově zabliskajo i dalje je slo proti ogerski Tretji dan so že bili v Stolnem belem gradu. Od
do zadnje kaplje izspivši daleč
čez lipo zažene.
Sedaj še daleč že jih je spoznal Ivan Sibinjanin, ko je z visoke
inenih k Janezu pristopi, mu roko podá, se mu še enkrat	line jih zagledah
za svoje rešenje iz ječe zahvali, blagoslovi njega i njegovo	„To so Slovenci" — je djal svojim vitezom. „Vidite
bandero i celo teharsko četo, i na zadnje ga še popraša:	jih ondi, kjer se ona prašina vali. Poznam jih na njihovih
kako bi ga sopet spoznal, ako bi ju še kadaj osoda skup	bronastih čeladih i na njihovem ukanji, ktero je že mar
y
pripeljala. „Mene, častivredni gospod!"
vsa naša okolica le po ukanji.
„pozna
juterno molitvico odpravim, zaukam
zaverne Janez siktero vojsko prestrašilo. Sedaj nam ni treba nobene skerbi
zmaga nam je gotova ! Poznam jih, kakšni so to
y
Zarano, kadar
da mi
Bogu v hvalo,
vec; junaci
T
Kamor Slovenec enkrat udari
y
več
izdá kakor ce
je dal zdravo
gerlo
• * # i t i cisti
glas !
Podnevi, kadar se mi Nemec desetkrát mahne. Kako bi pa bil grof Urh tako
poljubi, ukam pred sovražnikom, in ukam v boji si zmage	mogočen, če ne bi imel Slovencov!" svest! Akoravno nam naši gospodje ukanje prepovedujejo i Ivan jih lepo sprejme. Sel jim je s Kapistranom i
v greh štejejo, jaz vendar ta pravi domaći običaj ne bom	z vsimi svojimi vitezi naprot. Vodja njih, Mlinarjevega Ja nikadar opustil; saj ne najdem nič pregrešnega v njem
I
neza
na
je celó v svoj šotor k obedu povabil, se priljudno ukanji, čestivredni gospod, me bote, v sred boja njim pogovarjal o slovenskih junacih, o starih slavnih bojih
v
z
spoznali!"
n
Z
Bogom !
Trikrat z Bogom!"
o grofu Urhu, svojem največjem nasprotniku i osebnen
y t
»»
Z Bogom! Z sovražniku.
vojskinih zadevah i
naklepih ga je
vsikdar
Bogom!"" jim ostali vaščani odvernejo. Vsak svojega ko- za njegovo mnenje popraševal, z eno besedo: Mlinarjev
njica z ostrogami spodbode. Podkově se zabliskajo
y
zaukajo,
prah
se
vzdigne kot megla i kaže
sled
fantje
, po
Janez je bil odsihmal njegova desna roka.
Cele tri mesce
so morali fantje v Stolnem belem gradu počivati, ker se ni
kterem naprej dirja teharska četa. Ko je že daleč za do- bila zbrana cela vojska. V orožji so se vadili i si tako bravo bila, se je še čulo kopitenje kónj, kadar je veter kratili. Janezu ni bil nobeden kos.
