48. številka.
Ljubljana, četrtek 27. februarja.
XII. leto, 1879,
SLOVENS
Uhaja vsak dan, izvzenifti ponedeljke in dnevo po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o - o £ o r h k o dežele /.a rolo leto 1«> ^ld., za pol 1 U8^SQ M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto l.'J tfiil., za četrt leta 11 tfld. .O kr., za en meser. l ^ld   1<) kr.   Za pošiljanja na dom ho računa 10 kr. za nieBec, 'M kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več. kolikor noštnina iznjiSa. — Za irosnodo u Alt «11 <> na llndaklh š<dah in
dačnje
** dij
le račuua 10 kr. za ineBce, 'M kr. za ćetrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša.  — Za gospodo učitelje na Ijndaklh s<dah jake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 *RL DO kr., po poŠti prejeman za četrt leta .'t g|<& — Za oznanila se plači od četiristopne petit-vrBto *'> kr., če bo oznanilo enkrat tiuka, 6 kr., če Be dvakrat, in 4 kr., eo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole t'rankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Knlmauovej hiši št.     .gledališka itolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. adiiunistrat,vne reči, je v ^Narodnoj tiskarni" v Knlmaimvej hiši
Ministarstvo Taaffe.
Vsa znamenja kažejo, da se novo minister (vo, ki je zdaj imamo in čegar delavnost se bode za prav se le pri prihodnjih volitvah pokazala, sicer 7.ove Stremayer, ali izgovarjati se mora Ta alfe. Poroča se nam, da j d Cesar ravno Ta«. Hej a /& ministra želel, a druge Stremayerjevce le naprosil, naj poleg njega £e nekaj časa na Bvojem mestu ostanejo. To so Htorili, ker sploh radi ministrujejo. Glavni nalog Taidlejev je pa, dovršiti to perijodo državnega zbora brez posebuili hrupov od strani ustavo vernih Bteklišev. Cesar Želi kon se r v a t i v n e j Sih volitev, to je tac h, iz katerih bodo izšli poslanci bolj avstrijski Dego nemško usta v o verni. V tem smislu bode baje Tai'll'e tudi prihodnje volitve v državni zbor vodil.
Grof Taafle, zastopnik avtonotnistične desne stranke v parlamentu, bil jeužejeden-krat minister, ali on ima denea mnogo vpljiv-nejSe stanje pri dvoru, nego tacaš, ko je bil % G iskrom in Ilerbstoin v kabinetu. T a čas ustavoverna stranka nij bila se do gospodarila. Tačas še nij bilo znano, kar je zdaj, da je ustavoverna strauka pripravljena z Avstrijo odpovedati in pustiti ve-levbstje, če le kak v nanj i zapletaj pride, kakor je bilo z orijentalnim vprašanjem lani. Ustavoverci so poj olnetn razpršeni in diskreditirani zgoraj in zdolaj. Larfa jim je potegne na z obraza, vidi se, da so bili le strac-karji, sebičnjaki, ne pa avstrijski pati ijotje. Ko je šlo za okrepljenje in poveličanje Avstrije, tačas so se protivili nemški in nem-fikutt.r.-ki ustavoverci, a Štovanje, prej toliko obrekovani, izkazali so se pravi avstrijski domoljubi.
V tem sin slu je treba pripravljati se na prihodnje volitve v državni zbor. Vse upanje imamo, da se bodo te vršile bolj objektivno in pravično, nego so 86 do?daj. TaalVe nij Lasser. Vesteneki p( d njim ne bodo mogoči. On bo skrbel, da pra.o narodovo, ljudsko mnenje na dan pridu, a ne, da se volitve po birokratskem pritisku fal/. licirajo, kakor se je to dozdaj godilo. Iu če bode to res, potem naj se naši naspiotnki — brez birokratske pomoči — le oborožo, mi jih pričakujemo na bojišči, in jim povemo, da bodo kžali tam, kakor so široki in dolgi. To se ve, le ako se uresničijo naša poročila, da bode in hoče biti ministerstvo Taaffti popolnem objektivno m pravično. Mi prosimo le polne svobode, podpore num potlej niti treba nij, — samo da je tudi naši protivniki nemajo.
Magjarska finančna onemoglost.
Slišali smo zadnjih duij iz vseh večjih no-vin, da ogerski liuančni minister giof S'.apary hoče s svojim račun-, njem to nadomestiti, kalje magjarska Ogerska s6 svojo vlado zakri vila in pregrešila. Znano je, ka si Magjarska ne more več opomoči,  da dolgov,   katere si je ona na vrat uatvezila, iu sicer lehkomiselno v svojej iluziji kot velevlast, da teb dolgov, ne more več poplačat', ker so tako velikan sko narasli, da Magjars'-e finančnega propada ue moro več rešiti, in naj se zove njen ti uančni minister Szapaiy, ali kako drugače.
Grof S/.-p;uy, ko je bil prevzel finančni portfelj Ogerske, objavil je kakor običajno vsak novi minister, svoj program. Povekšanje sedanjih, in naložitev novih davkov, tako se je program njegov glasil.
Ali poznavalci ogerskih razmer imajo pre misleke: ker so prebivalci uže tako davkovsko
napeti, da le z najvtkšim trudom zadostujejo dižavl)anskim dolžnostim kot davkoplačevalci: od kod, kako, in na kak način bode se znano slabo stanje Magjurske obol|šalo! Magjarski finančni minii-ter sam priznava, ka blagostanje „srednjega stanu" v deželah šttfanske krone propada, da preje imetni davkoplačevalci zdaj ue morejo več redno državljanskih dolžuostij glede" plačevanja davkov izvrševati. Magjarski finančni minister v prvem stavku obeča obolj-lanje finančnega stanja, a v diu/.em takoj pri-poveda, da magjarski davkoplačevalci bo obnemogli.
