Leto XII., štev. 99 upravniStvo: Ljubljana, Kna^ifl? ulica 5. - Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. . Inseratni oddelek; Ljubljana, Sel«, burgova uL 3. — Td 3492 iv249Z "odru^ca Maribor: ^eksandrova cesta St 13. - Telefon št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ubca , „ 8t ^vS: Ljub. ^urr ori pogt fek ^ ^ VV^ »t 105 241 Ljubljana, četrtek 30. aprila I93I Cena 2 Din 1 I ■ 1 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. UredniStvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aieksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 8. Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu. Politične nevarnost! carinske unije Velik govor dr. Kramara v češkoslovaškem parlamentu — Popolna solidarnost z Benešem Praga, 29. aprila, h. Zunanji odbor poslanske zbornice je dopoldne nadaljeval debato o ekspozeju zunanjega ministra dr. Beneša glede nemško-avstrijske carinske pogodbe. Stališče druge najvažnejše nemške stranke v vladi, kmetske zveze, je obrazložil poslanec Ziergut, ki je med drugim izvajal, dh. je treba za dosego splošne evropske unije stremeti stopnjema. Prvi realni korak v tem oziru sta napravili Nemčija in Avstrija, zaradi česar zasluži njun poizkus dobrohotno proučitev. Govornik narodne demokratske stranke poslanec dr. Karel Kramar je v poldrugo-urnem govoru med drugim izvajal: »Odveč bi bilo poudariti, da se glede našega razmerja do carinske unije in glede povabila, ki ga je prejela češkoslovaška iz Nemčije in Avstrije, naj se priključi tej carinski uniji, izjavljam popolnoma edinega z zunanjim ministrom, ker sem mnenja, da je po-polnoma nemogoče zastopati v češkoslovaški politiki kako drugo stališče.« V nadaljnjem delu svojega govora je dr. Kramar primerjal sedanjo Avstrijo z Av-e triko, kakršna bi bila po priključitvi. Da-rfs je Avstrija nujno pacifistična po vsej - rukturi prebivalstva, priključitev pa ne ostala brez vpliva na psihologijo današ- njih Avstrijcev. Brez dvoma je, da bi ss nemški militarističnl duh, ki živi celo v miroljubnih Nemcih, potem prenesel tudi v Avstrijo. Avstrija bi bila po priključitvi popolnoma drugačna in bi ne bila samo nevarna za nas, temveč za vse sosede, tudi za Italijo. Splošno znano je dejstvo, da se mednarodne prepovedi ne spoštujejo in da Je Nemčija mnogo bolj pripravljena na vojno, kakor bi nam bilo ljubo. Isto bi po priključitvi veljalo tudi za Avstrijo. Nadalje je dr. Kramaf opozoril na dejstvo, da velik del izvoza v Avstrijo ne ostane v Avstrija, temveč je določen za Balkan, posebno za Jugoslavijo. Zato ponovno poudarja potrebo, da se ustvarijo direktne trgovske zveze med Jugoslavijo in češkoslovaško in zastavijo vse sile, da dobi Češkoslovaška neposreden promet z Jugoslavijo. Treba je še bolj izkoristiti vodno pot po Dunavu, kar pa zahteva seveda dolgoletnega dela ln sistematičnih priprav. Ob koncu svojega govora je dr. Kramar poudarjal, da bi mogel samo preferenčnl carinski sistem zboljšati sedanji položaj. Zaključil je s ponovno izjavo, da zastopata on in njegova stranka v vprašanju carinske unije enako stališče kakor minister dr. Beneš. Politična situacija v Češkoslovaški Neresnične vesti o rekonstrukciji vlade - Na nove volitve ne misli nihče - Švehla se jeseni vrne v politično življenje Praga, 29. aprila b. Za inozemskimi so tudi nekateri traški listi objavili vesti o grozeči vladni krizi, češ da bo ministrski predsednik Udržal odstopil in da bo prišel na njegovo mesto sedanji minister Narodne obrambe Viškovsky ki je tudi član agrarne stranke. Vaš dopisnik se je informiral pri vseh merodainih krogih vladne koalicije ter ie dobi! od vodilne osebnosti agrarne stranke, torej stranke ki bi bila po teh ve-cteh najbolj interesirana na izpremembah v vladi, naslednje informacije o političnem položaju: Vesti o krizi vlade in o izpremembah v vladi ne odgovarjajo resnici. V koaliciji ni nobenega nasprotstva niti kakega preloma. Diference, ki so nastale zaradi bencinske mešanice in sličnih zadev, še z daleka niso tako velike, da bi se stranke koalicije ne mogle sporazumeti. V vseh načelnih vprašanjih vlada v koaliciji popolna solidarnost in soglasje. Nobena stranka nima niti najmanjšega povoda za izstop iz vlade, na- sprotno, ničesar ni, kar bi stranke koalicije kakorkoli ločile. Agrarna stranka sama nima nobenega vzroka za kake osebne iz-premembe. Parlament in vlada se morata izogniti vsemu, kar bi oviralo delo za omi-Ijenje gospodarske krize in ne smeta izgubljati časa Vlada bo do 7. julija, ko_ se prično parlamentarne počitnice, dokončala proračun za 1. 1932. 0 kakih novih volitvah ni nit: govora. Prav tako pa tudi ni nikogar, ki bi si v teh težkih časih želel voii-litev. Samo volitve pa bi lahko izpremenile ravnotežje v koaliciji. Omenjeni informator je nadalje naglašal, da se v političnih kroeih popolnoma gotovo računa s tem. da se bo v jeseni dr. Anton Švehla vrnil iz inozemstva. Dr. Švehla je sedaj popolnoma zdrav ter dan in noč sanja samo o delu. Po preteku parlamentarnih počitnic se bo po petih letih zopet vrnil v politično življenje. Za enkrat ne misli stopiti v vlado, marveč bo najprej podrobno proučil politične probleme, ki so na dnevnem redu. da zopet pride na tekoče. Protifašistične demonstracije v Bruslju Belgijski zunanji minister o aferi prof. Moulina — Demonstracije bruseljskih akademikov pod vodstvom profesorjev Bruselj, 29. aprila. AA. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je predsednik odločno pozval k redu komunističnega poslanca Jaquemotta, ki je vložil interpelacijo o afa-ri prof. Moulina in pri tej priliki imenoval italijanske sodnike morilce. Takoj je vstal zunanji minister Hvmans in odločno protestiral proti taki žalitvi italijanskih sodnikov ter na kratko orisal dejstva v aferi prof. Moulina. Dodal je. da ima Moulin polno svobodo obrambe. Belgijski poslanik v Rimu in ta mošnji generalni konzul sta takoj storila vse, kar je bilo treba za Mouli-novo obrambo, in bo glavna razprava, ki se bo vršila pred izrednim tribunalom, popolnoma javna. Minister je svoj govor sklenil s pozivom, da je treba paziti na to, da ee ne kali ozračje prisrčnih odnošajev med državami, ki so bile zaveznice v svetovni vojni- Pari«. 29. aprila. AA. Havas poroča iz Bruslja, da so bile včeraj tam zopet velike demonstracije za prof. Moulina. Demonstracij se je udeležilo 3000 dijakov vseh fakultet. Na čelu sprevoda je korakalo 8 profesorjev bruseljske univerze. Demonstranti so se končno razšli. Rim, 29. aprila, č. Demonstracije belgijskega dijaštva in interpelacija v belgijskem parlamentu zaradi aretacije prof. Moulina v Milanu, so dovedle rimsko vlado, da je omilila postopanje z aretirančem. Na intervencijo belgijske vlade je Mussolini pristal na to, da se bo vršil proces proti Moulinu pred izrednim tribunalom javno, kar se doslej še ni zgodilo. Belgijski generalni konzul v Milanu je v stalnih stikih z aretiranim učenjakom. Dovoljeno mu je tudi, da si svobodno izbere zagovornika, 1 toda biti mora italijanski državljan. Boji z revolucijonarji na Matleiri Vlada zahteva brezpogojno kapitulacijo vstašev — Dijaške demonstracije v portugalskih mestih — Portugalska Gvineja v rokah revolucionarjev Madrid. 