Ameriška Domovi ima 7% E RIG/% (U--H O M E NO. 145 AMCRICAN IN SPIRIT fOMMN IN LANd Petih Avstralcev ži-nuV ybneyu ali pa v Melbour- Novi grobovi Louis Sever Po dveh tednih bolezni je preminul v Marymount bolnici 62 let stari Louis Sever z 10804 Penfield Ave., Garfield Hts., rojen v Newburghu. Pokojni je bil član Društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ ter Društva sv. Imena pri cerkvi sv. Terezije. Zaposlen je bil kot ‘production consultant’ ipri Cleveland Cap Screw Co. zadnjih 30 let. Tukaj zapušča soprogo Florence, roj. Kownacki, hčere Anno Wade, s. M. Maxine, S.S.J. (Sisters of St. Joseph), Bernadino Potkay in Carol, sina Louisa, devet vnukov in brata Franka. Pogreb bo iz Louis Ferfolia pogreb, zavoda v petek zjutraj ob 8.15 v cerkev sv. Terezije na Granger Rd. ob devetih, potem na Kalvarijo. Rasni nemiri v Singapurju SINGAPUR, Mal. — Pretekli teden, ko so muslimani praznovali rojstni dan preroka Mohameda, je prišlo v Singapurju do krvavih spopadov med muslimanskimi Malajci in Kitajci. Oboji se že dolgo gledajo postrani. Malajci ne marajo Kitajcev, ki so se priselili v njihovo deželo in tvorijo sedaj v njej dejansko z 42% najmočnejšo skupino, večjo od samih Malaj-cev, ki predstavljajo le še 40% celotnega prebivalstva. V izgredih je bilo okoli 20 mrtvih in več sto ranjenih. O-blasti so prijele okoli tisoč ljudi. Mestne ulice in ceste je nadziralo nad 6,000 s puškami oboroženih vojakov, tki so nosili na nje nataknjene bajonete. Komunisti se vrivajo v boj za civilne pravice Sen. J. O. Eastland, demokrat iz Mississippija, ye v Senatu navajal dejstva, ki naj dokazujejo, da se komunisti vrivajo v vodstvo boja za civilne pravice. WASHINGTON, D.C. — Vodniki črncev so še nedavno trdili, da v vodstvu njihovega gibanja in boja za enakost ni komunistov, direktor FBI E. Hoover je poročal, da se skušajo vriniti rdeči na vodilna mesta v tem boju, sedaj pa je sen. Eastland navedel v Senatu vrsto dejstev, ki naj bi to dokazovala. V obsežnem govoru je sen. Eastland, demokrat iz države Mississippi, kjer se integraciji in civilnim pravicam na splošno najbolj trmasto upirajo, dokazoval na temelju zgledov iz posameznih mest in slučajev, kako komunistična “udeležba in vodstvo’’ v boju za civilne pravice rasteta. Navedel je primere komunističnega sodelovanja pri izgredih črncev v Chicagu, Clevelandu in New Yorku, pa posebno v svoji lastni državi. Tam naj bi bili komunisti povezani državah Dopoldne možnost neviht, popoldne zjasnitev in hladnejše. Najvišja temperatura 85, najnižja 58. Iz slov. naselbin erhaRD JE PRISTAL NA SESTANEK S KRUSCEVIM LORAIN, O. — Pretekli teden, 21. julija, je umrla v bolnišnici sv. Jožefa 74 let stara Agnes Mejak, s 1658 E. 31 St., rojena v Uncu pri Rakeku v Sloveniji, od koder je prišla v Ameriko še pred prvo svetovno vojno. Zapustila je sinova Antona in Andreja (oba v Elyriji), hčer Matildo Vinovich, sestro Mrs. John Dougan in druge sorodnike. Bila je članica Oltarnega društva fare sv. Cirila in Metoda, KSKJ, ABZ in SŽZ. Pogreb je bil iz Bodzashovega pogreb, zavoda pretekli petek. z letošnjo poletno akcijo za re- Sen. Fulbrighf predlaga nov mednarodni prekop preko Srednje Amerike WASHINGTON, D.C. — Načelnik zunanjega odbira Senata J. W. Fulbright je spisal knjigo “Old Myths and New1 Realties”, ki je včeraj izšla. V njej predlaga med drugim gradnjo novega prekopa preko srednje-ame-riške celine, ki naj bi jo izvedla mednarodna družba, v kateri naj bi bila poleg Združenih držav tudi Sovjetska zveza. Senator prizna, da je tak predlog veliki večini v Združene samo nesprejemljiv, ampak enostavno ne gistracijo črncev. morejo o čem takem niti misli- Sen. Eastland je pozval obla- ti. Senator je o temi, ki jo ob-sti, naj skušajo dognati, če mor- ravnava njegova knjiga, goveda oni trije pripadniki “poletne ril letos marca v Senatu in zbu-j stališča Sovjetske zveze, ki pod-akcije” v državi Mississippi, ki dil s svojimi mislimi Ih ?ko za- pira načrt dveh nemških-držav, nimanje ne samo v domači de- zahodne in vzhodne. Obe se lah- Včeraj je bilo objavljeno, da je kancler dr. L. Erhard dejal Alekseju Adžubeju, zetu presedni-ka sovjetske vlade Hruščeva, da se je pripravljen sestati z njim na razgovore o neomejenem številu osnovnih vprašanj, ki zadevajo obe državi. BONN. Zah. Nem. — Predstavnik vlade Karl Guenther von Hase je dejal časnikarjem, da je sovjetski poslanik A. Smirnov bil v ponedeljek pri kanclerju dr. L. Er-hardu ter mu sporočil, da smatra njegova vlada, da bi bilo osebno srečanje dr. Erharda in N. Hruščeva koristno kljub “velikim razlikam v mnenju”. Včeraj je kancler Erhard dejal Alekseju Adžubeju, glavnemu uredniku vladnega glasila Izvestia, ki je tu na obisku, da je pripravljen sprejeti Hruščeva in z njim razpravljati o vseh važnih vprašanjih,-ki zadevajo obe deželi. Sodijo, da naj bi bilo med temi tudi vprašanje združitve Nemčije, osnovno vprašanje, ki ne zadeva samo Nemčije in Sovjetske zveze, ampak tudi sosede obeh v Srednji Evropi in dejansko vso ostalo Evropo. Hruščev se je za srečanje z Erhardom dolgo prizadeval, toda zahodnonemška vlada je bila mnenja, da tako srečanje ne more prinesti nobenih koristi, dokler ni primerno pripravljeno po redni diplomatski poti in je možno pričakovati kak spora-! WASHINGTON, D.C. — Odbor v Zahodni Nemčiji bo vrnitev obiska, ki ga je napravil pred 9 leti v Sovjetsko zvezo tedanji kancler dr. K. Adenauer. Zadnje vesti zum. Stališče Zahodne Nemčije v vprašanju zedinjenja Nemčije, ki ga smatra ta za najpomembnejše izmed vseh vprašanj, je popolnoma različno od za pravila Doma je včeraj izglasoval z 8:7 zakonski predlog boja proti revščini in ga poslal zbornici. Ta bo o njem razpravljala prihodnji teden. Sodijo, da bo boj hud, ker so Iz Clevelanda in okolice Iz bolnišnice— Mrs. Antonija Creek s 3062 W. 116 St. se je vrnila iz St. Luke’s bolnišnice, ker je prestala težko operacijo. Naj lepše se zahvaljuje vsem za obiske, darila, cvetlice in pozdrave. Obiski na domu so zaželjeni. Rojstni dan— Rojak Gross s 120 North Avenue v Genevi, Ohio, bo praznoval v petek svoj 83. rojstni dan. še vedno rad čita A-meriško Domovino. Čestitamo in mu želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Naznanilo— Emilee’s Beauty Salon na 6128 Glass Ave., tel. 881-6480, je zopet redno odprt vsak dan razen ob nedeljah in ponedeljkih. Jz bolnišnice— Helen Krofi s 12501 York Rd., Garfield Heights, se je vrnila iz Marymount bolnišnice, kjer je prestala težko operacijo. Zahvaljuje se za obiske, cvetlice in druga darila ter pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli! CORE pripravlja demonstracije v mestni zbornici— Kongres za rasno enakost — CORE, — črnska organizacija, ki se bori ža rasno enakost, pri- jih pogrešajo že en mesec, niso "namerno izginili”, namesto da se trudijo le za odkritje njihovih trupel in njihovih morebitnih ugrabiteljev in morilcev. Senator Eastland je znan konservativec in nasprotnik civilnih pravic, zato je razumljivo, da je njegova dejstva treba vzeti na znanje z nekaj opreznosti, toda tudi poročila, zbrana od nepristranskih ljudi, govore o tem, da se skuša komunistična partija s precejšnjim uspehom vriniti v vodstvo demonstracij in izgredov nezadovoljnih črnih množic posebno v severnih lemestih. želi, ampak po vsem svetu. Združene države, ki so zgradile sedanji panamski prekop, se zavedajo, da bo ta postal kmalu zastarel in da bo treba graditi novega brez zatvornic. Vlada je naročila posebni skupini strokovnjakov, da celotno vprašanje prouči in ji poda o tem poročilo. Dražji telefon v Zahodni Nemčiji BONN, Nem. — Podražitev telefona v Zahodni Nemčiji za ve- 25 do 150% je tako vznemirila javnost, da zahteva opozicija sklicanje zveznega parlamenta, — Plavi kit je največji izmed | ki naj bi bil sicer do oktobra na vseh sesalcev. i počitnicah. ko med seboj povežeta v nekako federacijo ali konfederacijo, ki pa ne