Naj se premisli le izgled, katertg* jo ogerski finančni minister sam navel : leta 1878 so v ogerskej državi broji'i direktni davki 85,2(10.000 gol iinariev, mej tem ko so bili za isto leto v ogerskein zboru Btavili v proračun 88,400.000 goldinarjev za svoto direktnih davkov. Razlika mej preliminiraoo svoto direktnih davkov, in mej fuktičuim dohodkom znaša tedaj cele 8,200.000 gld. To je velika svota, ki ni i mogla »zrasli le iz računske pomote v preli m nuni, nego le iz tega, ker se davki uiiso radi onemoglosti davkoplačevalcev vplačali v v ogersko državno blagajno. Ta pnkazek je tem bolj resen iu naj bi ga temeljito premislili Magjari, ker je bilo leto 1877 na Ogerskein izjemno prav dobro, a pokazal Be je takoj prvo leto po tej dobrej letini tolikošen primankljaj v dohodkih da v ko v-skib Obstanek vsakej državi jamči le blagostanj državljanov in iz tega izvirajoče redno vplačevanje davkov. Na Magjarskem je propadanje blagostanja ljudskega vladno potrjeni I Mi t mu, za to se ministra S/apaiyja račun glede zvekšauju davkov ne sme za resni smatrati.
To so prepričanje tudi magjarski poslanci
Dva Matevža.
(Splazi Nia Vodo ran.) (Konec.)
IX.
Cerkvenik je bil tib in zamišljen; žalost mu se ju brala na obrazu. Marjeta si je pri zadevala očeta zopet razveseliti, a sama tudi nij bila vesela; nij več pevala. Mrzlikarj.v Matevž je zopet prišel, a Marjeta se mu je umaknila. Tudi cerkven k nij bil več tako prijazen iu zgovoren z njim, kakor prej ; govora O ženitvi se je ogibal, kolikor je bilo mogoče, tako da je Matevž svoja vprašanja ponavljati moral. Cerkvenik je kmalu sprevidel, da mora jMatevžu resnico odkriti, se ve da rahlo po mogočnosti. Ko ga Matevž sili, naj se odloči dan, da bodo šli pismo delat, odgovori mu cerkvenik:  nVeš, ljubi moj, tega dneva ne
moremo še odločiti; žeuske so ti čudne stvari na svetu ; v začetku sem mislil, da je Marjeta popolnem zadovoljna, da bi bila poroka še ta predpust, — zdaj pa vidim, da se nekako Umite, ter pravi, da odložimo ženitev, da se ne mara še možiti itd. Matevž, jaz si nikogar bolj ue želim za zeta, kakor tebe, ali siliti dekleta vendar ne morem. Odložimo žeuitev j jaz bom hčeri prigovarjal, naj ne zameta svoje sreče, iu če bo moja beseda kaj veljala pri njej, tvoja bo, sicer pa naj se zgodi božja volja."
Matevžu nij bilo všeč, kar je zvedel, ali kaj je hotel V Šel je žalosten domov, in piv o noč potem je jako slabo spal.
Drugo jutro, ko so gospod fajmošter sv. mašo opravili, stopil je cerkvenik za njuni v farovž. Potožiti jim je hotel neuhogljivost Marjetino, ki hoče rajši po svetu iti, kakor vdati se očetovej volji, — iu prositi je sveta in pomoči.   „Naglost nij pridna" — rekli so
gospod fajmo^ter — „morebiti smo se prenaglih, zatorej moramo vse še jedtukrnt prevda-riti, predno dalje delamo,"
Sa tisti dnu pokličejo gospod fajmošter Marieto v farovž. I), Igo jo i/prašujejo, in na Badnje se prepričajo, da ona Mrzlikarjevetnu Matevžu ne bo podala roko v zakon.
Drugi dan pri le na vrsto Mrzlikarjev Matevž. „Poklical tsem te" — nagovore ga gospod fajmošter — „da se pogovoriva o tvo-jej ženitvi. Zvedel sem, da Marjeta nema prave volje tvoja žena biti. Oče bi io morebiti prisilU, ali vsaj ves, da sila nij dobra, post buo pri ženitvi ne. In morebiti ie prav, da se te brani, morebiti je božja volja tako. Pravno, da Marjeta na nekega druzegu oči obrača ; ako je to res, bi ti ne bil srečen z njo. lUzen tega sta si v letih malo navzkriž. Ne rečem, da si star, ali vendar je ona nekoliko premlada za te; v njej še vse vre, ona še nema tiste mirnosti, pohlevnosti in dostoj-
▼ ogerskej zbornici pokazali ob priliki budgetne debate. Oni vidijo onemoglost Magjarije in tej pretočeni pogin, zato hočejo svetu vse prikriti bo bvojo znano fiirokoustnostjo in sovraštvom do Slovanov, v katerih pravo vidijo svoje najvekše sovražnike. Magjarije pak to vendar ne bode rešilo propada; Tisze vlada napravila je v kratkih letih 400 milijonov dolga, ljudstvo na Ogerskem je osiromašilo, M igjar Bkej ne bode dru ega preostalo kl|ubu svoje j domišljavosti kat velevlast, nego to, kar j. j je usoda namenili«, in kar so M ./piri sami po spešili, namreč državni bankerot.
K Nil i licui ra&gted«
Not i*ii ii H" «■«'>.«' 3
V Ljubljani '.'(> februarja.