29. aprila d. »Heraldo de Madrid« objavlja brezžično brzojavko z Ma-deire. da so revolucijonarji odločeni boriti ?e do zadnjega moža proti četam, ki jih je poslala Iizbonska vlada. Brezžična brzojavka. ki so jo vstaši oddali z radio posta-;e Canisal pri Funchalu. preden so postajo zasedle in uničile vladne čete, zatrjuje, da revolucijonarji ustavili prodiranje vlad-"1 čet Vstaši so bojevit; in imajo zasebne vse strateške postojanke na Madeiri. Lizbona, 29. aprila AA. Nadškof v Funchalu na Madeiri je posetil mornariškega niinistra. da posreduje zaradi pogojev, pod katerimi bi se uporniki vdali. Mornariški niinister je odgovoril, da pozna vlada samo ph nogoi in sicer breznogoino kanitulacijo. Lizbona, 29. aprila AA. Pogajanja med potrugalsko vlado in uporniki na otoku Madeiri so se ponesrečila. Posredoval je škof iz Funchala. Portugalski mornariški minister Carreira je zahteval, naj se vstaši brezpogojno vdajo. Danes so se vojne operacije nadaljevale. Položaj je neizpremenjen. Vladna letala so metala na upornike bombe. Uporniki so odgovorili s topniškim ognjem. Mesta Funchala niso obstreljevali, dasi je Carreira zagrozil, da bo to storil, če se ne bodo uporniki vdali. Lizbona, 29. aprila d. v nekaterih portti-ualskih mestih so se ponovile demonstracije dijakov proti diktaturi. Pri demon-Ktradjah * Lizboni ic bilo ranjenih 15 drja- kov. med njimi trije hujše. 60 dijakov Je bilo aretiranih. Demonstrante je namreč napadla republikanska garda in jih obstreljevala. Demonstracije v Oportu in Bragi so potekle brez resnejših incidentov. Po vesteh iz Oporta so aretirali večjo skupino dijakov, ju So prišli iz Viga v Španiji ter so prekoračili portugalsko mejo. Lizbona, 29. aprila AA. Položaj na Portugalskem je po dijaških nemirih v Lizboni in Oportu zelo napet. Snoči sp zasedle prestolnico močne čete, oborožene s strojnimi puškami. Pariz. 29. aprila d. Listi poročalo iz Lizbone, da je portugalska Gvineja že od 17 aprila v rokah revolucionarjev. Na mesto guvernerja ie bil postavljen predsednik sanitetne službe. Oficirji, ki se niso hoteli pridružiti revolucionarnemu gibanju so bili odposlani na portugalskih parnikih v Lizbono. Revolucionarni pokret nima 'separatističnega značaja, temveč je čisto političen in naperjen proti diktaturi v Lizboni. Revolucijonarji so proglasili obsedno stanje in uvedli cenzuro pisem in brzojavk Milijonska poneverba v Parizu Pariz, 29. aprila AA. V neki tukajšnji ameriški banki je švicarski državljan Herman Cent poneveril milijon frankov in z njimi pobegnil. N J. VEL. KRALJICA V ZAGREBU Včeraj popoldne je kraljica prispela v Zagreb in posetila velese* jem — Prebivalstvo jo je zopet povsod navdušeno pozdravljalo Zagreb, 29. aprila. AA. Z rednim beograjskim vlakom, ki mu je bil priključen dvorni vagon, je prisplea danes ob 16.35 na zagrebško postajo Nj. Vel. kraljica. Čeprav se je prihod izvršil in-cognito in prebivalstvo o njem ni bilo obveščeno, se je vendar na postaji zbrala velika množica ljudi. Vsi, ki so zvedeli, da pride kraljica, so pohiteli na postajo ali pa pred »Zbor«, da izkažejo vladarici ljubezen in spoštovanje. Ko se je iz poslednjega vagona prikazala postava Nj. Vel. kraljice, so pretresli zrak dolgotrajni in navdušeni vzkliki. K vagonu so pristopili ban dr. Ivo PeAvvič, armijski komandant general Mafrič, divizij siti komandant general Ječmenič, mestni načelnik dr. Stjepan Srkulj, šef policije dr. Janko Bedeko-vič, minister n. r. dr. Oton Frangeš in direktor državnih železnic v Zagrebu inž. Šneler. V spremstvu kraljice sta bila dvorna dama ga. Grujičeva in adjutant polkovnik Krstič. Ko so zrak še pretresali navdušeni vzkliki, je podal Nj. Vel. kraljici poročilo general Maric, nakar so jo pozdravili ban dr. Perovič, mestni načelnik dr. Srkulj in minister dT. Frangeš. Kraljica je nato med burnim vziblikanjem množice krenila s svojim spremstvom skozi gost špalir do svojega avtomobila in se odpeljala naravnost na prostor zagrebškega velesejma. Pred »Zborom« se je prav tako zbrala množica ljudi, ki je nestrpno čakala, da se je na voglu pri borzi prikazal kraljičin avtomobil. Takrat je prebivalstvo začelo navdušeno vzklikati kraljici. Še preden so vzkliki potihnili, je ob vhodu na sejmišče na čelu vsega odbora in razstavljalcev pozdravil Nj. Vel. kraljico generalni direktor Erber, ki je v svojih besedah dal izraza iskrenemu in globokemu veselju vseh gospodarstvenikov in vsega prebivalstva, da zopet vidijo v svoji sredi ljubljeno kraljico. Govornik se je vladarici zahvalil za čast, ki jo je izkazala velesejmu, mestu in vsej banovini s tem, da je sprejela pokroviteljstvo nad razstavo, zlasti pa s tem, da je velesejem osebno posetila. Ravnatelj Erber je Nj. Vel. kraljico vodil po vsem sejmišču in ji tolmačil razstavljene predmete v posameznih paviljonih. Ko je Nj. Vel. kraljica odšla s sejmišča ^Zagrebškega zbora«, je krenila v Maksimir, kjer si je ogledala zoološki vrt. Pomudila se je tam celo uro, nato pa se skozi gosti špalir prebivalstva v Maksimira, ves čas burno pozdravljena. vrnila k avtomobilu in se odpeljala nazaj v mesto. Skozi mesto se je odpeljala v okolico Zagreba, o kateri je bila izjavila že o prilika svo- Nenadno sklicanje romunskega parlamenta Ministrski predsednik Jorga bo danes razvil pred parlamentom program nove vlade Bukarešta, 29- aprila, p. Rumunski parlament je za jutri sklican k izrednemu zasedanju. Sklicanje parlamenta je iznenadi-lo vse kroge, ker so računali s tem, da bo parlament sklican šel? v drugi polovici maja. Na jutrišnji seji bo podal ministrski predsednik Jorga obširen ekspoze o programu svoje vlade in zahteval od parlamenta zaupnico. Merodajno bo vsekakor stališče, ki ga bo zavzela narodna kmetska stranka, ki predstavlja največjo parlamentarno skupino. Predsednik stranke Maniu se je danes vrnil s svojih posestev v Bukarešto ter je sklical za nocoj sejo izvršnega odbora stranke, ki bo sklepal, kako sta lisce naj stranka zavzame do vlade. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bo stranka z rezervo podpirala vlado in bo na jutrišnji seji tudi glasovalo za zaupnico. Svojo nadaljnjo podporo pa bo uravnala po tem, kako bo vlada izvajala svoj program. Borba za portfelje v Bolgariji Malinov ne more sestaviti vlade, ker se stranke ne morejo sporazumeti o razdelitvi ministrskih mest Sofija, 29. aprila, p. Predsednik demp» krateke stranke Malinov, ki je v razvoju vladne krize že drugič dobil mandat za se« stavo vlade, si je včeraj in danes zaman prizadeval, da bi spravil v sklad zahteve posameznih strank, ki prihajajo v poštev za sestavo vlade meščanske koalicije Naj« večje težkoče povzroča razdelitey mini« strskih mest, ker vse stranke zahtevajo najvažnejša ministrstva za sebe. Borba 6e bije zlasti za notranje ministrstvo, ki igra pri volitvah največjo vlogo in ki ga sku« šajo zaradi tega vse stranke dobiti v svoje roke. Najtežavnejša so pogajanja z Demokra* fcičeskim Sgovorom, k' je po prvptnem oklevanju končno v načelu pristal na 60» delovanje v Malinovi vladi, toda stavil je nesprejemljive zahteve Malinov je ponu« dil Sgovoru tri ministrska mesta, Sgovpr pa jih zahteva pet. med njimi tudi mini« strstvo notranjih zadev. Malinov je v to« ku pogajanj tako daleč popustil, da je pri« stal na to, da dobi Demokratičeski Sgovor med tremi tud' notranje ministrstvp, toda Ljapčev še vedno vztraja na zahtevi po petih Tesorih. Ker zahtevajo tudi narodni liberlaci najmanj dvoje ministrstev, bi demokratom preostala samo dva portfelja, to je poleg ministrskega pTedsedništva še en resor. To pa je tudi za demokrate ne« sprejemljivo. Malinov bi bil moral prvotno ie snoči podati kralju poročilo o poteku svoje ak« cije. Ker pa so se pogajanja z Dempkra« tičeskim Sgovoorm in