sme nobeni dopuščati možnosti vpliva na notranje razmere druge. Komunisti se zavedajo predobro, da bi bilo komunizma v zedinjeni Nemčiji naglo konec, če ne bi bil ta v njenem vzhodnem delu na poseben način zavarovan. Od napovedanih razgovorov Erharda in Hruščeva ne pričakujejo kakih posebnih iznena-denj, privedli bodo nemara le do nove trgovinske pogodbe in do dogovora o kulturnem sodelovanju, kot jih ima Sovjetska zveza tudi z drugimi deželami Zahoda. Sedanji obisk Hruščeva Po konferenci zunanjih ministrov Organizacije ameriških držav ' pravlja za jutri demonstracijo vsi icpublikanci uacclno proti v zborovalnici mestnega sveta. Dr. K. Clement, zdravnik in WASHINGTON, D.C. — Ma- tiko kako naj Zveza te cilje do- oikatera konferenca ameriških diplomatov je bila tako skrbno pripravljena kot zadnja konferenca zunanjih ministrov Organizacije ameriških držav, (OAD). Priprave so potekale skoraj leto dni. Najprvo se je Venezuela pritožila na OAD radi Castrovega mešanja v venezuelsko volivno borbo. Imela je dosti tehtne razloge in dokaze, ki jih je dala na razpolago OAD. Ta organizacija je potem sklenila, da imenuje posebno preiskovalno komisijo. Komisija je dognala, da ima Venezuela prav s svojo pritožbo. Šele potem je bilo sklenjeno, naj o venezuelski pritožbi sklepajo vsi zunanji ministri držav Latinske Amerike. Še predno je prišlo do seje zunanjih ministrov OAD, je Johnsonov zaupnik Mann, ki dejansko vodi našo zunanjo politiko v Latinski Ameriki, dal obširno izjavo za javnost, ki v njej razlaga svoje poglede na razmere v Latinski Ameriki. Mann gleda na položaj nekoliko drugač^ kot zagovorniki Zveze za napredek. Tudi on je za cilje, ki si jih je Zveza posta vila, toda se ne strinja s tak- ameriškega podpiranja, pri tem.se ne moreš namreč nikoli seže. Misli, da ni treba drveti čez drn in strn za političnimi reformami, kjer narod še ni zrel zanje, da se pa tudi ni treba prenagliti z gospodarskimi reformami. Pa tudi načrti o prosvetnih in socijalnih reformah morajo biti dobro premišljeni, predno naj dobijo končno obliko. Iz Mannove izjave se čuti, da Amerika ne sme presojati in obsojati vsakega režima v Latinski Ameriki samo po njegovih odnosih do svobodne demokracije. Treba je obenem tudi misliti na to, kakšen bo njegov naslednik, ker se je že večkrat pripetilo, da je bil naslednik slabši od prednika. Diplomatje v Latinski Ameriki so to izjavo takoj pravilno razumeli. Sedanja administracija jih bo presojala ne samo s stališča svobodne demokracije, ampak tudi po njihovem delu. Približno iste dni je v Mexico City zboroval Med-ameriški odbor Zveze za napredek. Njegova naloga je določevanje taktike, kako naj Zveza za napredek dela v posameznih ameriških državah. Na svoji prvi seji je odobril kar 35 različnih načrtov, ki so po njegovem vredni sede držav Latinske Amerike1 ga boli. pa dognal, da je za kakih $2.3 bilijona načrtov že odobrenih ali pa v izvrševanju. Razume se, da bo največ denarja za vse moralo priti iz naše dežele. Ko so se diplomatje Južne A-merike zbrali v torek v preteklem tednu na posvet glede Kube, so jim gotovo bile pred očmi ne samo izjava našega poslanika Manna, ampak tudi resolucije Med-ameriškega odbora. Pod njihovim vplivom so tudi formulirali skupno politiko do Kube. Delo ni bilo lahko. Mehika in čile sta proti vsakemu o-stremu nastopu proti Castru, njihovemu stališču sta se priključila tudi Urugvaj in Bolivija. Razlog za njihova stališča je zmeraj eden in isti: domača politika jim ne dopušča, da bi nastopali proti Kubi. V njihovo družbo bi gotovo prišla tudi Brazilija, ako bi tam še vladal levičar Goulart. Vsaka akcija proti Castru bi bila ubita. Tako je dejansko brazilska revolucija rešila situacijo na zboro- prcdlogu, ki določa 962 milijonov za razne ukrepe, ki naj pomagajo zmanjšati revščino. CHAMPAGNOLE, Fr. — Reševalcem se je posrečilo zvrtati do skupine 9 rudarjev, ki so bili s porušitvijo dela rova u-jeti v nekem kamnolomu nedaleč od tod, rov in jim skozenj poslati hrano. Upajo, da bo ta devetorica še danes rešena. Ostalih pet rudarjev, ki so bili tudi v nesreči, še vedno bNhrieh urah je padlo nad pogrešajo m sodijo, da so ne-' om poldrug palec dežja. mau ze mrtvi. j North Royaltonu je strela ubila SAJGON, J. Viet. Včeraj so g starega fantiča Jeffreyja rdeči gverilci ubili štiri ame- Qj-aydona, njegovo 3 leta starej-riške vojaške svetovalce v ne-j g0 sestro pa le ranila. Okoli posredni bližini mesta. Trije 10,000 domov je bilo dalj časa so zavozili na mino, ki so jo; brez elektrike, kakih 3,500 pa rdeči postavili na cesti, četr- brez telefona, ko je vihar raztega so rdeči ujeli in ustrelili. ^rga^ napeljavo. Kanali niso mo-S tem je število Amerikancev,1 gb požreti obilne vode in ta je ki so padli v boju z rdečimi vjp0neitod zalila kleti, pa prepla-Južnem Vietnamu, naraslo na, vba tudi del živalskega vrta na 163, skupno pa je bilo v Juž-, za,hodni strani mesta, nem Vietnamu mrtvih od de-' -----o------ znan vodnik črncev v Clevelandu, ki se zavzema za umirjenost v boju za civilne pravice, je načrt CORE označil za “‘udarec prav v srce spoštovanju zakona.” Neurje nad mestom— Včeraj popoldne okoli dveh, ko je termometer kazal 93 F, — največ v letošnjem letu, — je pridivjalo nad mesto neurje z (gromom in treskanjem. V do- me-V cembra 1961 26« Amerikancev. Slabe razmere v državni nesti — svetovala skromnost v obsoji kubanskega diktatorja. Konferenca je po dolgih mukah, 2 dni WASHINGTON, D.C. — Kon- bolnišnici krive smrti greš je včeraj poslal v Belo| osmih oseb V Toledu hišo zakonski predlog o delu TOLEDO, O. — Dr. Joseph — saj je trajala skoraj dalj, kot so mislili, — sklenila, naj vse države Latinske Amerike pretrgajo s Kubo diplomatske zveze, ipa tudi gospodarske in prometne stike. Glavna resolucija se o vsem tem izraža zelo previdno. Kar je pa važno: ne stavlja po do sedaj dobljenih informacijah nobenega roka, do kdaj se morajo vsi sklepi izvršiti. Zato je prilično brez pomena, ali so sklepi tudi formalno obvezni ali ne. Verjetno se bo ponovila stara taktika: nekaj držav bo kmalu izvršilo sklepe, nekaj jih bo pa odlašalo, dokler se njihova domača politika ne zasuče tako, da bo izvrševanje sklepov politično mogoče. Večja je moralna vrednost sklepov OAD. Pokazalo se je, da ima politika kubanskega diktatorja zmeraj manj oboževate- zveznega proračuna, ki določa Duty, direktor državne bolnice med drugim tudi kovanje 45|tu, v kateri je konec tedna za-milijonov srebrnih dolarjev, radi vročine umrlo osem bolniki so v zadnjih letih postali kov, je dejal, da je bolnica za-nekam redki. jstarela, saj je večina poslopij WASHINGTON, D.C. — Senat stara že 75 let in da ni na razje včeraj izglasoval z 72:15 za- polago električne sile za name-konski predlog, ki omejuje u-;stitev klimatskih naprav, voz govedine in druge vrste' Pri pregledu skozi bolniške mesa, katerega je dovolj do- sobe je v treh ugotovil v pone-ma. Predlog je bil poslan v ob- deljek vročino preko 94 stopinj, ravnavo Domu. Predvideva kljub “fanom”, ki dejansko ne določitev kvot za posamezne morejo drugega kot mešati vroč države, kar naj bi preprečiloI zrak. padanje cen na domačem tr-!: ------------- ■ - gu zaradi prevelike ponudbe.' včeraj prizive proti njegovi Uvoz mesa je dosegel letos že' obsodbi komaj 30 minut preje, povprečje 1.7 bilijona funtov! prodno je potekel za to dolo-na leto. Novi zakon hoče uvoz! čen zakoniti rok. omejiti na povprečno 1.2 bili-1 CAPE KENNEDY, Ela. — Vče- jona funtov na leto. Vlada je proti predlogu, ker se boji, da bi škodoval ameriškemu izvo- zu. Ijev v vladnih krogih dežel vanju zunanjih ministrov OAD. OAD. Na kakšno socijalno re-Vkljub temu je naša diplo- volucijo v Latinski Ameriki tre- DALLAS, Tex. — Odvetniki J. macija na podlagi grenkih sku-'nutno ne upa nihče, niti Mo- Rubyja, morilca L. H. Oswal- šenj iz pretekle dobe — na be- J skva. To Castro dobro ve in to da, ki je obdolžen