V  r/riu ri#/'»i  ;l»or ti na Dunaju so je 24   februarja namesto i zatopi v šega Ilerbsta volil v delogseljo baron RltfM*Stallburg, na mesto iztopivšega (Jiskre pik poslanec Prom ber. Vravnavatije zeml,i' čnega davka so je po Bvetovalo do i; 'M. Pri § 84. se je sprejel predlog \Valterskirchena z dostavkom .I.ivorskega, da morajo do 1. 18H0 poročevalci za cenitev t okrajih sami ceniti, ker  bo roambuliraiije mora do leta 1880 dovršiti.
Drug dan, v2.r>. febr pa ne je postava, novela k zeml|iščnegn davka uravnan u, dovršila. Sprejel se je nasvet Au-pitzov, da se naj /ravnanje davkov H posebno postavo uredi. Po tem je bila na vrsti postava o moravskoj že lezoici.
Iz «//«'f*#i*»//«t zbora se poroča 24« febr.: I5udget.ua debata se nadaliuje, pa tako, da se malokdo za njo zanima,   (iovorniki se koma) poslušajo. Trgovinski minister Kumcnvi je de ncs govoril jako prazen govor.
ii$** ilržiev«'.
it   Trnovu,   glavnega  #»«#//*» r#fcc//« mesta,   bo   poroča  !2f>. februarja: Ilnlgarska skupščina bodo  volila  najprej  hvoj ga pred seilnika in drugo uradnike, potom pak bode Dondulov Kor/akov poročni o U in,  kaj so je pod njegovo upravo izvršilo,   /a predsednika skupščini zaznani I ia so Zankov ah pa bol garski eksarb.   (»lavno stanju It'.sov pre'ožilo se bode po izpruznenji <)lrinn v Varno. Vodstvo pošte in telegrafa izročilo se bode kno/u guvernerju. 11 stanovi piti se tuli dve stranki v bolgarske j  skupščini: jedna,  zmerna,   ki se hoče ravnati po berlinskem dogovoru; druga naprednu ali mlado-bolgarski*,  ki  če več delovati nogo je zaznamovano v ćnem dogo ▼Oru. Vodja prvo stranko je Itdnhanov, drugo Htranko pak bodo vodil Zankov. V predskup ščini so je sklenilo, da naj so poslanci iz Kamelije tudi sprejtn6 v skupščino; vsled  vid p vanj a Domin ovn, Drinovii  in  vsled nasveta francoskega komisarja sklenilo se je, onih za-
stopnikov v skupščino ne pustiti. To v prašanje
naj bodo Evropa rešila.
Iz t'rte»*b%§rfji* se piše v „PoI. fj0fT."1 ta se upa  od  novega angleškega poslanika Dufferina, da bode dosegel popolno spora zumljenje Anglije z Rusijo tudi v Brednje azijskem vprašanji.
f/«r-#t bode, kakor se piše, kne ževo prestolnico prenesla iz C^tinja v Danilov grad. V kratkem so bode tam  zidalo vladno poslopje.
I/ €\twifi*'*tti»w se javlja,   da se bulo vrnil angleški poslanec Livirl v London na zaj.   Od bo je b svojo preturkoljubo politiko nemogočega storil, z'asti za zd ij,  ko Anglija ščo ruskega prijatelistva.
\t. Aftfnnisiiint* poroča .,Newyork Herald" preko T.tškeuda, da imn &:r Ali rakovo rano na nogi, na katerej bodo umrl, če uže nij. Kolikokrat so uže poročali, da je mož mrtev !
Dopisi«
Iz !•<'!> krulili«' 24, febr. [l/v dop I Kje si je slovenski narod največ ohranil nm od ne noše, narodne šego in narodnega je zikaV Kdo si nij še ogrel srca z dobro do-lenjBko smučko ali metliško kapljico? Oledi! Tam za Novim mestom, tam za Gorjanci razprostira ho ti „Hola krsjina*| od katere sicer ro Iko kaj izveš, a ob volitvah preveriš se vselej, da jo tam narod naroden, in da ho no
daje prevariti«
Tja sem torej krenil v Hudo krnjino proti Semiču. Krajni ftolski svet aranžiral je nntnreč v prid in podporo semičke šolske mladeži tombolo in ples. Ker sem bal jaz tuli povabljen, vstopim v lopo pripravljeno sobenico gospoda posterja, ki jo v ta Dimen svojo prostore blagovoljno prepustili  Z brilinom preprelene
so bde stene, na srtdi sta viseli podobi svit-lega naltgU cesarja in cesarico, in nud njima grb slovenski ali kranjski in avstrijski.
Dni-tva je bilo veliko; a mnogo tu li tu jih gostov iz Metlike iu bližnjega Črnomlju. — Tomboli sta bili dve — sami prostovoljni darovi šolskih prijateljev ; posebno naj omenim onega blagorodno gospe K. (bil jo namreč „etuvf" s tšestimi srebrnimi nož'.) Čisti znesek vrgel je okolo 2.r> gld. Po tomboli bilje ples. Najbolj dopadale so nam semičke krasotic i v belej na rod ne j oboki ; škoda, da jih jo bilo premalo. Pa le celo četvorko so plesali; g. (Jlažek jo jo izvrstno aranžiral. Sploh je h la vsa veselica mirna, domaČa in narodna. Videli smo tudi dokaj domačih mož ; iu tako jo
prav, b tem zbudimo IjnrlBtvo, ter ga vpe-Ijamo v društven krog.