čas
Mnogoterega ogerskega
" """ y	J ~	.I y	v v *	'»"»»» »r	**	---- ------O-----^ C7
potegnil, sopet je vtihnilo i sopet se čulo. Marsiktera mati,	prešerúna i nemškega vitezlina je s sedla vzdignil i sra
marsiktera sestra i marsiktero teharsko dekle je pažljivo	motno zvernul v pesek. Vsi so mislili, da ima to svojo
to kopitenje slušalo goreče molitvice zdihaje k Očetu gori	moč le v svojem zelenku; obećali so mu tedaj sto i sto
oblaki. Zadnjič	to	|
svetlih cekinov za-nj; al zelenko mu ni bil za nobeno ceno
40G
na prodaj
„Jaz sam sem si ga izredil;
g a hočem tedaj opravljajo najtežeje delà z mašinami. Za tega voljo je
v tej reči Amerika prekosila vse druge dežele. Ena ma-rumeneti, nastopila je jesen šina stori v enem dnevu, kar bi sto ljudi komaj v tednu i približal se je že dolgo očakovani čas za vojsko. Tri dni storilo, in vsako uro se poslužujejo delavci mašine skoraj
tudi sam jašiti" — je djal
Listje po drevji je
poprej pa pošlje S i b i nj
teharsko ceto naprej
Do
v vsaki fabriki za posamne opravila, kterih bi brez nje
Drave se jim ni ne en Turk prikazal ; al ko Dravo pre-	nikakor ne mogli tako hitro in tako lično doveršiti. V kaki
plavajo i v lepi slavonski S rem pridejo, se jim prikažejo	majhni fabriki bi se taka mašina res ne splačala, al v
pervi turški turbani. Fantje ukaje za vsakem lov napravijo.	Ameriki narede, da se splača. Kje delajo tedaj ojstreje in
4ko ga nobeden doseči ni mogel, Janezov zelenko ga je	težje, v Ameriki ali pri nas? Gotovo pri nas
gotovo došel.
ako hoče
Veseli so tako podili raztreseno posamno delavec svoje dolžnosti spolnovati, da res delà in nikakor
turško derhal pred seboj unkraj Donave i Save dneh ni bilo ne enega Turka več v celem Sremu m un u, vštric turškega Beligrada, so se Sibinjan
V	treh ne trati casa.
V	Ze-
vstavili, pričakaje
4Í
Pa ravno tù je vozel in v vozlu tern! „Kako se v tem je ravno razloček med nami v Evropi in pa s križarsko vojsko. Tako jim je povelje med Ameriko. Pridi v Ameriko in prinesi svoje stare
delà
velevalo. Cez teden dni pride vojska i ž njo tudi barke po Donavi za prevožnjo na turško stran. Tudi sedaj si ni
kopita sabo
i
svojo staro pocasnost in tudi svojo staro lenobo
kako kmaii se boš spreobernil ! Kako kmali se
oj
f
y	^
turško stran prevozila, i tako Turkom branila, preciti pre stop ostale križarske vojske. Samo junaškemu postopanju teharskih fantov so se imeli križari zahvaliti, da so brez vseh zć
dala teharska četa časti vzeti, da ne bi bila perva se na boš znal v minuti trikrat na peti zasukati, ko si se v svoja
domovini v poli ure komaj enkrat obernil. Tù se pravi: ali
, ali pa moraš svojo počasnost poslati rakom
V7 Ameriki ne reče vsak rokodelee zastonj, da
ne služiš nič
žvižgat.
prek i over tako srečno na turško zemljo stopili, mora začeti še le od konca se učiti. In to mora slednji sto
Perva skerb Si bi nj
je tedaj bila, Turka v gradu
riti
9
ce je se tako pripraven, ne toliko zavoljo tega, ker
tako od vseh strani obleči, da ni mogla živa duša ne ven mora orodje drugace prijeti, ampak ker mora tudi drugače
ne noter. Nj
namen je bil, jih v terdnjavi tako izgla
stopati. V Ameriki preteče ura že v 40 minutah! Le
pog
lej
diti, da bi grad jim izročili brez boja. Al Turki v terdnjavi kakega našega zidarja. Glej, kako stoji pred kamnom, so bili z vsem obilo preskerbljeni. Da bi jih bila še enkrat ki ga ima na zid spraviti! Kako otožno ga najpervo trikrat
večja množica bila, lahko bi se bili přeživili s svojimi ve-
o
gleda, potem
lieiini kupi mnogoterega ziveza leto i dan
(Konec sledi.)
99
Ogled po svetu.