umora pred- sednika Kennedyja, so vložili raj. je NASA srečno poslala proti Luni vesoljsko vozilo Ranger 7 in upa, da bo v petek zjutraj ob 9 45 priletelo tja, potem, ko bo poslalo nazaj na zemljo kakih 4,000 posnetkov Lune iz neposredne bližine. SMEHIŽKA DOMOVINA, JULY 29, 1964 Mimšm txmtwm • l/lf »X 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation i ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Ze Kanado in dežele izven Združenih držav: ' $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 fcr 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 145, Wed., July 29, 1964 Pred smrtjo Perspektiv in po njej Perspektivci se bodo na zunaj prelevili, našli bodo novo ime, našli bodo nove besede, toda svojih nazorov ne bodo menjali. Kdo naj jih takrat spreobrača, ako jih sedanji komunistični mogotci ne morejo spraviti na “pravo pot”? Sicer pa: kdo more jamčiti režimu, da bodo ostale vse ostale literarne revije na pravi liniji? Po Ljubljani se to vprašanje živo debatira. Morda pa že “Turek škili čez mejo”, kdo ve? Ni pa za komuniste smešno in veselo, da ideje Per-spektivcev mečejo že sedaj svoje sence na bodoči osmi kongres komunistične stranke in na vse njegove udeležence od Tita do zadnjega komunističnega hlapčiča. In kongres, bo šele enkrat v jeseni! Slovenski komunisti so morali tekom zadnjih 7 let zaviti vrat že trem mesečnikom, ki jih je izdajala njihova mladina. Najprvo so ustavili revijo Beseda, potem Revijo 57, sedaj pa revijo Perspektive. Takega neprijetnega opravila pa s tem še ne bo konec. Mladi komunistični puntarji stojijo namreč pod pokroviteljstvom znanega stoletnega izreka: Eppur si muove! (Vendar nekaj miga.) Čim bolj bo režim pritiskal nanje, tem več bodo pomenili. II. Vse posledice tte afere pa s tem še niso zaključene. Debata med Kavčičem in Perspektivci je pokazala, da Kavčiču njegova udarnost in uraden položaj, — je namreč predsednik ideološke komisije glavnega odbora ZKS — nista nič pomagala. V debati s fanti okoli Perspektiv je podlegel. Treba je bilo, da mu glavni odbor komunistične stranke pošlje pomoč. . A.x . Prvi je priskočil Kavčiču na pomoč komunistični ideolog in profesor na fakulteti dr. Majer. Ta poklicni komunistični ideolog je razlagal svojim študentom, kako je moglo priti do slučaja Perspektiv. Priznal je, da so temu krivi komunisti sami. Mnogi med njimi so namreč nesposobni pa tudi brez volje, da bi se spuščali v debato s takimi gadi, kot so Perspektivci. Zato ni čudno, da je ravno najbolj “misleči” del naše mladine padel pod vpliv Perspektiv. Celo Majerju ze zdi, da je policija izbrala napačno pot, da bi v tem slučaju dosegla svoj cilj. Majer seveda ne bi mogel biti uraden ideolog komunistične stranke, ako^ ne bi zagovarjal uradne komunistične filozofije, ki trdi, da so jugoslovanski komunisti tista sila, ki goni slovenski narod na poti napredka. Perspektivci seveda trdijo ravno narobe: da so ljudske množice pritisnile na režim, da je zapel popuščati in spreminjati svojo politično taktiko. Za Per-spektivce so pa sedanji komunisti, namreč tisti, ki so na vladi, samo “politična sila administrativnega socijalizma”. To se pravi: režim se s svojim novim razredom opira le na policijo in vojaštvo, vse druge njegove opore so že zdavnaj izginile pod pritiskom časa. Niso neumni, ti fantje okoli Perspektiv. Vendar pa dr. Majer prizna, da imajo te ideje med mladino svoje zagovornike in ti stojijo pod vplivom Perspektiv. Majerjeva izvajanja potrjujejo domnevo, da komunistični vrhovi ne vedo več, kako bi uspešno krotili uporne duhove med njihovimi lastnimi mladimi partijskimi rodovi. Na koncu je Kavčiču prišel na pomoč še komunistični veljak tovariš Ribičič. Ker ni v ideologiji dobro podko-van, je hotel s Perspektivci politično obračunati. Očital jim je, da so politični huligani, reakcijonarci prepojeni s sovraštvom do komunizma, fanatiki, ki skušajo izzivati izgrede in mislijo samo na kolektivno mučeništvo po vzorcu preživelega “klerikalizma”, in ki v klerikalizmu iščejo tudi oporo! V vseh svojih kulturnih akcijah iščejo le politiko in si že domišljujejo, da bodo po tej poti hodili kalit vodo med delavce in kmete. Tovariš Ribičič omenja tudi, da se druge literarne skupine bojijo, da jih utegne zadeti enaka usoda. Skuša jih potolažiti, da se kaj takega ne bo zgodilo. Te skupine se tudi bojijo, da bo sedaj tudi debata med njimi samimi trpela, kajti s kom naj sedaj lomijo kopja, ko nimajo več Perspektiv pred seboj. Zato so vsi slovenski literarni krogi vsaj v srcu proti umoru Perspektiv, česar seveda naravnost povedati ne upajo. Vendar pa režim ve za to in mu je vse skupaj zoprno tudi s tega vidika. Kaj pa so počeli med tem Perspektivci? Ko jih je policija pregnala iz uredniških prostorov, so jo junaško mahnili s svojim štabom kar naravnost v znano gpsilno “Pri Mraku”, kjer so našli vsaj začasno pribežališče. Tam so najprvo skovali obširno protestno spomenico, ki so jo uradno poslali 37 komunističnim organizacijam in komunističnim vodnikom in ki v njej na blesteč način opišejo vse rak-rane sedanjega režima. Spomenica ni ostala tajnost, je postala najbolj priljubljeno branje za vse tiste, ki so jo mogli pod roko dobiti. Teh pa ni bilo malo. Dolgo pa tam ne mislijo ostati tudi v tem slučaju, ako bi jih policija pustila pri miru. Ribičič namreč pove tole: Prišli so na “originalno” idejo kulturnega molka ... Sedaj so prišli na idejo, da bodo v Študentskem naselju postavili šotore in gladovno stavkali, dokler ne bo urejeno izdajanje revije •..” Torej nova turistična atrakcija za Ljubljano in kost za debate v ljubljanskih kavarnah in gostilnah! III. Pri vsem tem so nam prišle v glavo sledeče misli: Kar uganjajo Perspektivci, so v preteklem stoletju uganjali ruski inteligentje. Kar so takrat sejali, je rodilo svoj sad v ponesrečeni revoluciji 1. 1906 in pri posrečeni v 1. 1917. Prav imajo komunistični vrhovi, da jih taki dogodki skrbijo. O tem priča tudi njihovo glavno glasilo Komunist. Dosedaj je stalno navajalo gospodarske težave kot glavno režimsko skrb. Sedaj so tej glavni skrbi začeli dodajati “pojav nazorov in pojmovanj” v vrstah njihove mladine. Gospodarske skrbi so gotovo velike, toda nevarnejše so skrbi, ki jih rodijo napačni “nazori in pojmovanja” v glavah komunistične mladine. CHICAGO žz; • V NAŠI “VELIKI VASI” je sleherno uro vse polno novic. Pisati nam se pa dosti ne ljubi, zato so dopisi od nas redki. Ko sem zadnjič koračil po 22. cesti, sva se srečala stara znanca. Jaz sem ga spraševal, kaj je kaj novega okrog Sv. Stefana, on pa mene. “Ja, kaj ne zveš nič novic,” sem mu dejal. “Novic? Najbrže jih je dosti, pa ne zvem zanje,” mi odgovori. “Veš, nikamor ne grem, nobeden pa k meni ne pride, pa nič ne zvem. Berem pa rad kaj o tem in onem v naši “Ameriški Domovini.” Menda smo vsepovsod taki. Tudi iz drugih krajev ni dosti dopisov. Meni so zelo ugajali dopisi pod zglavjem ‘Sen-klerske novice in govorice’, ki jih piše neki Joško Bevček. Zadnje čase se pa še vsake kvatre ne oglasi. Morda misli, kaj bi pisal, saj clevelandske novice zvedo itak s prve strani. To že, ampak veš ti Regerčan, jaz rajši berem dopise, ki v domačem pri-prostem jeziku kaj povedo. Kanadčani se dobro postavijo, tudi Milwaučani in še od drugod, — ampak Chicago pa Senkler pa nista v tem oziru preveč aktivna. Sicer jaz ne morem in ne smem komu “zašafavati,” kako pogosto naj se oglaša, ko pa sam nikoli nič ne pišem.” Tako mi je razodel svoje mnenje moj stari znanec v njegovi žužem-berščini. Govorila sva dalje o tem in onem. Starejših pionirjev je res že malo okrog sv. Štefana. Včasih so radi hodili drug drugega obiskavat. Hodili so na društvene mesečne seje, pa so drug drugemu pripovedovali, kdor je vedel kaj novega. Zdaj pa vsak le doma za svojim zapečkom čepi in noben za nobeno novico ne zve. Le kak smrtni slučaj se jim oznani po radio. Navadne domače vesti pa ostanejo neznane. Ko