Prvo napitnico napil jo g. Ogrinec — nekdaj slo ven s k pisatelj — iz Metlike w — nemškem (!) jeziku — odzdrav pa je bil slovenski „živio". Veste kaj, bodi si kakor hoče, v Semiču, v društvu, kjer je dovolj kmetskoga ljudstva — pa nemško napitnico — to je pa vendar malo preveč. M 'nda hoče n:i pil niča r oprati z ne niš k itn govorjenjem svoj lanski stmh pred Turki, ki ga je bil C lo cesarju telegrafi ral. Saj ga nijso vsi razumeli. Sicer pa je veljala napitnica g. predsedniku krajnega šolskega sveta v Semiču, g. Edvardu Kuraltu. Ta gospod je izvrsten prijatelj Šole, prizadeva si vso pospeševati, kar bi koristilo in pospefievnlo razvitek naroda.
Druga naptniea veljala je šol-d* emu vodstvu, in splnli celemu učiteljstvu. fio-tpod deželni podnnec A Navratil je prt tudi lepo povedal, kHr naj bi si vsak učitelj globoko vti-mil v svoje sreo: „Učimo mladež v vseh vedah, učimo jo pa tudi ljubiti dom in rod!"
Potem je Blodila napitnica za napitnico, mladež se je sukala, in gg. pevci so peli slovenske pesnico do poznega jutru.
Občna zahvala za prelepo veselico pa velja gospodu Edvardu Kuraltn in g. Schillerju — vodji, ki sta gotovo dosti truda imela.
Semič ima ninoim  inteligencije; ustanoviti bi so dalo lahko bralno društvo. Na noge f Ie VI m«* rl|«' v Istri, 24. februarja |I/.v.  do,'.j 0 ti pust, ti čas  presneti, kako
si ti BtrankaraV in „partsjlčtn*, bolj kot vsi
„intelektualni" in „kulturni" Migjari! Do enkrat v letu obiščeš nas uboge zemljano, in še takrat je itrinkaratvo tvoje gaslo; atrsnksrik
jo tvoj pOrod, Htranknr-ka tvoja smrt. Klnui ponujaš veselje vrh veselja, drugim nakladah žalost iu skrbi, iu zopet, drugim si popolno Indiferentan, ne gorak ne mrzel, ne koristen no škodljiv ,kot sv. Plaža žegeu*4. Iu če tudi vemo, da kar nij gor ko ne mrzlo ju momo, in akopram nuni je znano, da jo božji sla rekel, da se momo iz ust pljune, in da je to vse drugo nogo častno, vendar nas nij sram javno prlpOtuati, da se itn k zadnjim prištevamo, In tO jo prav verjetno.
Pust — pravijo — jo velik, imeniten gospod; njegovi čestitci in čo-ttilko vsaj se mu v najpra/.ničnejšili oblekah uklanja jo. Nij čudno tedaj, da on najrajši po mestih biva. Dežela mu nij toliko ljuba. Ve da je na deželi kmet doma, in kmet — pravijo imeirtna
no .ti, katere so gospodinji v kras. Morebiti je tvoja sreča,  da ti jo spodletelo pri njej."
„.laz bi nič no maral" — odgovarja Mi tevž, ue toliko iz prepričanja o istini gospo dovih besedij, temu'- da sploh nekaj odgovori in pokaže, da je mož, kateri se ne briga mnogo zato, ako mu ženska izhegnu — „jaz bi nič ne maral, ko bi pust ne bil užu tako blizu. Ali pust ju skoro tu, in jat nijsem več tako mlad, da bi lehko rekel: e, kaj, če zdaj nij nič, bo pa pozneje."
BF08lulaj me Matevž! J i/, ti no ponujam nobeno, in te ne silim, ali dati ti hočem prijateljski svet, ti pa stori, kakor ti je dr..go. Moja dekla, Neža bi se po želji avoj"ga očeta, mojega brata, rada omožila. Ona služi pri meni deset let, nekaj si je prislužila pri meni, nekaj dote jej bo dal oče, — prazna ne bo prišla v hišo, naj užu pride kamor hoče; po fitena je tudi in delavna, to z dubro vestjo potrdim;  tudi  v kuhiuji se zna dobro obua-
šati in dobra gospodinja bo. Ako ti je Noža | vsoč, vzemi jo 1 Zadovoljen boš z njo. Pomisli!"
„Nič. ne bom mislil, gomod fajruošter, vzamem jo, gotovo jo vzamem, ako me lo ona hoče".
„No, to precej lehko izvemo" — pravijo gospo I fnjinošter, ter pokličejo sicer no več m I odo t no cvetočo, a vendar urno in krepko Nežo. „l)al sem besedo tvojemu očetu" — začnejo gospod fijinoštor — „da te no bom zadržaval, ako bi se ti merila srečna možitev. Matevža tu lo poznaš; pošten j,k je in lopo kmetijo ima; pripravljen je vzeti te za ženo, ne bo ti slabo pri njem, povej, ali hočeš b ti njegova."
Noža postane pri teh besedah rudeča, kakor kuhan rak. Suni nij vedela, kam hi obrnila oči.
„Nežal11 — poprime besedo Matevž — „vom, da ue ti ne godi slabo pri gospodu fajmoštru, ali gospodinja pa vendar uijsi, pri
meni pa l»o'. gospodinja. No premišljuj dolgo, vsaj me poznaš; roko mi podaj pa moja bodi!"
wČe gonpod striji   tako želo,  gotovo ue bo napak."
Gospod fajmoster so precej poslali po brata. Lehko so sc dogovorili do kraja, in pUStnl ponedeljek jo postal Mzlikarjev Matevž srečen mož.
X
Ko se jo pri cerkveuiku zvedelo, kaj se jo v farovi) splelo, oživelo je veselje v njtgovej hiši. Marjeta je zopet skakala iu prepevala. Tudi cerkvenik ni| več klavcmo hodil, vesel je bil, da so je stvar tako hitro in srečno rešila.
Milo dnij potem prišel ju logar s svojim sinom Matevžem Marjeto snubit. Cerkvenik se nij upiral. „Će mu je uže namenjena pa naj jo ima", je dejal. Vesel večer jo bil to; tako veselega cerkvenik nij doživel, od kar se je bil oženil.