narodnimi liberalci zavlekla preko polnoči, je bil Malinov v avdijenci šele danes dopoldne. Avdijenca je trajala nad dve uri. Ko je Malinov od« hajal z dvora, je novinarjem izjavil, da mu je kralj naročil, naj nadaljuje s poga« janji. V političnih krogih pa mislijo, da bo Malinov vrnil mandat, če se mu do danes zvečer sestava vlade ne bo posreči« la. V tem smislu pišejo tudi vsi današnji listi, ki so zelo skeptični v presoji o uspe« hu Malinpva. Zamerjajo pa Demokratiče« skemu Sgovoru, da s svojo nepopustlji« vostjo onemogoča rešitev vladne krize. Malinov je mandat že vrnil Sofija, 29. aprila g. Po neuspelih pogajanjih z Ljapčevom je Malinov včeraj vrnil tudi svoj drugi mandat. Dr. Renner predsednik avstriiskesra parlamenta Dunaj, 29. aprila, g. Avstrijski parla« ment se je sestal danes zaradi izvolitve prvega predsednika. V poznih popoldan* skih urah je bil po brezuspešnih prvih vo» litvah izvoljen z 68 glasovi socialnih demo« bratov socialnodemokratski poslanec in bivši zvezni kancelar dr. Renner. Izmed 147 oddanih glasovnic je bilo 61 praznih. Schobrov blok in Heimatblock sta glaso« vala za krščansko socialnega kandidata dr. Rameka. Dr. Renner je izvolitev sprejel in se v kratkem nagovoru zahvalil zanje. Grozote ameriških revolucij Newyork, 29. aprila, g. Kakor poročajo iz Paname je objavil general Sandiino, vod« ja upornikov v Nicaragui svoj sklep, da bo otvoril krvavo kamipanjo proti vsem sovražnikom revolucije. Vse ujetnike, ki bodo prišli v roke vstašem. bodo obglavili, njihove glave pa nataknili na kolce. Z ame» riške križarke »Ampala« javlja brezžična brzojavka, da je general Sandino že pričel izvajati svojo strašno grožnjo. Ob obali so postavljeni številni koli, na katere so na« taknjene glave obglavljenih ujetnikov. Newyork, 29. aprila d. Kakor poročajo iz Sao Paola, je izbruhnila tamkaj nova revolucija. Rio de Janeiro, 29. aprila. AA. V državi Sao Paolo je hotel oddelek vojske izvesti revolucijo, ki pa jo je oblast zadušila in zopet napravila rod, Prepovedana proslava 1. maja v Franciji Pariz, 29. aprila, s. Po razgovoru mini« 9trškega predsednika Lavala s pristojnimi faktorji so bili izdani strogi ukrepi za vzdr« zevanje miru in reda na dan 1. maja. Vsa zborovanja in vse demonstracije so pre« povedane. Vsak prestopek te prepovedi bo najstrožje kaznovan. Tnozemce, ki bi se udeležili demonstracij, bodo oblasti ne« mudoma izgnale Bukarešta, 29. aiprila. s. Vlada Je p rekli* cala pred dvema dnevoma izdano dovolj e« nje za proslavo 1. maja ter prepovedala vse svečanosti na ta dan. Trgovinska pogajanja ČSR z Madžarsko Praga, 29. aprila, d. Na včerajšnji seji gospodarskih ministrov so bile določene smernice za nova trgovinska pogajanja v Budimpešti. Načelno je bilo sklenjeno, da se ponudijo Madžarski kontingenti za uvoz kmetijskih proizvodov. Obenem je bil tu» di dosežen sporazum o zaščiti cen doma« če kmetijske produkciie. Kakor se čuje. se bodo agrarci zadovoljili pod gotovimi po« goji z omiljenjem zakona o mešanju mo« ke ter bodo pritrdili izoremembi dosedanje ga razmerja 75 odstotkov domačega in 25 odstotkov inozemskega žita. Vodja češko« slovaške delegacije dr. Friedmann je od« ^taval danes v Budimpešto, i jega zadnjega bivanja v Zagrebu, da bi jo hotela videti v pomladnem zelenju. Kmetje in kmetice, kakor tudi meščan!, ki so bili pri delu na polju ali pa na izprehodu na cesti, so spoznali kraljico in jo prisrčno pozdravljali. Iz Remet se je Nj. Vel. kraljica odpeljala v Šestine. Tudi tu jo je množica, ki se je izprehajala ali pa vračala z dela, pozdravljala z mahanjem robcev, klobukov in vzklikanjem, ravno tako potem ves čas na povratku v Zagreb. Nj. Vel. kraljica je smehljaje se odzdravljala in mahala z roko v pozdrav. Zlasti Zrinjevac je bil v tistem času poln mladine, ki je bila na večerni promenadi. Avto je jel počasneje voziti, mladina pa, ki je spoznala kraljico. jo je burno pozdravljala. Ko se je avto ustavil pred postajo, je prisotno občinstvo, ki se je bilo zbralo v velikem številu, pozdravilo Nj. Vel. kraljico z navdušenimi vzkliki. Nj. Vel. kraljica je šla z vsem spremstvom v dvorno čakalnico, kjer se je poslovila od bana dr. Peroviča, ministra dr. Frangeša, generalov Marica in Ječmeniča ter načelnika Srkulia, nato pa je stopila v salonski voz. Na stopnicah se je še obrnila in z nasmehom pomahala z roko v pozdrav, nato pa odšla v svoj vagon, v katerem je ostala vse do odhoda splitskega brzovlaka. Konferenca Male antante Bukarešta, 29. aprila, g. »Adeverul* je izvedel, da se sedanja konferenca zunanjih ministrov Male antante ne bo vršila v Sinaji, temveč v zunanjem min h strstvu v Bukarešti. Prihod dr. Beneša pričakujejo v soboto popoldne, prihod dr. Marinkoviča pa v soboto zvečer ali v nedeljo zjutraj. Ban Matic nevarno obolel Novi Sad, 29. aprila, p. Ban dunavsks banovine general Matič, ki je bil pred par dnevi operiran, je nevarno obolel. Včeraj je ves dan visel med življenjem in smrtjo, danes pa se je njegovo stanje nekoliko zboljšalo, čeprav je še vedno zelo kritično* Jugoslovenski izletniki v Gdyniji Varšava, 29. aiprila. AA. Včeraj zjutraj je prispela v Gdynijo skupina jugosloven* sbih izletnikov, kakih 70 po številu. Že na postaji jim je bila prirejena prisrčna do« brodošlica, nato pa so goste spremili na svečano akademijo, ki so jo priredili njim na čast. Tam jih je predsednik prireditelj« sega odbora toplo pozdravil v jugosloven« sem jeziku. Po akademiji so gostje naipra« vili izlet z ladjo. Ob poviratiku jim je bil prirejen' svečan obed, na katerem je več govornikov proslavljalo prijateljske zveze med Poljsko in Jugoslavijo in veliki pomen sodelovanja med obema državama. Gostje so si nato ogledali novo ln čim« dalje pomembnejšo slovansko luko na Ba!« tiku, zvečer pa so nadaljevali svojo pot t Varšavo. Proces proti frankovskim agentom Beograd, 29. aiprila p. V razpravi proti teroristom, ki so poskušali izvršiti atentat na vlak, s katerim se je vozila poklonitve« na deputacija hrvatskih seljakov, se je d;;=> nes nadaljevalo čitanje obtožnice. Pred pričetkom zasliševanja obtožencev, je predsednik sodnega dvora dr. Arnerič spo« ročil, da se bo vršila razprava po skupi« nah, tako da bodo zaslišani najprvo oni. ki so obtoženi zaradi atentata na vlak, na« to oni, ki so zahajali na Madžarsko in od tam pripravljali teroristične akcije, za nji* mi oni, si so na našem ozemlju sodelovali v tej akciji in kot zadnji ostali obtoženci, ki so za ta dejanja vedeli, a jih niso pri* javili oblastem. Danes se je pričelo zašli* sevanje prvega obtoženca Mija Kirchma« yerja. Trgovski akademiki v Zagrebu Zagreb, 29. aprila č. Davi so prispe!! semkaj slušatelji trgovske akademije iz Beograda, Ljubljane in Sušaka, da se udeležijo proslave Zrinjskega in Frankopana. Na kolodvoru so jih sprejeli zagrebški kolegi in jih presrčno pozdravili. Popoldne je bil omladincem prirejen banket, popoldne pa so si ogledali mesto. Pravilnik o hudournikih Beograd, 29. aprila AA. Na podlagi 5L 43 zakona o ureditvi hudournikov je kmetijski minister predpisal pravilnik o tejj ureditvi. Pravilnik o orožniškera podpornem fondu Beograd, 29. aprila AA. Na podlagi čL 113 zakona o orožništvu je izdal minister notranjih zadev pravilnik orožniškega podpornega fonda. Turški konzul v Skoplju Beograd, 29. aprila AA. Predsednik turške republike je imenoval Ali-Riza-beja za turškega konzula v Skoplju; jugoslovenska vlada mu Je že podelila eksekvaturo. Vzorno slovensko zadružništvo