sva tako le modrovala, pride mimo in se ustavi pri nama rojak, ki je prišel na ta svet pred kakimi 70 leti, tam nekje v br-dih blizu Škofje Loke na Gorenjskem. Ko sva ga spraševala, če ve on kaj novega, je nama s posmehom odgovoril: "Ha, kakšna falota sta! Mene sprašujeta za novice? Zakaj jih sama ne najdeta? Ali pa mež-narju naročita, naj jih vama vsak dan tamle na turn sv. Štefana obesi, pa jih bosta imela. Tako modra sta, pa si ne znata pomagati? Hm?” — je še zamomljal in hitel naprej. Kam se mu je mudilo, ne vem. Žužemberčan je pa tudi začel mencati in navedel razlog, da se mu mudi naprej, ker žena ga je poslala v pekarno po “štruco” kruha, potem pa še v drugo prodajalno po meso in sol. In če bi Pometači so imeli kar precej de- &2I1I POjdk? la, da so to nesnago počiščevali. j Cleveland, O. — “Saj veš, da Imeli so posebna vozila, metle in na slovensko pristavo!” “Zdaj drugo orodje, da so ceste čistili. ^.e res ge dolgo nisem videl, In prav, ko sva z Bobenčkom o|Miha? Kje pa kolovratiš? E, tem govorila, je do naju z metlo|]y[atjja> zdaj j0 kar na Sloven-primetel pometač. Jaz sem de-jg^ postavo poberem. Vsako jal Bobenčku: Tale stric ima Pa nedeljo je tako prijetno tam do-kar dobro službo, nihče ga ne p Malo hodim okrog, potem pa priganja, kolikor se mu ljubi'se ustavim pri plavalnem baze-poriva naprej metlo. Bobenček nu_ Veš, vse polno je mladine se je zasmejal in odgovoril: |v njem in kar izgleda, da bo “Veš, ti pometači, to so chi- kmalu premajhen. caški politikarji. Ti pridno delajo samo kak dan v letu in to takrat, kadar so volitve, ko voliv- Mimogrede sem pogledal g. Rihtarja. Kar v roke sem mu segel in mu čestital, — nič ni ce skupaj vodijo vsak v svojem rekel, samo nasmehnil se je! pricinktu (volivnem wardnem Sam pri sebi sem si pa mislil, okrožju). Drugače se pa tako le J dober človek si, mnogo si na-igrajo in zabavajo s pometanjem pravil za to slovensko mladino, čikov po cestah.” [marsikdo ti bo še pozneje hva- Tonetu Bobenčku sem se sme-[ležen.” jal, ko mi je to razlagal. Ko sem' Veš, Matija, pa kar tudi ti za-zadnjič koračil od Leavit ceste preži tistega tvojega štirikoles-gori, sem pa tudi nekaj opazil, j nega konjiča, pa hajdi z vso dru-Kaj sem opazil? Po hodnikih'žino na Slovensko pristavo k o-sem opazil več žensk, ki so na tvoritvi bazena. Matija, pa ne In še enkrat: Vsem skupaj naj lepša hvala! Slovenska oddaja WXEN-FM Letošnja romanja Lemont, 111. — Ker romajo Ik Mariji Pomagaj mnogi Slovenci, ki redkokdaj slišijo slovensko pridigo, je predmet za pridige med romanji: Marija vzor Cerkve. Ta predmet smo zbrali, ker se je razširilo mnenje, da bo v Cerkvi zmanjšano češče-nje Marije. Do tega mnenja je prišlo zaradi netočnih in nepo- ; polnih razlag koncilske odločitve, da bo osnutek o Mariji obdelan kot samostojno poglavje v osnutku o Cerkvi. V liturgični konstituciji je označeno, da je Marija vzor Cerkve, s temi besedami: V Mariji “Cerkev povzdiguje in občuduje najodlič- In kaj bo s Perspektivci? To, kar se je zmeraj dogodilo v podobnih slučajih. preveč ljubo. Tako sva se tudi z žužemberčanom razšla in poslovila. Jaz pa sem jo mahal gori proti Wolcott Street od Leavit St. vzhodno. Malo sem radovednost pasel kaj kdo še po 22. cesti prodaja v “štacunah.” Vse imajo, kar si kdo poželi, od zobotrebcev do grabelj in motik, ter vse vrste meso od mladih piščancev, putk, kopunov, rac, puranov, jagnjetino, teletino in najboljše vrste govejega mesa. Kar mal košček sveta sam zase je tamkaj. Tam na vogalu Wolcott ceste in 22nd Place, pa stoji cerkev sv. Štefana, kjer se naši Slovenci še vedno zbirajo vsako nedeljo pri sv- mašah in kjer se čuje naj lepše slovensko petje v vsej Ameriki. Kdor ne verjame, naj pride poslušat in se bo prepričal. Tam v tej skromni cerkvici je bilo tekom zadnjih 66 let poročenih na stotine in stotine slovenskih parov. Na tisoče in tisoče otrok slovenskih in drugih staršev je bilo krščenih pri krstnem kamnu sv. Štefana. Tu pri Sv. Štefanu je središče vseh zavednih in vernih Slovencev v Chicagu. Ko sem korakal počasi po severni strani ulice 22. ceste, mi je stopil v spomin pokojni pionir Anton Horvat (p. d. se mu rekli “Bobenček”). Yes, yes, pokojni Bobenček je bil markantno zgodovinska osebnost med slovenskimi pionirji v Chicagu in Ameriki. On je prvi, ki je organiziral dobro uspelo prodajo “kranjskega brinovca” v Ameriki. Kadarkoli vidim na televiziji trgovsko oglašanje, mi pride pok. Boben ček v spomin in njegova trgovska nadarjenost, kako pospešiti prodajanje. O tem bom še kaj napisal, če bom še kaj časa dihal na svetu. Naj za zdaj povem o prvem srečanju z Bobenčkom doli v središču mesta, na vogalu Adams in Dearborn ceste. Bo nekako 42 let od tedaj. Ko sem koračil po Adams cesti, da bi šel preko Dearborn ceste, pride nasproti meni preko ceste Tone Bobenček. Opazil me je in jaz pa njega. “Ej, ti salamenski Janez, kaj pa ti delaš tu doli v mestu? Kaj boš vedel kako priti nazaj domov? Chicaga je velika!” Roke sva si stisnila in jaz sem ga podomače pobaral: “Ja, stric, kaj pa vi delate tu doli?” Bobenček me je z nasmeškom pogledal, malo pogladil njegove sive brke in mi začel v njegovi domači pristni žužemberščini razlagati o tistočasnih 'cestnih pometačih v Chicagi. V bele Ria če, jopiče so bili oblečeni in hele kape so nosili. Ob robu v jarkih ob hodnikih pa je bilo polno ci kov. Tiste čase so v Ameriki ta- špagi vodile male in večje pse, Z eno roko so držale vrv in vodile pse, z drugo roko cigareto in pušile, kakor za stavo. Naj pov-darim, to niso bile Slovenke. Psi in psički pa so se ob vsakem avtu in ob vsakem drogu, pa tu- pozabi ga še malo napojiti. Prižgi si tudi “viržinko”, da ti bo krajša ipot.” “Pri nas je vsak dan vse dražje” Cleveland. O. — Pretekli če-di pri nekaterih vratih in hodni- trtek je bilo v AD poročilo iz kih v hiše ustavljali, dvigali zad- Bejgracja o tem, da je jugoslo nje tace, močili (gradili in u-|vanska vlada povišala cene živ-stvarjali pasjo pošto), kakor pra-! ]jenjs,kjm potrebščinam za po-vijo nekateri temu, mnogi pa nejvpre£no 13%. y zvezi s tem smo samo to, ampak so odlagali tudi včeraj dobili od svojega naroč-razne kupčke, da je zgledalo nika izpisek iz pisma, napisane- kakor nekdaj ulice z raznimi či-ki ob robih. In pri tem sem se se ob pravem času ne vrnil, bi|ko čikali tobak, da so bile vse ga njegova boljša polovica vze-1 ulice opljuvane in robi ob cela v “rajt šolo,” kar njemu pa ni'stah in hodnikih pa polni čikov. spomnil pok. Bobenčka in si mi- ga v Ljubljani 19. t. m. V pismu stoji, da so bile tiste dni cene slil, ko bi pok. Tone tole videl, bi tudi po svoje znal temu primero napraviti. Bi najbrže re- na ljubljanskem trgu n. pr', za kel, ti ustvarjajo delo in službe zgodnji krompir 100 din za kg; za kumare (ki so letos dobro obhodile) 100 din za kg. Nato pa za “politikarje.” Nato sem koračil naprej, da stoji: Olje (jedilno) se je po- dražilo od 360 nad 400 din liter; sladkor pa kar od 160 na 210 din bi še kaj novega odkril. Mahnil sem jo gori na 24. cesto, da bi videl kako kaj g. Franku Cer- kg; kruh od 94 na 125 din kg. Kilo govejega mesa z vsaj eno tretjino kosti stane povprečno nivcu vrt rodi. G. Črnivec, ki L300 dinarjev. Če si ga hoče pozna vsako cvetlico po imenu, družina privoščiti le enkrat na pa tudi kako je treba iste vzga-l*eden. je treba dati zanj petino . . i -1 , • . ' At 4 v'4 1 v-» r~\ r* o ol 1 vr-* n w a-vtt-v\ v*/-»Avt /~\ jati, da lepo cveto, ima letos zo-,^0 četrtino zaslužka povprečne-pet sijajno lepe cvetlice. Da vi- §a delavca v enem mesecu. Ra- dite njegove gartrože, jaz tako lepih še nisem videl, prhv res. zumljivo je, da ga navaden človek je le redko, tudi vsako ne- Pa sladka solata raste v njego- deljo ne več! Žganci in zelje so vem vrtu, da bi se jo še angeljč-ki ne bi branili. Njemu pomaga pri vsem seveda tudi njegova dobra žena Ana, ki je tudi vsa navdušena za lepo rastlinstvo. Ampak