Vse jo bilo dobro, vso v rodu,  vse do-
gospoda in pust je tndi gospod — kmet je .žival", pravijo, in če se done pusta čestiti, ie se ošemi, je pa Se dvojna žival. Kopar pa le malokegaj vidimo, kdor nam ne koristi ni škoduje, tega ne sovražimo ne ljubimo, — on nam je indiferenten. Evo da nmn je |>ust indiferenten!
Pa ta indiferent'zem vendar se nij jemati /um grano salis", nas no obdaja kak kitajsk ziv, mi ne živimo še tu ko daleč na periferiji, da bi odmev pustnega rajanja tudi do nas ne prišel. Mi Čitamo slovenske časnike, čitamo je pridno. Kot pridni čitalei prebiramo tudi vsa ona različna in obilna, da, za nas še preobilna in preveč prostora jtmljnču povabila in oznanila raznovrstnih zabav, vesebr, besed, koncertov, plesov, itd. I u ko to čitamo — recimo naravnost. — v/hndi se nam neka želja. Pa odložen je list, odstranjena tudi želja, in ko se drugo jutro zbudimo, zadovoljni smo •sami saboj, ker naše glave so čvrste, in naši lepi zdravi.
Vsak, kogar je rodilu človeška mati, je več ali manj sebičen. Omikanec zatira in pri kriva ta nelep čut, krnet pa tega no zna. Nij Sodno tedaj, da se ga še kot fetna znebiti ne more. In vidite, take pustne častilce, take maškere imamo pri nas Par postopačev, ko jim delati smrdi, a dobro jesti in piti diši, zbere se. .leden obrne kožuh, drugi natakne si zvitega papirja nu klobuk, jeden so z og Ijem olisa, dnuti zopet si obesi kak kotel, ali ni pripne knk ovčji zvon BO na obleko, in hajd od bile tlo hiše, od vasi do vasi — beračit, kako klobaso, kako jajce, kak kos slanine, ah če naj rajši kak cveuk. To vam jo kratek obris naših šem. No, gospod Kurent jih gotovo nij vesel, in mi jim tudi dveri zapiramo.
iS t. Ilirsko K£*lB-i«'<» 24. febr. [Izv. dop.j Dno 2, febr. t. I. prišla so pravila ilirsko-bistriško trnovske čitnlnice potrjena od visoko c. k. vlade, kar nam je naznanil zvečer pri veselici tistega dne predsednik osnovaluega odbora, g. Aleksander Ličan. Pri obrnem zboru 0. t. m. izvolil so jo nov odbor, ki je bil v št. 412 od 'JO. t. m. vašega lista objavljen. Naša Čitalnica se je naročilu na sledečo časopise: „Slovenski Narod", „Slovenski Go spe.dar", „Novieo", „K-form", „N. Kr. Presse" in „Laibacher Zoituug". D.driva pa čitalnica |M> darovanji udov še „Slovenca", „ Kdiuost", „Zvon", „Našo Slogo", „Triester u m Jllu strirto Ztiltung". Zdaj naj pa kdo reče, da nijsmo  trdi Slovenci  v  Ilistrici in Trnovem!
govorjeno, lo o času poroku so bili različnih nvslij. Matevž, ki jo bil svojo službo uže nastopil, ju želel, da bi bila poroka Se pred pustom, a modra Marjctiua teta, katera je bila tudi zraven pri posvetovanji, povzela jo besedo, rekoč: „Ker sem tuli jaz pripomogla, da so je stvur tako zasukala, kakor donos stoji, zato imam pravico zahtevati, da mi do volite vam še nekaj svetovati. Do pusta je premalo časa; pripravljeni še nijsto in tvško bodete h pripravami gotovi; i u tudi, ko bi VHO pripravljeno in prigotovljeno bilo, nekako čudno hi se videlo, ko hi bih poroki obeh Matevžev ob jednom, ali hitro droga za drugo Potrpito, naj so stvar malo po/ubi, ~ Lah ji jeziki bodo imeli manj opravila,   vi  se boste
pa lažje pripravili.44
Tetin nasvet jo obveljal. Poroka je bila jk) velikoj noči, — ljudje so pa dejali: „Le| par je to".
Vsaj smo naročeni na :t, reci: tri slovenske časopise. Vprašam častite gospode odbornike, ali res nič no pomislijo V Mesto židovske .N. Kr. Pr." naročili bi lahko vse slovenske časopise: „Klinost", „Sočo", „Zvon", „Slove -nor", „ I' ilelj^k'ga To'ariši" m „Nafto Slogo" ! ('emu se je pa čitalnica osu »vata? Morda zato, da nemške časopise podpira? Nerazumljivo Cul som od množili gospodov udov, da jim nij prav, ko se po našej mizi le večinoma nemški časopisi vidijo, to ravno mi je dalo denes po vod, da nekoliko zinem o tej stvari.
Mi nijsmo zoper nemščino nikakor ne, ali menimo, da je dolžnost najprej v materinem jeziku pisane časopise in knjige našoj čitalnici pre krhljevnti, potlej šo le tuje.