Kako Amerikancom délo spod rok gré
Kaj se pravi res delati, se mora
poskusa ga premakniti, pa ga zopet pusti in se oddahne, potem svoj pošét iz žepa izleče, kamen, ki ga je že desetkrát zmeril, še enkrat zmeri, ga potem na po! pokonci postavi, se spet oddahne, zdaj kamen vzdiguje, pomagača kliče, kamen trikrat oberne, da mu prav leži, in ko je „junak" vse to „těžko" delo doveršil, si še eno
bodi si kterega stanů koli, v Ameriki."
učiti Evropejee Tako niše Jul.
9
pipico natlačí! Ravno ta zidar ti bo spravil v ravno tolikem času deset kamnov na njih mesto, če se je le tri mesce pred v Ameriki delati učil. Tako je. — Koča, kakor
Fro bel v bukvah, ktere je spisal v nemškem jeziku z
napisom „Die deutsche Auswanderung." Da je res tako,
cujmo, kaj Griessinger o tem piše, kako se v Ameriki delà.
Delati mora člověk povsod na svetu, ako si hoče svoj
, zakaj je delo
so nase skatlam podobne hise, je v Ameriki v 14 dneh, velika čedna hiša vsa iz kamna pa v 2 dveh mescih od tal do verha dodelana; pri nas je treba eno, če ne poldrugo leto preden je gotova. Ondi je drugač, kakor si pri nas le misliti moremo. Ako hoče kdo, postavimo, okna v
celi hiši vdelati, ne potřebuje več ko en dan; gré namreč kar v fabriko, kjer delajo okna; tù si jih kupi kolikor in kakoršnih potřebuje in gospodar fabrike mu jih pripelje v
kruh služiti, in Stvarnik je dobro védel, za ustvaril. Saj pa člověk tudi ni nikolj srečneji kakor
i
kadar delapust pride in si more svoje delo opravil."
reči :
n
Danes sem sopet
Delà se pa na svetu kaj različno; tako, postavimo
i
se
delà na starem svetu, to je pri nas v Evropi po starem na novem svetu, to je, v Ameriki pa po novem.
9
Sto in stokrát slišiš tega in unega v Ameriki
reči :
99
Da
ako
bil doma v Evropi délai kakor delam tukaj
desetih minutah pred hiso in se ne makne z mesta, dokler niso okna vdelane. Aii, postavimo, če hočeš pri nas peč postaviti, moraš iti h lončarju jo kupit, potem kupiš kamna, apna in peska. To. vse dobiš morebiti še le čez eu teden zdaj greš po zidarja, kteri ti peč postavi, potem po kovača da ti žlod naredi
7 9
9
ko
ga naredi,
9
9
bi si bil ravno toliko zaslužil ali pa
v	v CL
se vec.
T
je gola
resnica, pa ne gledé na tezavnosti déla, ampak le na to, kako se delà.
gledé
greš zopet po zidarja da luknjo prebije; potem pride zopet kovač in vloži žlod; nazadnje pride še enkrat zidar, da žlod vzida in peč zamaže
in osnaži.
v
Delà . in
Cas za delo je v celi Ameriki enako odmerj se deset ur na dan in sicer od sedmih do dvanajstih od ene do šestih. Pri nas terpí delo dostikrat dvanajst in še več ur namesti desetih. V Ameriki teče tudi bolj voda v gerlo in kaj dostikrat mora delavec pa delo
Prav po sreci mora vse iti, da je pec v dveh tednih za kurjavo izdelana! V Ameriki greš kar h lončarju, si izbereš peč in v eni uri jo imaš ravno tako postavljeno
v hiši.
(^Konec si.)