to še ni vse, kar sta Mr. in Mrs. Frank Černivec “pogrun-tala” in iznašla, kako čuvati cvetlice, solato in drugo rastlinstvo pred pticami roparicami, ki rade prihajajo kavsati to, kar dobri in vestni vrtnarji s trudom posejejo in vzgoje. Z drugo besedo škodo prihajajo delat in uničevat to, kar vrtnarji s trudom spravijo na svetlo. G. Černivec je tuhtal in tuhtal in iztuhtal je napravo, s katero kar iz drugega nadstropja pošlje povelje pticam, ki prihajajo čof at njegovo solato in dru še vedno najpogostejša in tudi spoštovana jed na podeželju in v delavskih družinah. nejši sad odrešenja in radostno ' premišljuje kot v brezhibni podobi to, kar ona sama želi in Zahvala Slov. radio ure na WXEN-FM Cleveland, O. — Slovenska oddaja na radio postaji WXEN-in vodstvo iste postaje se FM tem potom najtopleje zahvalju-landa, ki so jima izkazali svojo jeta vsem Slovencem iz Cleve-naklonjenost ob priliki letošnjega WXEN-FM piknika v nedeljo, 12. julija. Predvsem smo dolžni iskreno zahvalo plesni skupini “Kres”, ki je s svojim nastopom pripravila resničen užitek vsem navzočim, nas Slovence pa navdala z upravičenim ponosom. na- gi sadež. Povelje je: “Ven se po- jMnc>§i pripadniki drugih berite roparice in nagajivke!” In jroc^nvos^n^ s^uPin so nam z na-ker jim to pove po “posebnem1, vršenjem in odkritosrčnostjo telefonu,” ki ga je on za ta Slu-1 Pr^zna^h da je Kres danes go- čaj iznašel in uvedel v efektivno službo, ga ptice kajpada z vsem rešpektom ubogajo. tovo najboljša folklorna plesna skupina v Clevelandu. Pravtako se iskreno zahva- . . ... Ijujemo za sodelovanje kvarte- G. Černivec je napeljal po- . ,,-r- ,. 01 , „ J ^ .tu Veseli Slovenci”, pod vod- sebno vrv. Doli po vrtu pa na-10<.TT^ rv - t\/t -.5 ^...v ,. , , v ^ ,stvom g. Dušana Marsica. Odhc- peljal posebno žico ah vrv, na .__, ... ^ f / . . , , ’ ,no so dopolnili Kresov nastop, katero je pnpel vse vrste stre- obenem pa s j m. £ sila. Ce on za vrv pocuka v dru-' lai uslvarili resnlfn0 lesn0 gem nadstropju se vse zaziblje raapoloženje ^ zahva]a .n pfce. od ete kakor bt jun kdo tudi solistkama| Tonklijev! podkuril. A tud. ce količkaj tez- ge Gas(,rjevi za ubra„,( jn ja ptica sede na vrv, se vse za- sproščeno petje ziblje in zopet ptice odlete. Ko: Dolžni smo gvojo zahvalo tu. sem videl to napravo, sem ob- di in predvsem vsem tistim na-Ijubil obema, Mr. in Mrs. Čer- šim prijateljem in poslušalcem, mvcu, da bom o tem kaj obja- ki so ,navzlic obupnemu vreme-vU ln tako s tem dopisom to ob- nu prihiteli na to našo priredi-Ijubo izvišujem. |ter ter nam s tem izkazali svo- Vse to pa priča, da Slovenci jo naklonjenost in razumeva-smo iznajdljivi ljudje in da gre- nje. mo z duhom časa naprej in da^ Vodstvo slovenske oddaje na ne deremo več krav s svedri, postaji WXEN-FM tem potom kakor nekdaj. še enkrat zagotavlja vsej cleve- Naj bo dovolj za danes. Bom 1 andski javnosti, da ho še v napa o čem drugem poročal pri- prej po svojih najboljših mo-hodnjič. I ' Regerčan slovenske radio-programe. upa postati.” Razmišljanje o Mariji,' vzoru Cerkve, nas vodi do popolnejšega razumevanja sedanjih bogoslužnih sprememb. Te spremembe so vpeljane na podlagi bogoslužnih navad prvih krščanskih stoletij, ko je bilo aktivno sodelovanje vernikov pri bogoslužju na višku. Ker izdajamo mesečnik Ave Maria, ki ima glavni namen širjenje Marijine slave, je primerno, da pokažemo romarjem k Mariji Pomagaj, Ikaj je vplivalo in vodilo do liturgične konstitucije. Tako pridemo do najbolj pravilnega razumevanja sprememb v bogoslužju. V prvih časih krščanstva je bilo celotno versko življenje — cerkveno bogoslužje: in zasebna molitev — združeno: v skladno celoto. V srednjem j veku so se razvile razne pobož- j nosti, ki več niso bile skladn0 povezane z bogoslužjem, katerega bistvene dele je določil Je” zus Kristus. Tako so se razvil6 zasebne verske vaje, ki so prinesle mnogo duhovnih koristi za one, Iki so jih vršili pod vod' stvom Cerkve. Dogajalo se je P3 pogostokrat in se še dogaja, da nekateri opravljajo razne zasebne pobožnosti, ne izpolnjuj6' jo pa verskih dolžnosti. Že ne' kaj časa vlada v Cerkvi težnj3’ da se zasebno molitveno življ6' nje izvaja tako, da bo skladn6 s cerkvenim bogoslužjem. To j6 temelj duhovne obnove, ki j° želi sedanji koncil, zakaj v ^er' kvenem bogoslužju se nam pirajo viri milosti, ki jih je J6' zus Kristus zaslužil za nas. Br6^ poznanja zakladnice naukov J11 verskih misli zgodnje Cer5ve ne moremo razumeti sedanji bogoslužnih sprememb. V živ' Ijenju Cerkve v prvih stoletji je Marija zavzemala posebel1 položaj, na katerega so poznel' ša stoletja pozabila. Ta njen P0' loža j na kratko izrazimo: Marij3 je bila simbol in vzor Cerkv6' Sedaj je teženje, da se to raz' merje Cerkve do Marije obn°' vi. Že ob prvem letošnjem ^ manju 4. in 5. julija je nel<3j romarjev prosilo, da bi o ^ predmetu pisala tudi Ave ^ ria. Tej želji je urednik lah^ ustregel, ker je bilo gradivo Z3 pripri ta predmet deloma že Ijeno. V avgustu imamo dvojno s _ vensko romanje. 1 —0 jo' l. avgusta . poldne se začne v naši cer*6 1 porcijunikulski odpustek, ki tro' ja tudi ves dan v nedeljo, 2. 3 gusta. V nedeljo bo romar3^ maša v samostanski cerkvi 11.00 dopoldan. Slovesne ve6*^ nice ob dveh popoldan. Največje in najlepše ro^ nje, ki je obenem tudi duh°',i, na obnova, je romanje ZV6; Oltarnih Društev iz ClevelaiR Spored je objavljen v Ave ria za avgdšf. To romanje je ^ praznik Vnebovzetja, 15. avr sta, in v nedeljo, 16. avgnstj Vse iz Clevelanda in okolice-se boste udeležili tega roma3^ prosimo, da se pravočasno P1.. čeh pripravljalo vsakodnevne glasite zastopnicam Olta^j društev. P. Fortunat, OJ A Bolgarske, ruske in druge povesti “Na, Slabuška! Pokusi!...” Sivka je odprla oči, milo pogledala gospodarja, a spet zamežala. Bone je vzdihnil obupan. Pogledal je na rahlo njivo, pogledal na gozd, ki je molčal, pogledal Belča, ki se je tiho pasel ob meji, pogledal solnce, ki se je že nagibalo, in videl je, da je čisto sam v tej dolini, da ni pomoči od nikoder. Potem se je obrnil k bolni Sivki. “Vstanf,v milka! . . . vstani, medved je v gozdu, pride in te požre!” jo je strašil. Potem je vzel z voza staro raztrgano preprogo, si jo ogrnil, šel v gozd, pričel rjoveti, kakor medved in po vseh štirih lezti proti ubogi kravi. “Bav! bav!”... se ji je bližal. In odprla je oči. Globoko v njenem izmučenem, žalost-1 nem pogledu se je zasvetil grozen strah. Žival je dvignila glavo in obupno zamukala, vstati pa ni mogla. Bone je vrgel proč preprogo, se obupno nagnil čez kravo, se prekrižal in zajokal. Sivka je zamukala še enkrat, grozno odprla oči in nehala dihati. GOST. i (Bolgarski spisal Eli-Pelin.) Meglena in temna noč leži na grešni zemlji. Vasica, izne-nadena od naglo nastalega jesenskega mraza, je strahoma umolknila v megli in temi. “Varuj nas hudega in vsake nesreče, Bog milostljivi!” je končala svojo molitev Kirilova, se prekrižala, skrbno pogledala na speče otroke ter legla. V temni sobi je z velikimi sencami na predmetih igrala slaba luč mežave svetilke, ki je trepetala pred sliko Matere božje v počrnelem ikonostasu. Zunaj je divjal vlažen veter, piskal v vejah stare hruške ter s šumom metal v okna uvenelo žolto listje. Gnila va-£a na vodnjaku je bolno stokala. železni cerkveni klepec, Razmajan od vihre, je včasih s Pogrebnim glasom tiho zaškri Pal v molčečo noč. Kirilova je poslušala enakomerno dihanje otrok in že Pričela dremati. A naenkrat se je vzbudila. Zdelo se ji je, ^a je nekdo potrkal na vrata, -dvignila se je in poslušala. Drugega ni bilo slišati kot bes-P° in žalostno pesem vetra in sumot suhega listja. Preteklo Je nekaj minut. Trikratno razločno trkanje na vrata je dvignilo Kirilovo. “Moj Bog!” je pomislila. ‘Da se vendar ni vrnil Kiril. . . tako pozno!”1 S svečo je šla v vežo in vprašala: “Kdo je?” “Jaz sem, teta Kirilova . . . Penaden gost je prišel”, se je odzval tuj glas. “Kdo pa si?” je