Laskave izfave Alberta Thomasa o naši zadrnžni organizaciji — Odlični gost je sinoči odpotoval iz Beograda v Sarajevo Beograd, 29. aprila, p. Direktor mednarodnega urada dela g. Albert Thomas je imel danes dopoldne daljšo konferenco z ministrom socialne politike, s katerim je razpravljal o stanju naše socialne zakonodaje in izvajanju mednarodnih konvencij. Ob 1. dopoldne je sprejel v hotelu Srp ski kralj novinarje, ter jim odgovarjal na stavljena vprašanja Ko so ga novinarji opozorili, da je na svojem potovanju po Jugoslaviji kazal posebno zanimanje za zadružništvo ter da si je ogledal zlasti v Ljubljani razne zadružne ustanove, so ga vprašali, ali je to njegovo zanimanje v zvezi s kako mednarodno akcijo. Odgovarjajoč na to vprašanje, je g. Thomas obžaloval, da ni imel več časa za ogled vzornih zadružnih ustanov, ki jih je videl v Ljubljani A že to, kar je videl, zbuja prepričanje, da je zadružništvo v naši državi na zdravi osnovi in da je bodočnost Jugoslavije zasnovana na zadružnem pokretu. Treba bo zato za- družništvo kar najbolj podpirati Po njegovem mnenju je zadružništvo najboljši sistem za vse one države, ki niso izrazito industrijske. Na vprašanje, kako mišljenje si je ustvaril glede naše socijalne zakonodaje, je g. Albert Thomas naglasi!, da ima naša država že od L 1922. zelo napredno 6ocijalno zakonodajo. Popolnoma pravilno in koristno je, da se je ta zakonodaja od vsega početka postavila na ta.ko visoki nivo. Ko se je g. Albert Thomas poslovil od novinarjev, se je odpeljal v mestno hišo, kjer je bil svečano sprejet od predstavnikov mestne občine. Pozdravil ga je župan Nešič, opoldne pa je predsednik centrale industrijskih korporacij Ignjat Bajloni priredil njemu na čast banket v hotelu Srp-ski kralj. Popoldne je uporabil g. Thomas za ogled mesta in okolice ter se je odpeljal tudi na Oplenac, kjer se je poklonil na grobu kralja Petra. Zvečer ob 11. je odpotoval v Sarajevo- Obnova potresnega ozemlja Inšpekcijsko potovanje bana Laziča in armijskega komandanta Nedlča Hvaležnost prebivalstva Bana Zika Laziča in komandanta generala Milana Nediča ie povsod sprejelo prebivalstvo z največjimi simpatijami in oba Skoplje. 29. aprila. Ban vardarske banovine Zika Lazič in komandant armijski general Milan Nedič sta v zadnjih dneh obšla kraje, ki jih je prizadel meseca marca potres, in si ogledala popravljalna dela. Ban in komandant armijski general sta obiskala sreze novodojranski. gjevgjeliiski in strumiški in obiskala domala vsa mesta v teh krajih. Popravljalna dela se vrše jako naglo in z veliko energijo, zlasti zadnje dni. ko je bilo vreme lepo in ugodno. Ban in komandant sta si ogledala dela povsod na terenu in oba dajala potrebna navodila. Na nekaterih krajih napreduje delo uprav rapidno. Naglo se dvigajo konstrukcije hiš in drugih stavb in objektov. sta bila z doseženim uspehom zadovoljna Ljudje so jima pravili, da imajo sedaj boljše hiše, kakor so jih imeli pred potresom. Povsod v vaseh in v mestih so ljudje prosili bana in generala, naj v njihovem imenu izrazita globoko hvaležnost Nj. Vel. kralju za očetovsko skrb, ki jo je pokazal pn tej nesreči, in za naglo podporo. Dalje naj izrečeta zahvalo vojski, ki je vestno pomagala pri popravjlih, ter predsedniku vlade generalu Petru 2ivkoviču za podporo, ki jo jim je nakazal. Sklepi konference Male antante tiska Konferenca v Bukarešti je bila včeraj zaključena - Soglasnost v vseh vprašanjih Bukarešta, 29. aprila, d. Kakor znano, sta češkoslovaška in jugoslovenska delegacija dospeli v nedeljo v Bukarešto, kjer se je minule tri dni vršila letošnja konferenca Male antante tiska V ponedeljek dopoldne sta jugoslovenska in češkoslovaška delegacija položili venec na grob Neznanega junaka. Ob tej priliki sta za češkoslovaško delegacijo direktor gvihovsky, za jugoslo-vensko delegacijo pa direktor živančevič poudarjala solidarnost vseh treh zavezniških narodov, ki se je pokazala tako na bojnem polju v času svetovne vojne, kakor tudi po zaključitvi miru v vzajemnem sodelovanju v evropski politiki. Konferenca je bila otvorjena v ponedeljek ob 4. popoldne s plenarno sejo v prostorih romunskega novinarskega sindikata Sejo je otvoril dosedanji predsednik centralnega odbora Male antante tiska direktor švihovsky, ki je omenil nedavno smrt znanega francoskega publicista Augusta Gairv&ina, velikega prijatelja držav Male antante. Avgust Gauvain je bil dolgo vrsto let častni član Male antante tiska Predsedstvo konference je nato prevzel predsednik rumunskega odbora Maurodiu, dočim sta bila predsednika jugoslovenskega in češkoslovaškega odbora izvoljena za podpredsednika konference. Kot tajniki so bili Imenovani za češkoslovaški odbor dr. J. Kopecky, za jugoslovenski odbor švaj-ger, za romunski pa Clarnet. Referat o de- lu centralnega izvršnega odbora Ln nacionalnih odborov so podali njihovi predsedniki. Po daljši debati je bila izvoljena ožja komisija, da obravnava razna tehnična vprašanja, ki so na programu konference, med drugim tudi vprašanje direktne telefonske zveze med Prago in Bukarešto, ki bi ne bila velikega pomena samo za novinarstvo, temveč tudi za gospodarstvo, ln za katero se hočejo zavzeti novinarji z vsem svojim vplivom. V torek so se posvetovanja nadaljevala. Popoldne je češkoslovaško in jugoslovensko delegacijo sprejel ministrski predsednik Jorga, danes popoldne pa je člane obeh delegacij sprejel v posebni avdijenci kralj Karol. Bukarešta, 29. aprila. AA. Konferenca Male antante tiska je danes končala svoie delo. Po končani konferenci je bil objavljen naslednji komunike: Sedma konferenca Male antante tiska v Bukarešti je s popolnim uspehom končala svoje delo. Tudi to pot se Je ugotovilo popolno soglasje med zastopniki Male antan-ti tiska, tako o .političnih kakor tudi o profesionalnih ciljih tiska Male antante. V vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, se je pokazalo soglasje in vsi sklepi so bili sprejeti soglasno. Ti sklepi pomenijo napredek v življenju te organizacije. Prihodnja konferenca Male antante tiska bo v Jugoslaviji L 1932. Fašistično vznemirjenje Inomost, 29. aprila, č. »Tiroler Anzei* ger« sporoča, da so fašistični krogi zelo vznemirjeni nad vedno tesnejšim sodelo* vanjem med jugoslovenskimi in južno*ti» r^lskimi emigranti iz Italije, ki v zadnjem času složno nastopajo v manjšinskem po* lju, kar dokazujejo vedno pogostejše skup* ne manifestacije. List citira in zavrača pi* sanje *Popola di Trieste«, ki piše o »intri* gantskem ognjišču v Inomostu« in ki zp» pet napada ob tej priliki jugoslovensko in avstrijsko vlado Italijanski odnošaji s sovjeti Rim, 29. aprila, g. Med Italijo m Sovjet* sko Rusijo je bila te dni sklenjena nova dobavna pogodba za 350 milijonov lir, ki poteče z 31. decembrom 1931. in bo na no* vo dvignila trgovske odnošaje med Italijo in sovjeti. Italija skuša po tej poti^ dobiti v Sovjetski Rusiji nove trge, dočim bo istočasno prejemala od tam surovine. Tu* di italijanske trgovska mornarica bo bije v bpdoče mnogo bolj angažirana za ruski promet kakor je sedaj. Na oficijelnih me« 6tih izjavljajo, da dajejo v Italiji ruske* mu trgu prednost zaradi tega. ker se ita* lijansko in sovietsko*rusko gospodarstvo medebojno popolnoma izpopolnjujeta. Tu* di vprašanje kreditov bo urejeno na novi podlagi. Iz Španije Pariz, 29. aprila. AA. Havas poroča k Seville: Mnogoštevilni brezposelni delavci so se zbrali pred poslopjem mestnega ma* gistrata in zahtevali dela Po tej demon* straciji