I r. Iltal oz 2 d februarj a. (Z e m 1 j o v i d Štajerske  vojvodine nacrtan d roni. Z v i ed i nek i m.) Sedaj se nam nakladajo po goatOIDI težka šolska bremena, katerih no moremo niti nositi brez znatne in jako občutljive pene/ne potrate; no bi se sicer temu upirali, da nam vselej priporočajo vredne,  od zdrave iu samostalni kritike priznane,   ter resnično /a šolski pouk  potrebne reči,  iz  kater h bi nCiteljStVO in učenstvo srkalo dovolje koristi; — ali skušnjo često govore opikom nasprotno. Mej drugimi predmeti malo ali nekavue vrednosti  javlja se nujno priporočani /Zemljevid Štajerske vojvodine" načrtan  dr. Zviedinekim. Kan temo prikazu najbrže je, da si po niem učenec pridobi nek občni viiauji nazor o svojoj domovinski  deželi,   da ima preco jasen kip o njeni podobi, da bistro razvideva reke, rečice, vo*o potoke,   žele/nice,  ceste, obširnejše po-1 une, vinogradne hribe, logove, planine in po-prok obdelane in DO00 lelane, plodovito in ja love krajeve.   Tem  zahtevani samo po veliki manjšini streže ta papirni obraz; vodne (drugo načitane so pravilno, takisto razvidno omejena okrajna glavarstva   in  železnice,  pri katerih pogrešamo postij, ki so za občinstvo posebne vrednosti. Grajati je opust. k rajnih  men takih torišč, kder so recimo pošto, shodišča v trgo vinskih, gospodarskih in cerkvenih obzirih, po stavimo opusčon lesv.Lorono v Puščavi, ali kakor so sedaj želi, pri koroški železu ri ondi je Ml hišnih hramov v podobi malega mesta, 1004 stanovniki, na glasu jo po jakom tržtvu z lesom, od Maribora do koroško meje na desnem pobrožji reko Dravo najodličnejši kraj. Takemu torišču ime nij pnzuumljeno, kakor niti Selnici, a čita so O ž v al d, De v. Marija v  Puščavi, kdor je cerkev v bo-rovji in nekoliko hramov;  no  vidi se Pod četrtek,  kder je posta, 82 hramov in 891 ljudij.   Vse Haloze, znklad  in kinč Ptuju, ptujskemu okrniti,  vsaij slovenskemu Stajerju, od Zavrča na vzhodni  meji   proti Hrvatskoj, do Orne gore pri Ptuju nij zapisan nijon kraj, premda je sv. Trojica v Podleliuiku pri ptujsko krapinski cesti obilen   shod vinskim kupcem-, sv. Vid niže Ptuja, « obro razglašen po velikih živinskih sejmih,  ter  podoben pri ličnemu   trgu   v  kotu  pri   otoku Draviuje i Dravo; Leskovec pri cesti s I'tuja v Cvet lin, Trakoščan, Podnje,  ima pošto  iu krasne vinske gorice iu prideluje mnogo dobrega vina; pri sv. It ar bar i  v   llalo/ali je vsakdanja pošta,   tedenski  sejni,   kamor   so  dovaža in prodaja dosti žita, shaja se svetimi v obilnem broju tudi i/. Hrvatskega stroška kupovat, odpirajo se trije štanmi, dovoljena je tretja učil niča In za njo prostornost pr rejena, priljub Ijeno vino meri se z za viškom iu je tudi me stoma lada. Temu imenitnemu delu štajerskih
Haloz nij ae račilo Zviedinckemu razve Zuvrča nijenega teh krajnih imen na zemljevid za-črknotv indi pa se čeperijo imena, čijih kraj jo brez večega pomena in znamenitosti. Koriti je, ka razve nekih dolov in polj, rek in že« leznic je vse povrijo enake barve— rjavo, tako gornje-štajerske planine in šume, kakor vinski griči na Goriškem, v ljutomerski okolici v Halozah itd. Po takem učencu ne daja pogled na to tvonrško delo prave podobe, kaka je štajerska vojvodina, kajti lehko si misli in oko mu svedoči, ka je skoro vsa površina enaka. Razvidno in jasno kaže vnanjo kakost naše štajerske zemlje karta pridejana vrstni knjfgi: „K.in treneš Hild des Herzogthumea Steiermark. Graz 1860.* Ondi kažejo so planine in planinski pašniki sivkasti, šume zelene, njive in travniki puščeni so beli, a vinogradne okolico so ntdeee. Na prvi pogled imaš kip vsega Štajerja, kak je; a Zviedinekova načrtanica predočuje neugodno rjavko, recimo, nerodovitno in žilavo jilovico . . . Kdo je zelena Štajerska? Kako se opravičuje zelena in bela barva V žolta in rjava nij niti štajerska niti slovenska.
Hoč jo prece strijc velikan pri Stude-nieiih proti rogačkej Slatini in h al ozko pogorje ovenčano plemenitoj rozgoj veličanstveno im pomije ne samo po blagem proizvodu nego tudi po svoji vzvišeni in gizdavo proti sinjemu nebu moleči obliki, pa nij zaslužilo kakega čviplega nap;sa. S t apna karta mu je nacrtala ime Glllfll Gsb., a ravno omenjena graška setkala jo uže odonod Gallus Geb. Tako Švaba ponieče z našimi lepimi, zgodovinsko pomenljivimi nazivji. Tiskarskih po-grešek vse mrgoli: a in ii je večkrat isto, namesto Sibika nahajaš Si bik a, nam. Konjice čita se Korjice, namesto Laško je ondi Laško itd.
Končno izrekamo, ka take biro vnemarno, površno in v pomotah valjajoče se skrpanosti naslanjajo se na vrtoglavost, kateri pravimo Ivindelius maximus", kateri prej ali slej mora sklopotati; a ponupiti toliko šuplje izdelke pravi so peneze iz žepa krasti in občinstvo ukaujevati. Hudo li česa treba na pomoč šolskemu pouku, oskrbinio si sami brez otlo in zvenžone priporoke na vso strani pogubnega nam tujstva.
Domače stvari.