99
cez uro"
n
čez urou delati;
Novičar iz avstrijanskih krajev

se posebej plačuje, in delavec
kteri
Iz Siska 12
dec
Še zmiraj je kupčije malo
9
mora ponoći delati, dobi še enkrat toliko plačila, kakor za skor da nič. Poslednji teden je bilo le kakih 1000 vagánov
enaki cas podne
Kdor delà na tako imenovane „štuke44,
i:
po 3 gold. 33 kr
400
je gospodar svojega casa; delà, kadar ga je voija
Kar se tiče časa za delo, ni tedaj med Evropo in
pančovske p š banaške po 2 in okoli 270 vagánov novega banaškega ovsa
vag.
stare
1000 vag. pa nove po 1 gold. 40 kr.,
po
1 gold
Ameriko nobenega razločka. Enaka je tudi, kar zadeva 24
prodano. Za pšenico ni upanja, da ji bo cena kaj kmali
te zavnost
delà
Kovač ne bo nikjer na svetu s šivanko poskočila ; s k
bo pa na spomlad gotov
bolje
ce
na železo pribijal, tesar si mora s sekiro žulje delati
9
v
se tudi ne bo z velikim dobičkom prodajala
Novem Jorku ravno tako kakor v Ljubljani. Težavnost tovo veliko spečalo, ker je blago kaj lepo in delà se ravná po tem kakor je rokodeletvo: Krojač
je bo pa go-savoljo nizke
se
cene bojo segali kupci zlo
udi s sejo, brivec pa s hoj
). Tako je povsod na svetu. Vsaka dežela pa stojí toliko bolj na terdnem, kolikor bol
Iz Reke 11
dec
po nji.
Žalostni slišimo, da vsi iuze
mni
9
ki so skozi 3 leta trasirali pot za železnico od St
07
Petra v Reko, so na Dunaj poklicani, in ker se bojo poslednje leta na tem polji iznova ustvariti moglo; verh nek tudi vse priprave za to delo po očitni dražbi prodale, vsega tega so anatomični nauki razjašnjeni z Hčnimi in na-nam je zginila tudi zadnja iskrica upanja, da bi utegnili tanjčnimi podobami iz tiskarnice Blaznikove, ktere bojo
zeleznico v
nas
kraj dobiti.
veliko polajšale razumenje te umetnosti. Celo delo bo v
Iz Koroškega. Veselo novico imam danes priobčiti. krátkém doděláno; vsem šolam po Slovenskem in gotovo
Za knezoškofa kerške (Gurker)
kofij
smo
dobili obče	v Zagrebu bo ravno tako dobro došlo kakor babicam
znanoga in obce ljubljenoga gosp. Valentina doktorja svetoga bogoslovstva, rojenoga v Koroškej
Wi ery-a
, spiso-
1
vsem, ktere se pečajo v mestih in po kmetih s tem opravilom.
vatelja nemskoga in slovenskoga. Bili so popřed za duhov
nika
(spirituala) v celovskom
bogoslovskom
seminišču
i
zatem za korarja Iabudske diecese, in zadnjič za korarja
v Solnogradu
so si po svojej blagosti i visokoj uče
nosti pridobili serca vseh. Za škofa kerškoga so jih po-svečevali v Solnogradu letos 21. novembra, in vse v Ko-roškoj se je veselilo prihoda novoposvečenoga knezoškofa. Mnogo duhovnikov, odbor mestne celovške oblasti in mnogo gospode se je peljalo Njim 4. decembra naproti do Vel-kovca (Volkermarkt) sprejemat Jih. V Celovcu Jih je do-čakala pred škofijskom
grada pa 75 let stara mati svetloga knezoškofa. Milo je bilo i
Slovesno upelj
gradom mnozica ljudstva, pri vratih
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. Sliši se, da so presvitli cesar 2. dan
t. m. novo občinsko (srenjsko) postavo poterdili. Koliko je gotovega na tej novici, bomo kmali zvedili.
V kratkem je pričakovati važnih naredb za končno uravnavo dnarstvenih zadev v našem cesarstvù sliši se namreč, da dunajska banka vprihodnje ne bo
v tisti ozki zvezi z deržavnim (cesarskim) dnar-stvom, ampak da bode sama svoja in samostojna.
Sliši se. da se bodo
5
več
iditi , ko so světli knezoskof tam svojo mater objeli.