so krenili po mestnih ulicah. De* lavci so demonstrirali proti meščanom, ta* ko da so mnogi trgovci zaprli svoje trgo* vine, drugi pa pričeli deliti delavcem hra* no in denar. Katastrofalne poplave na Poljskem Varšava, 29. aprila s Poplave na Poljskem niso prizadele samo okolice Vilna, temveč tudi okraja Grodno in Subalky. številne vasi so pod vodo, na tisoče prebivalcev je brez strehe. V okraju Dzini je Izbruhnila griža. Letalske nesreče v Italiji Rim, 29. aprila, g. Včeraj sta se pripetili v Italiji dve težki letalski nezgodi. Zaradi napačnega manevriranja se je zrušilo na leatlišču Campo Formido vojaško letalo. Letalec se je ubil, letalo pa popolnoma raz* bilo. Na letališču v Pavija se je zadelo le* talo v električne žice ter treščilo na zem« Ijo. Pilot je bil ubit, neka druga oseba pa težko ranjena. Letalo se je popolnoma raz* bilo. Rim, 29. aprila g. Listi poročajo, da sta italijanska letalca Di Robiland in njegov mehanik Quaranta, ki ju pogrešajo že 12 dni, najbrž še živa. Letalo obeh letalcev je našel brazilski pilot Mello na meji med državama Sao Paolo ln Mato Grosso ob izlivu reke Parana. O letalcih ni bilo nobenega sledu. Ker je letalo nepokvarjeno, domnevajo, da sta se morala letalca zaradi pomanjkanja bencina spustiti v pragozdu. Domači ljudje so jima nato najbrž dali čolne, s katerima sta se odpeljala po reki navzdol. Poizvedovanja se nadaljujejo. Reden letalski promet preko Sahare Pariz, 29. aprila, č. Letalski minister, ki se je mudil v Afriki, se je vrnil v Pariz in izjavil, da bo Francija uvedla redno zrao« no zvezo preko Sahare. Proga bo šla ob sedanji avtomobilski cesti. Na vsakih 10 km bodo zgrajeni visoki železni stebri, da se bodo mogla letala orijentirati. Na vsa* kih 300 km bo urejena postaja z živili, sanitetnimi potrebščinami in z zalogo ben* cina. Prav tako namerava kljub pasivnosti ohraniti dosedanje zračne proge med Fran* cijo in Severno Afriko ter z Južno Ame* riko. Vohunska afera v Franciji MarseiHe, 29. aprila AA. Tukajšnja policija se bavi z vohunsko afero, v katere središču stoji inozemec Pohl, ki se je leta 1930. gibal največ po Provenci, najbolj pa v departmanu Bouches du Rhone, zlasti okoli letališča v Istresu. Policijska preiskava je dognala, da je bil Pohl v odno-šajih z neko damo, ki so jo večkrat videli v družbi letalskih oficirjev. Pohl je očividno začutil, da ga zadnje čase opazuje policija, in je nenadoma izginii Katastrofalen potres v Rusiji V kavkaški sovjetski repubHki je potres porušil ob perzijski meji več mest in vasi — Veliko število človeških žrtev ma razdejal 12 večjih mest ia številne manjše naselbine. Samo v mestu Nasirvasu je bilo ubitih 80 oseb. nad 150 pa deloma težko, deloma lahko ranjenih. Mnogo hiš je popolnoma izginilo s tai Celokupno število mrtvih znaša doslej okoli 140, ranjenih pa okoli 500. Stvarna škoda je zelo visoka, ker v številnih hišah sploh ne bo mogoče več prebivati. Prebivalstvo tabori kljub neugodnim vremenskim razmeram na prostem. Zakavkaška vlada je nujno zaprosila izvršilni odbor v Moskvi za pomožne čete, za vojni materijal ter zdravila in živila. Iz Armenije so odšle pomožne eks-pedicije z avtojnobili v prizadete kraje. Tudi letala so na poti tjakaj. Moskra. 29. aprila, g. V za kavkaški sovjetski republiki je izredno močan potres porušil več mest in vasi do tal. Posebno so prizadeti trije okraji pri mestu Nahičeva-nu, ki je tudi samo trpelo veliko škodo. Potres je zahteval mnogo človeških žrlev, vendar pa točno število še ni znano. Po prvih vesteh je mnogo vasi popolnoma razdejanih, v nekaterih pa porušenih nad polovico hiš. Zakavkaška vlada je v krajih, kjer je divjal j>otres, odredila stroge varnostne ukrepe. Moskva, 29- aprila, g. V zakavkaški sovjetski republiki, zlasti pa v mestu Nahl-čevanu, ki leži ob perzijski meji, je snoči divjal strašen potres, ki je skoraj popolno- Poljska in Gdansk Varšava, 23. aprila Kdor pozorno zasleduje neprestane konflikte med Poljsko in Nemčijo bodisi zavoljo manjšinskega vprašanja v Gornji šlezi-ji, bodisi zaradi Gdanska in »koridorja«, je gotovo opazil, da odnošaji med svobodnim mestom Gdanskom in Poljsko zlasti zadnja leta niso najboljši. Nekateri pripisujejo to nezdravo stanje neaktivnosti sedanjega visokega komisarja Društva narodov grofu Gravini, ki kot prva instanca v sporih obeh držav ne posreduje pomirjajoče in v last-nom delokrogu ne reši marsikake diference, ki je lažjega značaja, da bi se ne bilo zanjo treba obračati na Svet Društva narodov kot. vrhovno instanco za te spore Grof Gravina je Italijan in se kliub nevtralnosti svojega visokega mesta ne more držati zlate srede ln stroge objektivnosti Tudi tu na daljnem severu se kosajo politični Interesi Francije Ln Italije. Funkcijska doba grofa Gravune poteče letošnje leto v znamenju incidenta, ki je prisilil poljskega diplomatskega zastopnika dr. Strasbungerja, da je podal ostavko, ker se mu nI posrečilo doseči od gdanske-ga senata popolnega zadoščenja za nedavne dejanske napade na poljske državljane v mestu Gdansku. Odgovor senata, da se sllčni dogodiki dogajajo povsod Ln da v tem primeru vlada ni odgovora a za dejan ja posameznikov ali množice, ni mogel zadovoljiti poslanika Strasburgerja, kajti za večnimi proti poljskim i afronti r Gdansku tiči sistem ln namen, da se svetu prlkafee Poljska kot dosleden rušilec miru, ki neprestano ograža samostojnost svobodnega mesta in skuša utesnitl njegove .pravice. Desetletna pripadnost ceemlja »koridorja« k Poljski je namreč dokazala lažnivost legende o nemškem značaju te pokrajine. Razvoj v tem desetletju je pokazal, da je večina temeljnega narodnega prebivalstva ostala poljska in da germanizaclja ni uspela v istem obsegu, kakor je bila zasnovana iin kakor se je bila Izvajala z ogromno uporabo denarnih sredstev in ob sodelovanju močne nemške državne sile. Razen tega se Je ob prevratu izselilo par sto tisočev Nemcev, njihova mesta pa je zasedel poljski živelj, ki po prirodnem zakonu teži v zapadne dele države. Nemci so dvignili živahno propagando, ki pa so ji Poljaki postavili nasproti nenavadno spretno proti-akcijo. Priznati se mora, da imajo Poljaki v tem oziru dokaj lažje stališče. Raznaro-ditev poljskega ozemlja pruske države je bila ena izmed glavnih nalog nemške notranje politike. Zato obstoji v nemškem političnem slovstvu nebroj del o tej akciji, ki so temeljiti Nemci o nji razpravljali z vso svojo učen j a Sko ljubeznijo do podrobnosti. Plod tega dela si sedaj vešče izkorišča poljska propaganda. Ni ji treba nič drugega, nego ponatiskovati nemške vire, nemške zemljevide, nemške statistike in nemške grafične slike o položaju nemštva v poljskih pokrajinah. Zato je poljska propaganda daleko učinkovitejša, ker tolče nasprotnika z njegovim lastnim orožjem. Naj se že pojav, ki se vrši v zapadnib delih Poljske imenuje degermanizacija ali repo-lonizacija, eno je gotovo: Poljski živelj, ki je že pod neprijaznim tlakom pruske oblasti imel večino v teh pokrajinah, je danes na tem, da vtisne deželi zopet izključno poljski značaj, kakor ga je imela pred delitvami Poljske v prošlih stoletjih. K vsemu temu prihaja še dejstvo, ki ga omenja knez Biilow v svojih spominih, da nemški živelj pod tujo oblastjo izgublja 6vojo odporno silo, ker mu manjka baš važnega pasivnega dela te sile. Pravec, v katerem se vrši razvoj, ograža nemško pozicijo ob ustju Vlsle in Nemci vedo, da prirodni zakoni odločujejo proti njim, čim je onemogočeno ponemčovanje nemškega življa. V bližni bodočnosti bi enaka opasnost pretila svobodnemu mestu Gdansku, zato je vsa borba zoper »koridor« prav za prav Ie borba za Gdansk !n za Vzhodno Prusijo, ki sta s »koridorjem« odrezana od jedra nemštva in imata že na svojem ozemlju — zlasti Vzhodna Prusija v poljskih Mazurth — oporno točko za poljsko ekspanzijo. Visoki komisar Društva narodov Je odločil 1. 