— (Pustni in a šk e rad n i p I es v 1 j u • b I j a u s k e j čitalnici) jo tudi letos prekosil glede sijajnosti, elegance živahnosti in veselosti vso druge predpust.no zabave našega glavnega mesta brez izjeme. Prostori čitalnični so bili lo pretesni za silno množino izbranega občinstva. Kaj tako velikanskega more le „Sokol" v čitalnici narediti. Popis prepuščamo druzemu poročevalcu.
— (Snežni plaz.) Iz Celovca se nam 20 f jbr. telegratira: Sinoči ob polu petih je snežni plaz, prišedši z Dobrača v Pliberku štiri h ifl o zasul. Več osob jo pogreznenih pod Bnegom, mej njimi lekarnarje?!.
— ( l /. s o j o k r a n j s k e g a d o ž e 1 n e g a odbora '21. febr nar j a. ) Deželni odbor jo sklenil, da so gre vsled puti:idvajsetlotnice cesarjeve poroke 24 aprila deželna deputacija pod vodstvom deželnega glavarja I vo'eilnitu pismom poklonit Njihovima Veličanstvoma. Dalje se je sklenilo, predati okolo 8Vi orala veliko senožet uorišno stavbenega zaklada v Oberjiu pri Šmartuu pri Savi; — za poakuftnje s to-plonosno kurjuvo v novej norišnici na Studencu
Uiurll ▼ I |iit>IJttiil.
V dežolnej bolnici:
3. februarju: Urša Hangar, gostaška, 65 let, vsled hroničue pljučno vodenice.
A. tchnmrju Urša Tori, posrnška, f>2 I., vsled treslike. — .Marija Itcholj, šivilja, 22 1., vsled pljučne tuhcrkoluzc.
.r>. februarju: Helena A/.in.ui, dete delavca, 1<I m., vsled pljučne v netice.
i., februarja: Franc Krcgar, sin gostnča, 10 1,, vsled treslike.
\K februarja: Jožef .Jerič, kajžur, In let, vsled oslahljenju.
10, februarja: Matov?. VVeingurtcn, ubožec, 71 let, vsled starosti.
11. februarja: Marija Zor man, gostovulka, 60 let, vsled pljučne tuberkuloze. — Anton Podkrujšck, delavec,   'J1.'  let,   vsled   pljučne   tuberkuloze.  — Jožef
Cene, rottovalec, 68 let, vsled oslabijcnja.
12 februarja: Matija Hafner, klobučar, .'! I let, vsled pljučne tuberkuloze.
14, februarja: Ana Babnlk, gostovalka, r»l let,
vsled mrtvite v črevesu.
15. februarja: Marija Dolence, gostovalka, ho let,
I vsled katara v črevesu. — Jožef Zelje, sin kaj zarje v, " IN let, vsled brigtičnc bolezni.
Mi. februarja:  Justina 1'ajsar,  deto dninarja, & dnij, vsled vnotice dusnikovih vejic.
•r^t \Vir ■mpfehln:
als Pestfa ued PiBisvviirdigslps
Die Rogenmante]
SVatrenđecktn (FUdmi), Rviicinlatir-n, Idlsteflc
• Ot k. le. pr Fabrik ___
voia M J. Elsinger & Sohne
in "VVien, N*miI>»h, Zollrrgasse 2,
l.ir!rrantrn dei k. und k.  K t . r g •. n il n i  I r M u tu •.. Sr Krii-gsmarine, vider HumanitHtaanntalten etc. ctc.
M«J. I
£11
Solide Firmen als Vertreter erwiinsctit.
(180—»Jttlj
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
Velikanska razprodaja.
Politične razmere, ki so nastale v celej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teb razmer so je na stotine delavcev izselilo, tako daje obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvckša fabrika'/a ure, katero smo mi zastupali, so je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. To tako zovanc fcepne ur*» so najboljše ure celega sveta, ko.jih okrovi so izdelani iz najlinejšoga »rvbr-■i«'K» niklja, so izredno elegantno gravirani iu giljoairaui, ter so atncrikaiiskcga sistema. VnUmI ■tekr vlnshic Koii-i ru Kcije ne nioi «■ ho tnkn uru nilolio pok t uril i, piulc icliko nn 11«, Miie n«> HliNiiili, » t« iiUnr uru |»ri tein 11 i«' ne trpi.
Proti povzetju, ali vpošiljatvi male svote, katera je pri vsakej bazi ur zaznamovana, b katero je plačana le pridejuna zlata doublu urna verižica, baržunasti etui, glavni ključ za uro in delavska plača, dobi vsakdo najfinejše repasirano uro skoraj na polovico znMlonf. Vbo uro so natanko repasirane, ter |{urHii(u|i>iuu xn vnuUo uro pel, let.
V <!«>!* jiv ^ «»I <> > -«-f^-i ■ j ji m.-. < v ii In hI royc Moll<lu<»Mt 1 , prevase-milino f-i toni dolžnoHt ju-viio, <l:i \Miilto ue]>i*iHtoječu 111*0 nu/.u j v/emeiiio, iu x «li-u<£-<» v.ttiiioii.Jail&O«
se ukrenejo potrebne priprave; — na dopis deželnega šolskega sveta bo pritrdi predlogu krapu-ga in okrajnega šolskega sveta, da ae sedanji Čateški učitelj Jane/, Terselič definitivno namesti v učiteljsko službo na ljudskej doli pri Belej cerkvi; deželnemu šolskemu svetu se piše zarad izterjanja šolskega denarja, katerega je še več šolskih občin na dolgu nor malno-šolskemu zakladu; poročilo cestnegaod> bora v Kranjskej gori, da bi bili stroški za prenaredbo sedanje ceste čiei Klanec (Stukel) pri Belej peči neprimerno veliki v primeri s koristjo te prenaredbo, vzame se iiaznauje, ter bo bode prihodnjemu deželnemu zboru o tem poročalo; — na prošnjo cestnega odbora litijskega bo deželnemu inženirju naroči, da gre ogledat potrebne poprave iu prenatedbe okrajne ceste ob potoku Medja iz Zagorja na Trojane; — prepoved zoper kadenje tobaka v gledišču se ponovi, ter se zarad tega obrne deželni odbor tudi na mestni magistrat.