îvanje novoposvečenoga knezoškofa v glavno
njegovo cerkev je bilo 8. decembra; zbralo se je v cerkvi sv. Duha v Celovcu več od 70 duhovnikov, najvišje oblasti
v
svetovne in vojaske in odtod je šel svečani sprovod glavno cerkev svetih apostelnov Petra in Pavla; na obeh stranéh sprovoda je stala vojaščina v častnej paradi, sila ljudstva se je nalegla iz mesta in iz dežele, od vseh oken
vprihodnje magistratom izročile obravnave z a p u š č i n ; pripomožni jim bodo n o t ar j i.
Na c. kr. dunajsko-teržaški železnici se začne ob novem letu nova tarifa na podlagi colne teže in po novem dnarju. Osebe bodo plačevale za vsako miljo pota na ber z o vlak u 43 kr. v I., 32 kr. pa v II. raz-
imenovanem poštnem
redu

na
navadnem
tako
vozu 36 kr. v I.. 27 kr. v II. in 18 kr. v III. razredu.

Tudi posebni vlaki se morejo najemati.
Od
blaga
se
vseh hiš, kjer je šel sprovod, su povešali koverje (Teppich) na znamenje veselja. Ta svečanost je bila vse nekako serčneja in veselejša kakor so ne redko samo službene svečanosti. Po dokončani službi Božji je bila gospodska gostija, zvečer je bila velika baklada, pri kteroj je vojaška muzika pesni delala. Za to svečanost so Slovenci izdali in razdelili krasno tiskano slavivno pesmarico z deveterimi samo slovenskimi pesmami na čast novomu knezoškofu pod naslovom :	v*
Prečastitemu visokoučenemu in svitlemu
gospodu gospodu
Valentinu Wiery
plačuje za miljo in colni cent v I. razredu l7/ razredu 26/10 kr. in v III. razredu 35/
kr.

v n.
kr.
Blago se bo
sploh razredovalo kakor doslej; od oglja, žita, krom-pirja, sočivja, železa, lesa za stavbě, cvilha, platna za jadra, in od kolonijalnega blaga, ki gré iz Ter sta ali Reke na Dunaj, se bo pa manj plačevalo.
15. t. m. se je pervikrat začela vožnja za ljudi po železnici med Dunajem in Lincom; vožnja za blago se bo začela po novem letu.
Te dni je přišel „zakonik za Cer no goro in
Ber do" na Dunaji v nemški prestavi na svetio; obsega samo 95 paragrafov.
Iz Galicije. 11. t. m. so pokopali v Lvovu precast.
gosp. Samuela Ci rila viteza Štefanoviča, jermen-skega metropolita in nadškofa, kteri je umerl po kratki
bolezni 10Î let star; bil je 84 let duhoven, višji škof pa
doktorju sv. bogoslovstva. častnema korarju Lavantinskemu itd. itd.
škofu kerškemu in knezu avstrijanskeinu
koroški Slovenci.
Svetli knezoškof so izdali tudi pastirski list. Do sadaj 26 let. To leto so umerli v Lvovu trije višji škofje, in se je dajalo nam Slovencom v kerški škofiji vse samo v sicer je umerl mesca januarja rusinski nadškof in kardinal
nemscim in
• V
nic
po slovensko.
Pogosto
smo se ozirali za
lostni na srecnejsi bratre Slovence v bližnjih škofijah, kteri dobivljajo take stvari v svojem milom materinskom jeziku, žalostni res smo se ozirali, ker nas do sadaj taka sreča nikdar
Levicki, mesca julija katoliški nadskof vitez Baranecki,
tretjega so pa pokopali ta mesec. ni zdaj v Lvovu nobenega.
Namesti treh nadskofov
ni doletela
pa kakor jasen blisk je
švignula
radostna
Iz vojaske krajine. Razbojnika Petro Popovic a.
novica po nasej slovenskoj strani: Naš ljubleni svetli Bosne v
kteri je bil več let strah in
groza
Turku in je nedavnej iz
naše
knezoskof so izdali pastirski list tudi v našem materinskom slovenskom jeziku; zato glasno Slovenci koroški zakličemo: Slava Valentinu svetlomu
knezoškofu našemu! Slava!
cesarstvo pribežal, je ujel 29. novembra nek
v
Iz Ljubljane.