1921., da mora Poljska izrabljati gdansko luko v celem nje o'vsegu, pa naj si Ljubitelji šmarne gore, pozor! Ako se hočete neprisiljeno zabavati, pridite prvo majniško nedeljo — S. maja —■ na sedlo Šmarne gore k »GORJANCU« k otvoritvi planinske koče. Nudila se Vam bo vsakovrstna zabava. Ne zamudite te prilike! V slučaju slabega vremena nedeljo pozneje, dne 10. maja. 6005 Morje S Solnčna Adrija! Na otokn Rabu restavrant ..EUFEMIJA" prvovrstno urejeno, lepa lega, 20 minut iz mesta. — Kompleten pension s postrežbo in kopališko takso dnevno Din 65.—. Odprto od 15. aprila naprej. Vse informacije daje brezplačno Restaurant »EUFEMIJA«, Rab-Kampor. 5906 v bodočnosti zgradi katerokoli tako za svoje potrebe. Poljakom ni bilo težko držati se ob obveze, kajti njihovega prometa bi Gdansk sam ne mogel obvladovati, dasi ga medtem zgrajena Gdynija znatno razbremenjuje. Na eni strani je »koridor«, ki gre preko strnjenega poljskega narodnega ozemlja, že gospodarsko upravičen, ker znaša poljski promet čez Gdynjo 12,000.000 ton, promet Nemčije po kopnini preko koridorja pa komaj 1,400.000 ton. Na drugi strani pa živi Gdansk izključno od poljskega prometa, ki je znašal L 1913. le 2 milijona 112.000 ton, L 1929. pa se je povzpel do silne višine 8,600.000 ton in je promet v Gdansku zrastel za več ko 400 odstotkov. Vse kričavo naglašanje. kako Poljska zatira Gdansk, velja prav za prav le silnemu podvigu Gdynije, katere promet je L 1929. po komaj parletnem obstoju dosegel že 2 milijona 822.000 ton. Seveda na škodo Gdanska in drugih nemških luk, ki pa za njih nadaljnji razvoj Poljska samoumevno ni dolžna skrbeti. Udarjena sta osobito Stettin in Kraljevec. Pod tem zadnjim kotom Je treba gledati vse neprilike, ki jih Ima Poljaka z Gdanskom, ln ves problem je treba presojati po izreku Friderika Velikega, ki je dejal: »Kdor obvlada ustje VisJe, Je bolj gospod na Poljskem nego kralj, ki tam vladat Kam pride Kaneta ? Odgovor jutri na tem mestu! Mir! Zdravje! Pregled tovarn za umetna gnojila Beograd, 29. aprila- AA. Na podlagi čl. 3 Pravilnika o uvozu umetnih gnojil je kmetijski minister sestavil posebno komisijo, ki bo pregledala naše tovarne umetnega' gnojila v Koprivnici in Rušah. To komisijo sestavljajo tajnik ministrstva Nikola Belo-brk. direktor kontrolne in vzorne postaje na Topčideru dr. Dragomir čosič in po en uradnik tiste kralj, banske uprave, na katere področju se vrši pregled. Komisija ima nalogo, da vzame več škroba iz tvor-niških izdelkov in ga pošlje na ogled in v proučitev kmetijskim vzornim "postajam. Te postaje bodo to delo kot nujno takoj izvršile, rezultat analize pa poslale direktno kmetijskemu ministrstvu. Propadanje Reke Budimpešta, 29. aprila, č. »Pesti Hir* lap« se v daljšem dopisu bavi z nazado* vanjem prometa na Reki in naglasa, da proglasitev Reke za svobodno luko ni rp* dila zaželjenega uspeha Kljub vsem ugod* nostim, ki jih uživa Reka in kljub vsej podpori rimske vlade promet na Reki stalno nazaduje. Računalo se je s tem, da 6e bo na Reki naselila veleindustrija. Tu* di to pričakovanje se ni izpolnil*). V na« sprotju z vsem tem pa se promet na Su* šaku naglo dviga in sušaška luka že jedva obvlada ves promet. Leta 1926 je imel Su* šak komaj 27 odst. onega prometa, ki ga je imela Reka, v letu 1930 pa je bilo raz« merje 6koro že obratna. Kljub temu bo svobodna cona na Reki podaljšana za 10 let. Ker bi rlcer Reka popolnoma pro* padla. Ekspresni vlak med vožnjo zgorel London, 29. aprila, g. V Egiptu se le pripetila danes strašna železniška katastrofa. Med vožnjo iz Kaire v Ale-ksandrijo ie pričel popoldne zaradi vročih koles pri nekeir vagonu goreti ekspresni vlak. Ogenj se je širil s tako naglico, da je bil skoraj v hipu ves vlak v plamenih in se potnikom ni bilo mogoče več rešiti. Po dosedanjih vesteh je 42 potnikov, med njimi 11 otrok, živih zgorelo, dočim so morali 32 potnikov z deloma smrtna nevarnimi opeklinami prepeljati v bolnico. Petrole jskt vrelci v plamenu Newyork, 29. aprila, g. Pri strašni po* žarni katastrofi na petrolejskem vrelcu Sinclair Oil Corporation v državi Texas je zgorelo 14 delavcev. 10 pa so jih mo* rali s smrtno nevarnimi opeklinami spra* viti v bolnico. Gasilci ogroženim dela v« cem sploh niso mogli pomagati in so se omejili le na to, da požar ni zaje! še dru* gih vrelcev. Zagoneten nočni napad Novo mesto, 29. apnla. V ponedeljek se je vršil v Semiču večji sejem, na katerega so peljali tudi novomeški trgovci svoje blago. Po sejmu so se vozniki in trgovci vračali proti večeru z neprodanim blagom preko Gorjancev domov. Zadnji je vozil s svojimi konjički blago dveh novomeških trgovcev posest« nik Kic iz Kamene, ki je okoli 22 ure pri* spel po glavni cesti mimo samotnega po« ganškega mlina. Na ovinku pri poganSkem kamnolomu »e je iz nekega grma proti vozniku nenadoma posvetilo — m že je zapored tresnilo več revolverskih strelov, ki so bili oddani vozniku v bok. Prestrašeni voznik je pognal konje v dir in si tako jedva rešil živ Ijenje. Zadeva je prijavljena varnostnim organom, ki raziskujejo misteriozni napad. Avto ubil dekletce Kranj, 29. aprila. Neti avtomobilTSt iz Maribora je davi ▼ svojem obsežnem »Daimlerju« peljal svatovsko družbo k poroki na Brezje. Popoldne ob 15. se je avto vračal z Brezja proti Kranju. V bližini Podbrezja, kakih 5 minut od znane Pavliaove gostilne, je hud ovinek. Šofer, ki je bal, kakor tudi vsa svatovska družba, popolnoma trezen, je vozil počasi in je ves čas dajal znamenja s hupo. Na zavoju pa je cesto nenadoma prese* kala 61etna Milenka Miheličeva iz Srednje vasi pri Podnartu. Navzlic umerjeni vožnji se avto na mogel izogniti in je dekletce podrl z blatnikom, da je obležalo na me* stu mrivo. Seveda se je avto takoj ustavi in so nesrečno dekletce odnesli k sosedu. Svatovsika družba pa je nato nadaljevala pot do Pockiarta in se zglasila na tamošnji orožniški postaji, kjer je fcorano opisala ne* srečo. Smrtna nesreča delavca Mursko Središče, 29. a/prSa. V rudniku Peklenici pri Čakovcu, kjer je zaposlenih tudi kakih 150 slovenskih rudarjev in je postavljen za sekvestra litij« feki rojak inž. Makso Štrajher, se je primerila tragična nesreča. 211etni samski strojni delavec Dragotin Premac je imel opravka pri motorju črpalke. Hotel je po« praviti neko napako, a je tako nesrečno posegel v mehanizem, da ga je na mestu ubila električna struga. Mladenič je bil splošno priljubljen in so mu tovariši prV redili krasen pogreb na pokopališče v Murskem Središču. Pri pogrebu je upravo rudnika zastokal obratovadja Pietsch. ^"■» mmmmmtm■mbhmmmm■HMMBBMMi^^mmmmmmK Vremenska nauoved Zagrebška rremenska napoved ra dane*: Izboljšanje, delna, spremenljiva oblačnost in topleje. — Situacija včerajšnjega dne: Baromeferska depresija, ki je prehajajoč preko centralne Evrope, zajela tudi naše kraje in povzročila prehodno deževje ter padec temperature, se je umaknila proti vzhodu. Pritisk je v splošnem porasel, zaradi česar se je nebo polagoma razjasnila Temperature so padle za 1 do 4 stopinje. Dunajska vremenska napoved sa četrtek: Sedanje hladno in spremenljivo vreme bo trajalo dalje; ponekod bo nekoliko rosilo. Žrebanje drž. razr. loterije (Žrebanje V. razreda bo vsak dan do 20. maja.) Dne 27. t. m. so bili izžrebani slede& mali dobitki: Din 500.