— (Potrjena postava, j Cesar je potrdil postavo kranjskega deželnega zbora glede pleinennili bikov.
— (Maškerada in veliki p le a,) katerega je napravila čitalnica v Bpodujej Šiški v nedeljo dne 23. februarja, izvršil se jo kijubu jako slabemu vremenu nepričakovano dobro. V lepej z napisi okinčanej subi zbralo se je nad 40 mask kakor tudi druzega občinstva obilo, tako da bo prostori koma) zadostovali. Za bava je bila jako živahna, in se je čvrsto plesalo do ranega jutra. Vrlo Šiškarce so pa pokazale da bo prave domorodkinje in da popolnoma opravičujejo, kar stara pesem njih pravi: Lepa in dolga je šišenska vas, — dekleta pa njena največji bo kras.
— (Iz Orni u ž a) se nam pišo: V zadnjem dopiBU iz Orniuža v ^Slovenskem Naro du" nam je dopisnik pravil, da smo v Ormožu emirom tihi in mirni, kakor da bi bili mrtvi; vendar to nij res, ker ravno smo zopet 22. t. m. napravili veseco .plesni venček" pri „gradškem mestu1', kojega se je obilno število ljudij udeležilo, posebno pa veliko mladih in zalih deklet. Počastili še bo nas tudi nekteri gosti iz Ptuja s svojim prihodom. Ples ee je vrlo in točno vršil.
— (Požar.) Iz .Slovenske Bistrice Be nam piše: V Bredo dne 1 i*, t. m. pogorelo je po noči mej 11. in 12. uro poslopje poses tnika Josipa Leve v Korpljah. Kako je ogen) nastal nij še znano, sumi bo pa, da je bilo slomiselno podžgano. Zavarovano je poslopje bilo pri banki „ Slavij i".
Po* UHO.
Uljudno proB m vse one gospode, kojim sem poslal „vabila na naročbo ilajdrihovih Ja dranskili glasov," da bi mi, če mjso še tega storili, nemudoma vabilne pole vrnili.
Tudi pro i m ob enem slavna uredništva druzih slovenskih časopisov, da bi to naznanilo ponatisnili.
V Černičah dne 24. febr. 1879. Z odličnim spo&tovnujem
V. KoBovelj.
Dunajska borza 2G februarja.
(Izvirno telegrsliono poročilo., Enotni drž. dolg v bankovoih .   .   63 gld. 20 Enotni dri. dolg v srebru   ...   64   h 10
Ziaia renta.........7fi „ *>5
IH60 dri. posojilo......115 „ 70
Akcije narodne banke   .... 7113 „ —
Kreditno akcijo.......229 „ —
London..........liti „ 65
Siebro..........— „ —
Napol...........9 „ 30
C kr. cekini........5 „ nO
D»"Ž*vti* ti nt-k" 57 -}f>
lOOO komadov žepnih ur od ponarejenega zlata, umetno in čudovito izrezljane, nujlinejše regulovane, pri vsakej uri zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in glavni ključ; jeden koinad le gl. 3.4f).
1000 komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno natančno regulovane; razen tega so tudi elektrogalv aničuo pozlačene, tako da Jili nobeden zlatar ne more od pravo zlatib razločiti; z verižico, medaljonom itd. jeden komad gl. 25, zdaj le
lOOO komadov krasnih ur na sidro (ankerubr) od najtežjega srebrnega niklja, tekočib na 15 rubinih, z emailiraniiui kazali, kazalom za tre-notko in kristalnim ploSeuatim steklom, natančno repasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25.
10OO komadov mobilnih ur na valjo (oylb> der-ulirj v teških giljoširanib okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnutiin steklom, tekočih na h rubinih, lino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunustim etuijem, jeden komad preje gl. 15 zdaj lo gl. 5.GO
lOOO komadov 'vVashingtonskih ur na sidro od KJlotnega srebra, potrjene od c. k. denarnega uruda, tekoče na lf> rubinih, elektro-galvanično pozlačene, da jih ne more m.beden strokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razločiti; fino na trenutek regulovane in poskuseuc. Teh ur stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa lo gl. 11.40.
1000 komadov "VVashingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 131otnega srebra odobrenega od Ot kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirano, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulo v anjein, tako da so nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tndi jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16.
1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 2Q.
1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospodo ali gospo, preje 10O gl. zdaj gl. 40.
650 komadov stenskih ur v najfinejšem eiuai-liraneiu okviru z zvonilom, rcpasiruuc, preje jeden komad gl. 6, zdaj le gl. 2.75.
650 komadov ur z ropotcem, lino regulovane, dajo ae rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80.
650 komadov ur z majatnikom (pendoluhr) v lino i/.rc/.ljunili gotičkih visokih oiuuricub, navijajo so vsakih osem dnij, lino na trenotek regulovane, lepe, in impozantne. Ker je taka ura po minulih :.'u letih še dvakrat već vredna, naj Dl Jo imela vsaka družina, posebno ker se s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tndi
mala svota.
Naslov: Dhi-fii-Aumvcrliiiuf*
(3G8—1»)
P h ilip p F s® mirni* Uhrenfabrik,
Wien, Rothentliurmstrasse Nro. 9.
lzdateJj in urednik Josip Jurcic.