Album" do njegoveg
Majar.
Slišali smo, da bode Vodniki g o d ú
gotov; pošiljanje pervotiskov
do njih pisateljev v popravo (korekturo) mudí delo zeló.
Slovensko slovstvo bo kmali pomnoženo z novimi, zeló po- svečenje přejet, je bil ondi serčno sprejet od duhovšine in
graničar v svoji hiši; odpeljali so ga vPetrinjo. Pravijo, da so Turki obljubili 300 cekinov tistemu, kteri ga zasači.
Iz serbske vojvodine. Po Temešvaru se je za-
trosila govorica, da se ima vojvodina serbska s temeškim Banatom sopet z Ogerskim zediniti.
Iz Rusije. Nikanor Njegoš, metropolit Cerne gore in Berde, kteri je šel v Petrograd škofovsko po
...	' ..	v	. .	> 1 «	v•	•
trebnimi buk
p o r o d o s 1 o v j
dodelan je nami
od ljudstva, zlasti pa od carove rodbine. Bil je pred carom, carinjo in careviči; car mu ni le zagotovil samo velike častiti gospod prof. dr. Valenta. Odlikuje podpore, přivolil mu je tudi dnarjev za Cerno goro pobe-
ze 1. del (9 pól) tega nauka za babice slovenske, ki
ga spisuje nas
se to delo memo vseh drugih ne le v tem, da se babištvo
rati
vernil se bo metropolit zavoljo tega
cez Moskvo in
(Hebammenkunde) razlaga po
jnovejših s kuš nj
JMU, «vuni o*, "" «.wn^^iv	*—--------
Kiev. V nagovoru zastran poberanja milodarov razglašenem
porodoslovja, temuc tudi v tem, da zapopada vse tište nauke je stiska Černe gore
živo
živo
popisana; med drugim je
X
na drob
kterih babica ravno kot djanska pomočnica
tem
nagovoru
pri m
je lep
terah in
o j e n c k i h najbolj potřebuj
?
jezik
po domaće osnovan in razumlj
teh
• V
tudi povedano, da je bila za Cer u ogorče
v poslednji vojski taka sila, da so mogli pismenke svoje
da hrepenć pod-
izrazi tiskarnice v kugle za střelivo prelivati,
(in to je v
t v e n i h bukvah
izvolj
in v soglasj
tem, kar je
pr
so dobro učeni biti, da pa nimajo ne cerkev, ne šol, ne bukvarnic, in slovensko slovstvo da se nadjajo, teh pomočkov narodne omike pri svojih so-
408
vernikih dobiti. Nabrani dnarji bodo po ukazu rusovske vlade
v Rusii ostali, obresti pa se jim bodo v Cerno goro posiljale.
—	Deržavnemu svetovavstvu je osnova nove postave predložena, po kteri bo smelo tiskarstvo svobodneje se gibati in ne bo več prepovedano, deržavnih reči v domaćih časnikih pretresati. Tudi v Rusii tedaj začenjajo spozna-vati, da odkritoserčno presojevanje važniših domaćih zadev ne more vladi v škodo biti.
—	Materi cesarici, od ktere smo zadnjič povedali, da je hudo zbolela, je spet odleglo.