— št. 1.892, 8.039, 8.068, 8.082, 8.091, 9.710, 9.750, 9.770, 16.035, 16.039, 16.087, 17.929, 17.971, 19.122, 19.130, 19.185, 27.727, 27.774, 29.202, 29.204, 29.282, 33.782, 34.176, 35.387, 36.647, 36.680, 36.681, 36.682, 37.723, 37.785, 37.794, 37.798, 38.113, 38.154, 39.597, 42.998, 46.607, 46.673, 47.402, 47.407, 47,480, 48.330, 43.349, 48.373, 49.406, 49.442, 49 469, 53.882, 57.380, 58.818, 58.876, 59.506, 59.507, 59.516, 59.566, 66.427, 67.506, 67.526, 67.557, 67.596, 68.779, 69.137, 69.403, 69.411, 69.427, 69.445, 69.480, 72.076, 72.079, 73.953, 73.999 75.059, 75.081. 75.126, 75.151, 75.184, 76.697, 76.629, 76.667, 76.668, 76.690, 76.698, 77.216, 77.233, 77.263, 78.027, 78.099, 82.463, 82.475, 82.500, 84.161, 84.197, 86.915, 83 955, 86.976, 87.282, 87.290, 96.605, 96.686, 96.818, 96.825, 96.866, 96.895, 98.139, 98.924. Zaradi telefoničnega sprejemanja ne moremo jamčiti za točnost. Manjše Izžrebane dobitke objavljamo naknadno. Neobnovljenlh, neizžrebanih srečk je še na razpolago, zato bomo onim, ki jim bodo srečke izžrebane za manjše dobitke, na željo poslali neizžrebano srečko, da bodo mogli nadaljevati igranje na večje dobitke. Izžrebane srečke naj se nam takoj pošljejo. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 ROZI BREGAR roj. KOŽELJ javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njen ljubljeni soprog, brat, svak in stric, gospod ANTON BREGAR višji uradnik drž. žeL v pokoju danes, 29. aprila, na svoj 59. rojstni dan, ob 11. uri dopoldne po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega ranjkega se bo vršil v petek, dne 1. maja ob 4. uri popoldne iz Državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Dragega ranjkega priporočamo v blag spomin! V Ljubljani, 29. aprila 1931. 6004 Žalujoči ostali. * Naši kraji in ljudje V objemu navdušenja na otoku Krku Impozantne svečanosti ob desetletnici osvoboditve Sušak, 28. aprila. Sušak ie odet t pomladno zelenje Ma. Cnolije in kostanji cveto in razgibalo se m v mestu. V sobo* ie delo v pristanišč« m v mestu V to ie prispel prvič v sušasko luko novi narnik "»Prestolonaslednik Petar«. Vsi vkr« cani parniki so ga pričakovali, odeti v pe« strost svečanih zastavne, m mogočno so zadonele vse sirene, da je svet obstrmel. Jate galebov in golobov so sc preplašene »preletavale. Bil je slovesen trenutek, ka* kršni so zelo redki v pristanišču. Radost« no je bil sprejet novi »drug« med svoje preizkušene »tovariše«. Srca rastejo v po« nosu, "ker se čuti napredek in razvoj na« si h pomorskih sil na Jadranu. Mogoče je hotel slučaj, da so se pripeljali z novim parnikom kar trije Ljubljančani, ki jih je pričakovala dama s kito cvetja v elegant« nein avtomobilu. Sušak je mobiliziran za slavje na Krku i,n številni čiam sokolskega društva pri« čakujejo brzovlak iz Beograda, od koder prihaja savezni podstarešina Gangl. Vlak prispe in navdušeno je pozdravljen »naš očka«-. Nekaj gostov krene takoj popoldne na pot proti Krku. Vožnja je prijetna in mirna. Na Krku pričakuje ogromna mno« žica ljudi prve goste. Sokoli in deca v svečanih krojih, narod v pestrih narodnih nošah. Pozdravlja. Toplo in presrčno. Zve« •er zažari obala v električnih žarnicah im kresovih, da se svetlijo žarki, simboli svo« bode in se odbijajo od vala do vala naše« ga Jadrana. Vsa javna poslopja so slavnostno raz* vetij ena in prekrasni transparen ti žare -lasti na gimnazijskem poslopju. Po mestu so slavoloki Lz lovora in oljke, kot simboli slave in miru, ki si ga želimo. Po nekate« -h hišah vlada ostentativna tema ... V nedeljo zjutraj nas prebudijo zvoki aške godbe, ki igra budnico. Narod je e na ulicah in se ozira le na preteče ne« Ali to je usmiljeno in dobro. Črne ■Make razžene veter in prekrasno pomlad« -,o soinee razlije zlate žarke po otoku. »roraia množica naroda, ki je prispel iz seh krajev otoka, se zbira k odkritju spo* t-noske plošče na Frankopanovi IcuM, ki sto« ■ na šetališču kralja Aleksandra Navzo* či so predstavniki kr. vlade, ministrstva prosvete in vojske, zastopnika Beograda in Zagreba, občin in cerkve in je bilo s tem obeležje kar najbolj slovesno. Znani stari borec za narodna prava g. dr. Dinko Trinajstič ves solzan govori prekrasno in so mu vsi navzoči burno pritrjevali. Po odkritju mramorne plošče, ki pred« stavlja državnega orla, krepko stoječega na trdni podlagi, sledi razvitje prapora sokol« skega društva Krk. Gostje so prispeli pravkar s Sušaka in Raba na dveh parni« kih, ki sta bila natlačeno polna. Zagrmeli so topiči in rakete, ko so začeli gostje za« pušičati parnika. Razvil se je ogromen spre« vod, kakršnega Krk še ni videl. Godbe, Sokoli, deca, cvet krških deklet v prekras« nih narodnih nošah in nepregledna množi« ca otočanov je prišla na slavnostni pro« stor. Po govoTU starešine Sokola dr. Luči* ča je povzel besedo savezni podstarešina E. Gangl, kar je izzvalo nepopisno navdu« šeroje. Razvil je prelepi prapor, ki ga je izvršil po načrtu prof. Santla drž. osrednji zavod iz Ljubljane. Prapor je umetnina pr« ve vrste, v čast vsem, ki so ga delali. Razvila se je povorka po mestu. Popol« dne je bila javna telovadba na prostem pri najlepšem vremenu. Nastopilo je več od« delkov, skupno 600 telovadcev in telovadik. Nato je pa narod zarajal na zeleni trati v starodavnem kolu. Po šesti uri se je zbral ves Krk zopet na obali, da se poslovi od gostov. Dostojne manifestacije so utrdile v narodu vero v boljšo bodočnost, optanti so se pa lahko prepričali, da se spoštuje svoboda pri nas tako kakor je prav. Nikjer ni prišlo do najmanjšega incidenta ali izzivanja, kar moramo posebno naglasiti, ker ni izklju* čeno, da se ne bodo culi od kake strani glasovi, ki bi trdili nasprotno. Na Jadra* nu se dela in ta lepi napredek je najbolj* še sredstvo za krepitev vere v trdno in močno Jugoslavijo. Razveseljivo dejstvo je nadalje, da je ravno na otoku Krku krepko razmahnil Sokol svoja krila im bo širil svojo idejo do tedaj, dokler ne ob j a* me vsega otoka in zadnjega otočana misel sokolskega bratstva. Zato tudi priporoča* mo našim rojakom, ki hodijo tako radi na Krk, da ga obiskujejo še bolj, ker bodo našli ta.m poleg zdravega podnebja tudi bratska srca. Uničujoča toča in sneg v Zasavju Nenavadno aprilsko neurje Litija, 29. aprila. Včeraj poprMn-e ofo 14. so prilezli na nebo temni oblaki, ka niso obetali nič do« brega, In res se je kmalu vsula silovita toča, kakršne prebivalstvo Zasavja v tem času ne pomni že preko 60 let. Iznad 15« tijskega okoliša so se grozeči oblaki po« mikali pro-ti Palšniku, Preski in Št. Jurju ipod K umom. Tam fe toča razsajala uničujoče ln je •tklestila vse popje s sadnega drevja. Še rvečer ob 19. je je bilo 5 cm na debelo in je bil posebno ves šentjurski hrib popol« rtoma žameten in pobeljen. Ljudje, ki so danes prišli v Litijo iz Preske in z Dol« gega broda. so pripovedovali, da je precej toče ležalo tudi še danes. • Trbovlje, 29. aprila. V ponedeljek: te torek popoldne smo imeli hude nevihte. Med grmenjem im tre* sikanjem se je obakrat usula toča, ki je Hita posebno huda v torek popoldne. Pad« lo je je za 3 prste na debelo in je je bilo . ra nekaterih krajih najti še danes dopol« j — Okleščeno popje dme. Na mladih sadikah im n.a sadnem drevju, ki je ravno začelo cvesti, je na* pravila precej škode. Po okoliških hribih