vprašala Kirilova prijazno, da bi ne Razžalila gosta, ki ga ni poz-Uala po glasu. . ‘Ali me ne poznaš? ... Ta Je Pa lepa!... Saj sem jaz, elin!” je odgovoril glas. Jeta Kirilova se ni mogla jakoj spomniti, kdo je ta Ve-ln’ ir* ni odprla. A zunaj je glas pojasnjeval: Velin . . . pozabila si na-|Pe ■ • . saj sem vendar tvojega brata sin . . . Gerov . . .” ° j. oj! Tetin sin, odpusti ••• nisem te spoznala, Vetin-co> D si torej, tetin sin, ti si? ••• Moj Bog! Mi pa smo te nneli zn izgubljenega . . . Bog s teboj, Bog s teboj!” je go- vorila Kirilova in od veselja jokala, ko je odpirala vrata. Noter je stopil visok, močan človek, prašen in raztrgan od nog do glave, počrnelega, po-stopaškega lica, rusega in surovega. Sklonil se je in Kirilovo stresel za roko. Ta pa ga je gledala vesela, vsa v solzah in se ga ni mogla nagledati. “Kje pa si vendar bil, Ve-lin? Kar pobegnil si, še oglasil se nisi! Toliko let! Stric je popraševal po tebi, venomer popraševal . . . Hud je že bil, da sem mu toliko prigovarjala . . . Ostali ste sirote, Velin, potem ste se pa razkropili . . . Tožilo se mi je po vas!... Spominjam se te, ko si bil še majhen, a ti. . .” “Moja zgodba je dolga in široka, teta!” je z roko zamahnil Velin. “Minila so leta . . . dolga leta . . . Odrasli smo potikali smo se po svetu! . . .” ‘Kje si bil, Velin? Kod si hodil? . . . Kaj si delal?” “Od mladih nog sem se lotil trgovine, naučil sem se je in zdaj trgujem”, je rekel Velin in skrival noge pod stolom, da bi se ne videli raztrgani čevlji. “Delam v Plovdivu, kakor si slišala . . . Imam trgovi-Tam sem se oženil, po- svoj gospodar, tam ži- no . stal vim . . .” Ej, daj Bog, da bi bilo tako”, je rekla dobrodušna Kirilova in ga poslušala. Življenje je že tako, teta... Ako se trudiš in delaš, se ti bo dobro godilo . . . živel boš, ali pa trpel . . . Ako hočeš živeti kakor človek, častito in pošteno — delaj, to je prvo . . .” “To je prvo, Velin!” “Častito in pošteno ... da te bodo ljudje veseli in te spoštovali in da se jih ne boš bal. Ako si človek ustvari stališče . . . veš . . . Denar, to je vse . . . človeka dela razumnega . . . svet vlada ... To sem vedel že od mladih nog, teta .. . In sklenil sem, da postanem bogat... In hvala Bogu! . . .” Kirilova je gledala svojega nečaka, poslušala njegove besede, ki so bile odločne in so hotele biti tudi globokomisel-ne, a ni razumela. Saj Velin po vnanjem nikakor ni bil videti bogat. Grda in umazana srajca, capi podobna, mu je ovijala tolsti rdeči vrat, pod katerim je visel mesnat podbradek, in ogorel, raztrgan suknjič, po šivih počen od pritiska silnega telesa, vse to ga je delalo groznega in vzbujalo nezaupanje. Njegove oči so nemirno begale po sobi in se niso ustavile zadovoljne in srečne, kadar so se srečale s tetinim pogledom. Samo njegov glas je bil zelo zadovoljen in odločen, kakor bi ž njim hotel prikrivati to, kar je odkrivala luč svetilke. Velin je spoznal tetino ugibanje in se široko zasmejal: “Kaj si misliš, teta da me tako gledaš? Siromak, ti Velin, si misliš, laže kot cigan!. .. Vsak bi si mislil tako na tvojem mestu... Seveda!... A vse to delam nalašč, teta razumeš? . . . In Velin je znižal glas in rekel skrivnostno: “Milijon nosim . .. same cekine!... Kako se varuješ zločincev in roparjev? Bog varuj, da bi te zavohali, še dušo ti ukradejo iz telesa ... A takšen kot sem, komu bi prišlo na misel, da imam tukaj” — in Velin se je potrkal po prsih — “en milijon!” (Prihodnjič dalje.) čuvajte svoje pravice v Social Security! Mnogi prebivalci Zedinjenih držav, ki imajo nad 65 let, se ne zavedajo, da jim pripadajo mesečna plačila Socialnega zavarovanja. Tako nas je obvestil J. R. Pederson, načelnik Social District-a v Clevelandu, Ohio. Taka plačila niso avtomatična. Stranke morajo same vložiti prijave, na podlagi katerih se jim določajo plačila Socialnega zavarovanja. Pederson nas je obvestil, da je zakon v zadnjih letih spremenil delovno dobo potrebno za prejemanje plačila Socialnega zavarovanja. Osebe, ki prej niso bile upravičene sprejemati plačila, sedaj morda spadajo v kategorijo, ki' ima pravico do Socialnega zavarovanja. Osebam, ki jim je v preteklih letih bila odbita prošnja, ker niso imeli dovolj delovnih let, se priporoča, da se zglasijo v Social Security uradu in poizvedo, kakšne so njihove sedanje pravice. Mnoge osebe, ki imajo nad 65 let in delajo celo ali delno delavno dobo, imajo morda pravico do delnega plačila od Socialnega zavarovanja. Na primer, če mesečno plačilo neke osebe znaša $100 in ta oseba zasluži $2,000 na leto, ima ta oseba še vedno pravico na $650 Socialnega zavarovanja letno. Taka oseba ima pravico do delnega plačila, ker na vsakih $2 zasluženih med $1,200 in $1,700 se izgubi samo po $1 socialne zavarovalnine. Na vsak dolar zaslužen preko $1,700 taka oseba izgubi po en dolar zavarovanja. Pederson posebno naglaša, da je v interesu oseb, ki imajo nad 65 let( tudi če so še v delovnem razmerju) in oseb, ki prej niso imele dovolj delovnih let za prejemanje plačila Socialnega za- med obema državama, ki jih je končno moralo rešiti vrhovno federalno sodišče. Zadnje čase so inženirji reko ukrotili, sedaj teče v svoji dobro zavarovani strugi, toda njeni pritoki še zmeraj motijo glavno strugo. Ko so strokovnjaki delali načrt za sedanjo definitivno glavno strugo, so premalo vpoštevali želje obeh držav in postopali po tehničnih vidikih. To pa ni prav državi Nebraski, ki trdi, da ji je “agresivna sosedna Iowa” odvzela s silo okoli 100 parcel po 1,500 alkrov. Nebraska trdi, da je prebivalstvo lowe' celo pripravljeno, da z orožjem v rokah brani nasilno pridobljeno zemljo. Z zadevo se bo moralo zopet pečati vrhovno federalno sodišče. senatni uslužbenci. Resolucija |ko primerno zavaroval pravice od demokratov vredno v pia-pa ne pooblašča komisije, da bi naših 50 držav. Ce pa je Gold- se bo videlo na demokrat- water ravno vesel takih spre- ski konvenciji. Mnogo vidnih obrnjencev, o tem dvomimo. Votivna kampanja deta težave diplomatom ZDA WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je naročil našim diplomatskim misijam v tujini, naj stalno in dosledno zastopajo stališče, da se ameriška zunanja politika ne bo prav nič spremenila, naj zmaga pri novembrskih volitvah republikanska ali pa d e m o k r a tska stranka. Našim diplomatom ta posel ne gre tako lahko od rok. Republikanska platforma postavlja naši zunanji politiki ne samo novih ciljev, ampak tudi nove načine, kako naj naša dežela pride do njih. Senator Goldwater je pa še bolj radikalen v svojih zahtevah in svojih načrtih. Vse to so politiki in časnikarji v tujini, ki jim Gold water j e-vo gibanje ni simpatično, napihnili in tako vcepili mednarodni javnosti sumnjo, da bi republikanska zunanja politika u-tegnila biti čisto drugačna od demokratske. To se opaža celo v Angliji, kjer je do sedaj veljala še zmeraj Churchillova be-varovanja, da nemudoma obi- seda: Amerilkanci ponorijo v ščejo najbližji urad. Social Security Za spremembo imamo sedaj hladno vojno med Nebrasko in Iowo! WASHINGTON, D.C. — Hladna vojna se je na tujem polegla. V Moskvi so jo že siti, za hujskanje kitajskih komuni-stvo se pa le malokdo meni. Zato jo pa imamo sedaj v naši deželi med državama Nebraska in Iowa. Hladna vojna bo kmalu stara 100 let, toda izbruhne le od slučaja do slučaja, povod pa daje reka Missouri, ki je meja med obema državama. Ako bi sodila o takih slučajih, še manj pa sili senatorje, da bi se držali stališča komisije. Komisija se bo torej morala zadovoljiti s preiskovanjem raznih škandalov, resničnih ali pa samo namišljenih, in bo o njih lahko izrekla svojo sodbo ali pa tudi ne. Vkljub temu je bila dobra tretjina senatorjev proti prvemu besedilu resolucije, ki so ga pozneje nekaj popravili, da je zanjo lahko glasovalo skoraj 80% vseh navzočih senatorjev. Ta teden pripravljajo novo resolucijo, ki naj bi senatorje prisilila v nekaterih slučajih, da odkrijejo tajna pridobivanja svojega premoženja. Ako bo senatna debata očistila predloženo besedilo vseh nevarnih izrazov in bo tako besedilo postalo precej dvoumno, bo verjetno tudi sprejeto vkljub odporu nekaterih senatorjev. Obe resoluciji sta posledica Brazilska diktatura bo na oblasti do I86B RIO DE JANEIRO, Brazil.