—	„Gosp. list" oglaša to-le o cen i jedi in pijace v Rusii: Jedila so na Rusovskem sploh po ceni; en funt (malo manji od našega) posebno dobrega mesa govejega, svinjskega in koštrunovega veljá v Moskvi in Petrogradu 10 kopékov (64 kop. je toliko kot 60 kr. srebraJ, teletnine 12 kop., masla in putra 18 kop. Za tri kopeke dobiš
3	— 4 jajca. Dve stvari za vsakdanjo potrebo ste pa drage, namreč pijaca in sadje. Navadno se pije francozko vino ; najceneje je po 60 kopékov ; sploh se mora plačati za en polič 80 do 100 kop. ali skoraj en sreberen rubelj. imel sem priliko v Moskvi piti vino iz okolice zagrebške, namreč iz Bukovca. Rusi sami so rekli, da je naše vino bolje od onega, ktero plačujejo po rubeljnu. En sam pot sem pil rusovsko vino in sicer krimsko, bilo je jako dobro, našemu dalmatincu slično, in veljal je polič 35 kopékov. Sploh se pije malo vina v Rusii. Ol (pivo) je dobro in veljá polič 14 —18 kop. Največ pije narod čaja in sicer brez ruma in le z nekoliko cukra; kozarec čaja velja v gostivnicah 10 kop. Kave (kofeta) se manj pije in veljá kozarec v kavarnah tudi 10 kop., s smetano in kruhom pa 20 kop. Kruh tudi ni drag; prodajajo se 3 verste kruha, včs pšeničen, vès ržen in iz mešanega žita. Puranov v Rusii nimajo, toliko več imajo pa divjačine in rib. Še se pije kvas in med (medica); kvas je kisla pijaca, kakor limonada brez cukra, med pa tudi s cukrom; kvasa in meda je več verst. Kozarec prostega kvasa in meda, ki se po ulicah prodaja, veljá 1 —2 kop., za kozarec dobrega meda se mora tudi po 10 kop. plačati. Sadje, ktero se vozi iz Fran«cozkega po morji, je jako drago; 1 funt grojzdja veljá v začetku 1 srebern rubelj (1 fl. 30 kr.), pozneje mu odjenja cena na 30 kop.; — ena lepa hruška veljá 10 — 15 kop.; najslabejih jabelk veljá eno 2 kop. Mnogo se vidi na Rusovskem ananasov, al eden veljá po 5 rubeJjnov. — Za sobe se mora v velikih gostivnicah v glavnih mestih po 3 do 6 fl. na dan plačati; enako je jedilo v njih drago; v manjih gostivnicah se dobi obed s
4	jedmi za 40 kop. — Obleka in obutva je tudi draga; v velikih mestih Rusije veljá par čevljev 6 do 10 rubeljnov, nogovice so po 8 do 10, suknje po 28 do 40, černi klo-buki po 8 do 10 rubeljnov srebernib.
lz Italije. Omenili smo, da so prišle rimski vladi pisma v roke, iz kterih se je zvedilo, da se res francozki skrivni opravilniki prizadevajo, na Laškem prekucije pod-pihati. To je res; pa ne rimski, ampak napolitanski vladi so prišle take pisma v roke, ktera jih je poslala potem rimski in avstrijanski vladi na znanje.
—	Bolehni pruski kralj se bode s kraljico 23. dan t. m. v Rim odpeljal, kjer misli čez zimo ostati in prebo-lenja pričakovati pod milejšim nebom laškim. Sv. oče papež ga bojo, kakor se sliši, prav prijazno sprejeli.
Iz Neniškega. Iz Berlina. Deržavni zbor se bo skorajda 12. januarja začel. Vlada je oklicala, da bodo katoličani in protestanti enake pravice vživali in da se tega pravila bode zvesto deržala.
Iz Francozkega. Veliki knez ruski Ko nš tan tin
je bil v Tu Ion u in bo šel te dni od ondot v Pariz fran-cozkega cesarja obiskat. Od tod gré v luko Villa franko, ktero je nedavnej rusovska vlada kupila; kneza spremljajo
malarji in pesniki; povestničar Grigorovič bo popisal
celo potovanje.	.
— Francozka vlada misli rajnemu cesarju Napoleonu I. na otoku sv. Helenskem veličasten spomenik postaviti, ki bo proti morju obernjen.