— Brazilski parlament je izglasoval spremembo ustave, ki pooblašča sedanjo vojaško diktaturo, da ostane na oblasti do novembra 1. 1966. Po do sedaj veljavnem zakonu bi morala prepustiti oblast civilistom že oktobra prihodnjega leta. V Braziliji niso ravno vsi prepričani, da je parlament izglasoval spremembo čisto prostovoljno. Nekateri časopisi kar naravnost namigujejo, da so kongresniki in senatorji stali pod močnim pritiskom vojaških krogov. Proti spremembi ustave se je najbolj boril znani brazilski politik Lacerda, ki je že mislil, južnih demokratov je že izjavilo, da jih na konvencijo ne bo, ker so “oddani”. Ravno tako se na konvenciji ne bo pokazal marsikateri delegat iz južnih držav. Zato se bo pa tam hotelo uveljaviti mnogo neuradnih črnih delegatov. Odbor za verifikacijo mandatov bo radi tega v velikih težavah. Watchmakers who can qualify for top grade trade shop. Steady employ-m e n t, permanent position, excellent working conditions. Poliak Watch Servica Go. Please call 241-4413 (29,31, 3,5,7 aug) aferi. Nista pa niti senca tega, kar je takrat zahtevala javnost od Kongresa odnosno od senata. Politiki so se v našem slučaju poslužili znane taktike: počakajmo, da se burja spreleti, potem bomo pa lahko sklenili nekaj brezpomembnega, da si zavarujemo “obraz”. Ker so sedanje resolucije plod sporazuma med republikanskimi in demokratskimi senatorji, se Goldwa-terjeva struja ne bo mogla zaganjati vanjo. Demokrat j e bodo pa tako ali tako molčali. -----o----- Goldwater želi več sloge v republikanski stranki zasliševanja v znani Bakerjevi da bo izvoljen za predsednika. Njegovo upanje je bilo precej upravičeno, ker je režim že preje “osvobodil” vse druge kandidate volivne pravice ali pa celo državljanstva. Lacerda se bo sedaj spravil na nalogo, da od znotraj zvotli vojaško diktaturo in si tako tam pridobi dosti prijateljev in zaveznikov. Vprašanje je samo, ali bodo vojaki mirno gledali njegovo početje. Ker nihče v Braziliji ne pričakuje nove revolucije, upajo vsi, da bo tam vladal mir in red vsaj še dve leti. Ako se bo v tem času vojakom posrečilo, da zaustavijo inflacijo in napravijo red v gospodarstvu, jim podaljšanja diktature ne bo nih- WASHINGTON, D.C. — Iz Goldwaterjeve okolice prihaja j zameril, vest, da želi senator več sloge — v republikanskih vrstah. Misli Južni demokratje se za- volivnih bojih. Na to, kar ta krat govorijo, človek ne sme dati kaj prida. Najbolj so seveda razburjene tiste dežele, ki prejemajo od nas podpore v raznih oblikah. Bojijo se, da bo podpiranja konec ali da bo vsaj bistveno omejeno. V tem pogledu jim seveda naši diplomatje v tujini ne morejo dati nobenih izjav, še manj pa obljub. -------o------— Senat si bo ogledoval moralo svojih članov? WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden je senat sklenil s precejšnjo večino resolucijo, ki reka tekla mimo in tiho v svoji |ga pooblašča, da izbere 6-član-strugi, bi te hladne vojne.sk0 komisijo (trije demokrati in sploh ne bilo. Ker pa strugo J trije republikanci), ki naj pre-spreminja, menja tudi mejo med tskuje vse pritožbe o vseh pre-obema državama in je tako krških politične in poslovne mo-sprožila več obmejnih sporov rale, ki jih delajo senatorji in namreč, da se je prva jeza njegovih nasprotnikov, ki se je po-' kazala na republikanski konvenciji, že močno razkadila in da je prišel čas, da sedejo vsi republikanski voditelji za skupno mizo, da se pogovorijo o vo-livni kampanji, To se bo zgodilo 6. in 7. avgusta. Koliko bo kruha iz te moke, ne vemo. Vsekakor republikanski voditelji niso navdušeni nad Goldwaterjevo “reorganizacijo” administrativnega vodstva republikanske stranke. Reorganizacija je dosegla svoj cilj. V administraciji so dobili vsa odločilna mesta Goldwaterjevi pristaši in to ravno taki, ki niso znani po svoji zmernosti. Goldwater dobiva še zmeraj nepričakovane prijatelje. Sedaj se je zanj javno odločila Ku-Klux-Klan organizacija iz Atlante, ki vodi tudi vse ostale veje te organizacije v državi Georgia. Ku-Klux-Klan trdi, da je morala zapustiti demokratske vrste in preiti na republikanske, ker bo samo Goldwater lah- čenjajo seliti na repub kansko stran ATLANTA, Ga. — Komaj se je guverner Wallace odpovedal kandidaturi za predsednika, že so začeli južni konservativni demokratje premišljevati, kaj naj napravijo. Nekateri so začeli u-hajati med republikance kar posamič, drugi mislijo, da bi bilo boljše, če gredo na republikansko stran v malih ali večjih sku pinah. V eni ali drugi obliki jih je pa precej zapustilo demokrate v državah Mississippi, -Ala bama in Georgia. Sedaj se ta val širi tudi na obe Carolini “Solidni demokratski jug” je torej že načet. Koliko je pa to gibanje “proč NAZNANILO Ponovno ima odprto od 28. julija naprej vsak dan razen v ponedeljek EMILEE’S BEAUTY SALON 6128 Glass Ave. • 881-6480 Moški dobijo delo Ženske dobijo delo Dnevno delo Iščemo žensko za čiščenje in likanje en dan in pol ali 2 dni v tednu; trije v družini. Kličite IV 6-4434 pred lo. zj. ali po 6. uri zvečer. (146) MALI OGLASI V fari sv. Vida Na Bonna Ave., 6-sobna enodružinska hiša, garaža in dovoz. Lastnik mora takoj prodati. A. KNAUS REALTY IV 6-2030 (145) Izvršujemo cementna ffolfl -Dovozne Poti> pločnike, (Ibkid brezplačna ocenitev. JOHN ZUPANČIČ, KE 1-4993 Hiša naprodaj Dve stanovanji, spodaj 5 sob in kopalnica, zgoraj 4 sobe in kopalnica, vse podkleteno, novi furnez, novi tank in ogrevalnik za vodo, garaža, vse v dobrem stanju. Radi preselitve prodamo za $10,500. Kličite po šesti uri zvečer 431-2254. Hiša je na 1040 E. 72 Street. Pridite in poglejte. (148) E. 71 St. Na 1081 oddamo 5 (4 sob. Plinski furnez. Kličite oskrbnika 881-7529. (x) V najem 4 sobe, plinski furnez, zgoraj. $40. Vprašajte na 6404 Carl Ave. (146) V najem 5-sobno stanovanje s kopalnico, na 1149 E. 63 St. EN 1-5887. —(148) V najem Oddamo 4 sobe zgoraj; spredaj, odraslim; shramba, stranišče, plinski furnez, velik čist porč. Na 1124 E. 63 St. — (146) Hiša naprodaj Dvodružinska, vsako stanovanje ima 6 sob, klet, na E. 77 St. južno od St. Clairja. Kličite po 6. uri zvečer 531-3074. —(148) TROBAČI PRI PARADI — Slika kaže skupino trobilcev čet ZN na Cipru pri paradi na mokrem vež-bališču v Nikoziji. Hiša naprodaj Šestsobna, angleško-k o 1 o-nialna hiša na E. 146 St. in Lake Shore Blvd. Prodaja lastnik. Za pojasnila kličite IV 1-9170 po 6. uri zvečer. — (147) Sobo oddam Lepa, opremljena soba se odda zaposleni osebi, na 1019 E. 63 St. Kličite UT 1-6292. — (148) V najem štiri na novo dekovivance sobe se odda. Vprašajte na 1377 E. 43 St. HE 1-7694 (147) Lastnik prodaja Blizu E. 185 St., lesen bungalow, 2 spalnici, predeljena klet. Več posebnosti; v fari Marije Pomočnice. IV 1-8022. 1 (147) AMERIŠKA DOMOVINA, 4 •B— Pierre Benoit: / VELIKI JEZ “Zelo mi je žal, da .. “Toda z velikim veseljem, gospod profesor.” To je povedal s svojim enoličnim glasom. Njegove oči so bile nepremično obrnjene na stoječa konjeva ušesa. Preteklo je deset minut. Ne da bi me pogledal, me je vprašal gospod Ralph: “Ali naj gospoda profesorja peljem na pošto?” “Da,” sem odgovoril melanholično. Tedaj sem se nenadoma domislil, da nisem z nikomer govoril o cilju svoje vožnje. Videl sem, da je bolje, da igram z odprtimi kartami. “Kako ste uganili, da hočem na pošto?” Gospod Ralph ni govoril naravnost. “Ali poznate Desdemono Parker osebno?” “Miss Desdemono Parker?” “če je ne poznate osebno, se mi zdi, da se boste nedvomno začudili nad tem, kakšen je v resnici njen pravi obraz. Da, zelo se boste čudili.” “Pojasnite mi, kaj mislite?” “Zelo rad. Desdemona Parker stanuje v Londonu Warr-dour Street 47. To je naslov, ki ga ima brzojavka, katero hočete oddati. To je pa samo njeno prehodno stanovanje. Da, samo prehodno stanovanje. Njeno pravo stanovanje je v Wh.itehallu, ali še točneje v Scotland Yardu, sedežu angleške skrivne policije. Povedal vam bom še, da meri Desdemona Parker šest čevljev, da nosi rdečkaste brke, da ima v desnem žepu svojega suknjiča po navadi ljubek samokres in da najrajši svojo pipo s tobakolm Navy-Cut. Poleg tega vam. povem, da je pravo ime dr. G-.rutlija Willkie Joyce in da se miss Parker imenuje John Gill Christ.” Njegov glas je bil ves čas enako miren. Kar naprej je gledal na konjeva ušesa. “Tu je .brzojavka,” sem samo rekel. Gospod Ralph je ustavil voz in vzel brzojavko. “Hvala vam, gospod profesor,” je rekel mirno. CHICAGO, ILL. BEAL ESTATE FOB SALE By Owner — 6 RMS., bath, 2 end. porches, Interiors complete remod. Everything new! Gas furnace ht., hot air, comer lot 100x150. 60 mi. S.W. of Chicago. $11,700. Pictures can be seen. Call bet. 8 a.m. & 4 p.m. wkdays. — Mi 3-4223. (145) BENSENVILLE — BY OWNER. 5 rms., 3 bedrm. Brick Ranch. 2% car gar., S/S, full bsmt. w/bar. Enclosed fenced yard. Close to transportation. PH. 766-1044 (146) chicagcTHEIGHTS^-BY OWNER Beautiful ranch home, 3 Ige. bdrms., 1% baths, 24 ft. paneled den with fireplace, finished bsmt., elec, kitchen, double drive with carport, Ige. patio. 195' lot. Many extras. Nr. all schools, trans., shops. Will sacrifice at $22,500. SK 5-5906. (145) OAK LAWN—BY OWNER, 5 Room Brick Home, 3 bedrooms, 4 years old, 1% baths, gas heat, 2 car gar. with built-in barbeque, storms and screens. — 8053 S. Neva, GA 3-6014. (145) BUSINESS OPPORTUNITY DRESS SHOP — Well Established Vic. North and Harlem. Owner Retiring. Fine opportunity, Phone 369-6664. (146) I “Mislim, da mi boste vendar verjeli . . .” sem začel. Prvič me je pogledal. Njegov mrzli pogled je bil nekam ironičen. “Prosim, gospod profesor,” je odvrnil. “V resnici vam ni treba misliti, da so med gosti njegove visokosti vohuni.” Jezilo me je, da sem bil pred tem strašnim možeai v tako smešnem položaju. Prav zanimivo pa je bilo, da gospoda Ralpha nisem mogel brezmejno sovražiti kljub groznemu spominu, da je držal Antiopo v svojih rokah. Razum me je silil k temu, toda v srcu sem začel čutiti zanj zanimanje. V trenutku sem bil že pripravljen, da bi mu vse priznal. Toda ali je to tudi pomenilo, da bo za to žalostno prevaro, s katero se mi je posrečilo priti v grad, zvedela tudi Antiopa? Ali nisem prav danes dopoldne videl, s kakšnim strahom je sprejela skromni poskus mojega priznanja. Spet sem bil boječ in sem molčal. Še danes trepetam ob misli, da sem s tem molčanjem morda tvegal svojo srečo. Voz je še vedno stal na levi strani samotne deželne ceste. Dež je neprenehoma udarjal na platneno streho. Gospod Ralph mi je vrnil brzojavko, ne da bi jo prebral. “Prečitajte, prosim, brzojavko sami in videli boste, ali sem se motil.” Bral sem ne popolnoma brez začudenja: “Miss Desdemona Parker, Warrdour Street, London. Dajte malemu. Teddyju za velikonočni ponedeljek potice. Toda pazite, da ne bo preveč rozin v njej, če hočete, da bo imel Callierhoe še kaj upanja na zmago na prihodnjih dirkah. Vaš vdani,, podpis. Stanislav Grutli.” Brzojavko je sedaj prebral še gospod Ralph, ki je primerjal vsako besedo v besedilu z zapiski, ki jih je potegnil iz žepa. “Jasno,” je mrmral. “Zelo lepo,” sem vzkliknil. Nato je še pristavil: “Treba je še priznati, da je dr. Grutli v resnici zelo zvit.” “Ali vas smem nekaj vprašati?” “Prosim, gospod profesor.” “Kako se vam je posrečilo, da ste ugotovili, kdo je Desdemona Parker?” Gospod Ralph se je smehljal. “Kdor nima zvez povsod, je bolje, da se za politiko sploh ne meni.” Medtem ko je to govoril, je spet pognal konja. “Zdi se mi, da vožnja v Tralee sedaj nima nobenega smisla več,” sem rekel. “Ravno narobe, gospod profesor. Ž e tri tedne pošilja dnevno brzojavke in pri moji veri: z močnimi dokazi. Policija Nj. Vel. se seveda zanje ne briga, kar je samo po sebi umevno. Toda če bi nekega dne taka brzojavka izostala, bi bilo sumljivo. Nič se ne sme spremeniti. Do danes sem vedel za vsebino vsake brzojavke uro potem, ko je bila oddana. Danes sem pa zvedel že četrt ure prej, za kar se moram zahvaliti vaši ljubeznivosti.” četrt ure kasneje sem svojo nalogo opravil. Vrnila sva se takoj. “Domislil sem se,” je rek^el gospod Ralph, “da se malo poprej nisem vedel povsem pravilno proti vam, gospod profesor. Da, pozabil sem pojasniti smisel brzojavke. Iz besedila pač niste mogli zvedeti ničesar. Popravil bom, kar sem zamudil. V tej brzojavki poroča dr. Grutli angleški vladi, da bo 24. aprila v Kerryju mirno. Kot razlog navaja, da se bo gospod O’Ra-hilly uprl vsakemu poskusu upora.” “Kdo je gospod O’Rahilly?” “Prav spodoben in tudi pošten človek. Toda strahopeten kot zajec. Pripada ljudem, ki mislijo, da je bolje stvari sploh ne začeti, kakor da bi se ponesrečila. Ne ve, da so marsikdaj prav porazi znanilci zmage. Skratka, O’Rahilly nasprotuje vsemu gibanju. Ker grof Antrim ni iz tega kraja, je torej tam vpliv O’-Rahillyja močnejši. Na velikonočni ponedeljek v Kerryju ne bo ostrejših spopadov. To je sicer obžalovanja vredno, toda točno. Dr. Grutli je dobro poučen.” Pogledal me je z nasmehom. “Ne bodite vendar tako obupani, gospod profesor. V Dublinu bomo nadomestili vse.” “V Dublinu?” “Da, prvi strel bo počil v ponedeljek 25. aprila ob eni. Točno ob rojstni uri grofice Antiope. Tako se glasi tudi prerokba, o kateri ste gotovo že slišali. Ta prvi strel bo imela čast oddati grofica. Tu se ne da prav nič spremeniti, na to se lahko zanesete.” “Nedvomno je grofica Ken-dalska pozabila, da je za večer prejela povabilo k lady Flori,” sem dejal nemirno. “Težko bo prelomiti obljubo, ne da bi zbudila sum in . . .” “Grofica Kendalska bo šla k lady Arbucklovi,” je dejal gospod Ralph hladno. “Šla bo, plesala bo, in, če bo treba, tudi s polkovnikom Hartfieldom, poveljnikom v Traleeju. Naslednjega dne ob eni popoldne bo pa vseeno oddala prvi strel na prijatelje polkovnika Hart-fielda. Vse to si boste lahko ogledali iz najbližje bližine, gospod profesor. Vse potrebne odredbe, ki bodo ' zadovoljile vas in vaše tovariše, so že RUDY KRISTAVNIK COMPANY 5908 Bonna Ave., Cleveland, O. 44103 Gradbena dela • Mizarstvo • Popravila hiš • Prenovitve stanovanj •» Proračuni brezplačni • Vsa dela zavarovana. Kličite nas zvečer po 5. uri HE 1-1108 ali podnevi HE 1-0965. GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers PRI VEŽBANJU NA SUHEM ZA NA MORJE — Slika kaže mornarje za atomske podmornice pri njihovem vežbanju v Farmingdalu, N.Y. Prostor, v katerem so mladi mornarji, se vrti in guga, kot bi bili na morju. TUDI NA JAPONSKEM — Tudi v Tokiu na Japonskem imajo skupino, ki skuša po vzoru angleških “beatles” pridobiti navdušenje mladega rodu. dane.” S tihim smehljajem je pristavil : “Z dr. Grutlijem vred.” Najin enovprežni voz je že pripeljal v park, ko sem 'slišal, kako gospod Ralph šepeta: “Tega pač nihče ne more oporekati, da bi mu manjkalo poguma.” “Komu?” “Wilkiju Joycu, gospod profesor.” “Kako mislite to?” “Ali bi radi vedeli?” Nenadno je voz ustavil. Hotel je nekaj povedati, toda smeje se je odkimal z glavo, “Jaz vam tega ne morem tako dobro povedati kot nekdo, ki ga poznam. Poslušajte, gospod profesor. Nocoj, jutri ali kadar hočete, uredite tako, da boste sami s služabnikom. Vpraišajte ga, kdo je Wilkie Joyce. Toda ne vprašajte nič več, ker bi nam lahko škodili. Williamov odgovor vam bo pojasnil, zakaj sem dejal, da je doktor Grutli s svojo navzočnostjo pokazal dovolj poguma.” (Dalje prihodnjič) DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI OGNJEMET — Slika kaže od ognjemeta razsvetljeno stolnico Notre Dame v Parizu v Franciji v času praznovanja 800-letnice njene zgraditve, ki so jo praznovali nedavno.