—	Montalembertova pravda pride 21. dan t. nu pred višjo sodnijo. Berryer in Dufaure ga bota zago-varjala. Vse radovedno pričakuje, kako se bode izmotal ta klopčič.
Iz Angležkega. Kar se je že zdavnej namerjalo, pa je dosihmal vselej spodletelo, se pripravlja vnovič: namrec prenarediti postavo za volitev poslancov v spodnjo in zgornjo zbornico deržavnega zbora, ker stara postava ni primerna več dandanašnjim časom in je potreba nove postave dosti spoznana. Al svobodnoljubni Angleži ne prekucnejo nikoli navrat nanos starih navad; z dobrim pomislikom postopajo naprej, naglice ne poznajo» Za to bo tudi o ti prenaredbi dosti vode preteklo, předen bojo Angleži volili po novih pravilih. V undanjem Ijud-skem zboru je sicer veljavni Bright strune gotovo pre-silno nategnil in novi napravi morebiti več škodoval kakor kořistil, ker je prestrašil možake starega zakona. Mesca svečana se bo začel deržavni zbor v Londonu; vidil»
bomo takrat, kaj bode.
—	Na Irskem se neka prekucijska stranka oglaša pod imenom „Tenis" ; zaperli so že več deležnikov, delavcov^ pa tudi mladih ljudi gosposkega stanů.
Iz Cerile gore. Mesca svečana ali sušca pričakuje
knez černogorski, da mu bo njegova žena Darinka pervo detice povila.
Iz Turškega. Mesca novembra so izsledili v Carigradu naklep zoper življenje sultanovo, in sicer malo pred, ko je imela hudobna namera se doveršiti. Vec ko 30 zarotnikov so zaperli, ki so nek obstáli, da so hotli sultana zavoljo tega s poti spraviti, ker ne vlada po pred-pisih kora na in ga je volja vsem svojim podložnikom enake pravice dodeliti. Namen zarotnikov je bil, podkop a strelnirn prahom zažgati in tako sultanovo življenje končati.
Iz Moldove in Valahije. Volitve uzrokujejo še
vedno veliko rogoviljenja. Vsaka stran se napenja kakor kolj se more, svoj namen doseći. V Valahii jih je ze več imenovanih, kterim bi se gospodarska suknja najbolj podala; najimenitneji med njimi so knez Barbu Stir bey, BibescoinKantacuzeno. VMoldovi knez M ih a e l
Sturdza nosi zvonec.
Koledva.
Kerška narodna.
Oj nevojni ti grišnice, Isu-Krstov odvetnice!
Za te Isus trpel muku, Da nedelaš v pakli buku; A ti za-to niš nehaješ , Nego vragu dušu daješ! Nebeski ti sudoc priti, Moraš znati, da ti je umriti, Da ti ni totu vazda biti. Da te čeka smrt nemila, Ká nikomur ni prostila, Niti staru niti mladu, Ni ubogu ni bogatu. Nisi znala onu kosu, Ká će stisnut lica k nosu.
Da ti bude ta odluka, Da ju trpiš vse do vika: Strašne muky vse su gore, Pomoć jim se već nemore. Oj nevoljna grišna dušo! Čo si smrtno sogrišila, I Boga si uvridila? Kad si jala, kad si pila, Bogu nisi zahvalila, Ni molila ni postila. Nisi k maši raď hodila! Ogonj, sumpor postija tvoja. Glad i žeja, hrana tvoja! Sada Isuse budi hvaljen Po vse viky viko v. Amen i
Zapisal J. Črnćić.
Darovi za Vodnikov spominek.
Gospod Jan. Kurnik, kaplan v Armežu . 1 fl.	— kr.
„ Jož. Ferenc, kaplan pri St. Ivanu 1 „	— „
r Anton Braćić, podžupnik v Lućah — „	20 „
„ Žlicarjev, dijak v Celji .... 1 „	— „
Odgovorni vrednik: Dr. Janei Bleiweis. — Natiskar in založnik: JoŽef Blaznik.