je precej niOj ta šmentana ljubezen« je snoči doživela krstno predstavo v ljubljanskem Narodnem gledališču. Sevnica gradi vodovod Sevnica, 29. aprila. Kakor je bi za Ljubljano izreden dogo« dek, ko je prispel prvi novi tramvajski voz, tako je bil tudi ponedeljek 27. t. m. važen dan v razvoju trga Sevnice. Prispel je namreč prvi vagon cevi za gradnjo na* šega vodovoda.' Ze popoldne so zaplapola* •le raz hiše državne trobojnice. Okoli pol 18. se je zbralo na trgu 13 okrašenih vo* zov, ki so odpeljali drug za drugim, z gasilsko godbo na čelu, proti kolodvoru. Žal je zopet nagajalo aprilsko vreme. Na« 1 ožili so na vozove po 10 do 15 po 3 m dolgih železnih cevi, ki so bile izdelane v železarni v Varešu. Sprevod se je s kolo* dvora zopet vrnil na sevnišiki trg. Povsod je bilo dovolj radovednežev, še več kakor na Frančiškanskem mostu v Ljubljani.. . Sredi trga, pod staro liipo je župan Kru* lej ozmanil navzočim občanom, da se bli* ža uresničenje davne želje po vodovodu. Vozniki in godci so bili naito pogoščeni. Da je bilo razpoloženje še bolj veselo, je tudi zasluga širom Sevnice znanega g. Str« joso popolnoma nepotrebne skrbi... Kadar se zgodaj spomladi trenutno soinee smehlja z jasnega neba, a potem se zopet nepričakovano lilije ledena ploha, tedaj se bojite za Vašo nežno kožo. Ali to so prav nepotrebne skrbi! Elida Creme de chaque heure varuje in neguje Vašo kožo in pokrije obraz in roke s povsem fino skoraj nevid-ljivo kopreno. Potem naj bo zunaj še tako nestanovitno vreme — Vaša koža ostane nedotaknjena, vedno enako plemenita in nežna — kajti Elida Creme de chaque heure jo varuje in neguje. ELIDA CREME DE CHA0UE HEURE naida, Id se je z zabavnim nagovorom na vse navzoče izkazal kot slavnostni govor« nik. V kratkem dospe še 11 vagonor cevi Z gradnjo vodovoda bodo pričeli najbrže 15. •junija. Glavni vod bo dolg do 4 km. Upamo, da bo delo končamo šc pred zimo, kar bo v korist in ponos trga Sevnice. Dolenjske Toplice prevzame banska uprava? Novo mesto, 29. aprila. Kopališče Dolenjske Toplice bo, kakor vse kaže, prevzela banska uprava ter bo s tem zelo ustreženo prebivalstvu in tudi ustanovi sami. Danes dopoldne si je kopa« Iišče ogledal podbam g. dr. Pirkmajer v spremstvu bamskega zdravstvenega imšpek« torja g. dr. Dolšaka im tehničnega izveden* ca g. imž. Skaberneta. Ogled kopaliških na* prav je bil potvsem zadovoljiv, kar še bolj podpira nado, da bo banska uprava pre« vzela to ustanovo. G. podbam si je s svojim spremstvom popoldne ogledal še žensko javno bolnico, katero je pred nedavnim prevzela banska uprava ter se tudi o njej pohvalno izra« zil. Nesreče in druge nezgode Ljubljana, 29. aprila. Ljubljanski živilski trg je ob gotovih dnevih prava novinarska borza za lokalne novice, kajti tam se urno razširijo vesti o vseh jutranjih im dopoldanskih dogodkih v mestu ali bližnji okolici. Danes je bil tržni dan. Prišlo je prav mnogo okoličamk in se je kmalu po 9. raznesla nekoliko pretirana vest o tragičnem samomoru ne* ke mlade žene, katere mož je brez posla.. Biilo je davi ob 7.20, ko je reševalni avto odbrzel iz mesta po Tržaški cesti proti Kozarjam. Tam je v neki hiši davi izpila večjo količino lizola 28iletna Marija T. Za« radi silnih bolečin se je zvijala v krčih in avto jo je z največjo naglico odpeljal v bolnico, kjer so ji še pravočasno nudili zdravniško pomoč. Ohranili so Jo pri živ« Ijemju. Vzroka svojemu obupu mlada že* na noče povedati. 201etni cigan morzilkamt Albin Reihert z Jesenic je v nedeljo na Jesenicah po go* stilnah muznciral im se je pozno pomoči vračal domov. Stanuje v mobilnem vago* nu. Na cesti pa je bil napaden in je dobil z nožem zmatno vrezmimo v vrat Cigan zadeve ni hotel sprva prijaviti jeseniškim orožnikom, marveč je lepo doma ždel in je rano zdravil s ciganskimi zdravili. Ker pa so se pojavile komplikacije, se je da« nes popoldne zatekel v ljubljansko bolni* co im povedal, da je, vračajoč se domov, naletel na večjo skupino jeseniških fan* tov. Prišlo je do prepira, in ga jt nekdo z nožem sumil v vrat. Bolmica je njegovo izjavo odposlala orožmiški postaji na Je* senicah, da uvede poizvedbe o napadalcih. Cigan sam pa pravi: — Bila je tema im nič ne vem, kdo me je rajsmil... Na deželi se mladima prav rada igra s fičafajem. Tudi v Kammnku se je v nede* ljo deca igrala na nekem travniku im je streljala po svoje. Nesreča je hotela, da je neki delček zadel 121etmega učenca me* ščamske šole Karla Vavpotiča naravnost v levo oko. Sprva ni bik) videti, da bi bila poškodba nevarna in zaito je deček ostal v domači oskrbi. Ker so se pojavile kom* plikacije, je moral fant danes vendar r ljubljansko bolnico. Nova prosvetna postojanka v Gozdu J? iS?V- Sj^i^MiSiS '; Kamnik, 27. aprila. V nedeljo ob 15. so na prav lep način blagoslovili novo narodno šolo na Goz« du. K presrčnemu slavju je prihitelo zelo mnogo Kam= mičanov, ki so se diiv.ili le« permi poslopju, stoječemu tik ob cesti na Črnivec. So« lo so z blagoslovitvijo ofi= oi.jelno izročili svojemu na« imenu, ona pa svoj vzvišeni mamen že izvršuje ter jo obiskuje 86 otrok obojega spola Številno občinstvo je že uro pred pričetkom slavno« sti napolnilo prostor pred šolo im hribčke ob šoti. Bla« goslovil je domači župnik g. Matija Selan, ki je po« preje sam učil v župmišču na Gozdu, skoro tričetrt ure hoda v hrib od sedanje šole, ki je na Krivčevem. Upravitelj g. Stanko Andol* šek je pozdravil gg. vlad. svetnika dr. Ogrina, nadzornika Lukežiča, župana Krat* narja, domače občinske može im vse goste, ki jih Črna, vsa v zastavah, do nedelje še ni videla v takem številu. Govorila sta še gg. dr. Ogrin in Lufcežič, ka sta v lepih besedah orisala potrebo šale ter izražala up, da se bo mladima oprijela učenja z veliko vnemo. Nato je bila gostom v šoli servirama zakuska im je bilo izrečenih še mnogo zdravic im iskrenih želj, da bi bil uspeh v novi lepa prosvetni postojanki čim večji, J Nova premiera na Šentjakobskem odru Ljubljana, ajprtla. »Gospod senator« n4 delo, ki bi ostavi* lo neizbrisne dojirte, ima pa vse odlike ljubeznive in solidne komedije starega ko* va ter omogoča v temperamentni izvedbi celo bril jam tem uspeh pred publiko, ki je že dovolj zrela, da se ne zadovolji z vsa« knm teatersik im šum dom. Šentjakobčani zmajo izbirata repertoar za svojo razvajenejšo publiko in kar je glavno: znajo ga predstavljati v obliki, ki daleč prekaša zmogljivost povprečnih di« letantskih skupim. Morda sta jim baš nji« hcvva izbirčmejša roka in krepko strerolje* nje po dovršenejšem igranju poma-gaJa pri« dobiti si kader stalnih gledalcev, ki bi jih bulo veselo vsako poklicno gledališče. Pri njihovih predstavah se poučtiš kakor po« vabljenec v prijetnem družinskem krogu m se ti kar nič ne ljubi biti v skrbeh za čas in pozmo uro. To navzlic temu, da je njihov dom pravi dezolatni unikum, kar se tiče tesmosti, od um osti, nezadostne opreme z odrskimi tehničnimi pripomočki im sto drugih nedostatkov. »Arme Leute koehen mit \Vasser«, to je res in idealizem pa požrtvovalnost utegneta pričarati od« sev umetnosti na vsako šmiro — vendar se mi vidi, da bi bilo istotako častno im dobro, če bi faktorji, ki jim je skrb za zunanjo lepoto našega mesta baš v tem času toliko na srcu, žrtvovali pol misli (i pol dejanja) tudi njegovi notranji lepoti, njegovim kulturnim potrebam m delu. ki se vrši tu dovolj uspešno za trza d os rit ev vsaj nekega dela teh potreb. To je dokaj čudno poročilo o n ajtioveju si premieri na šentjakobskem odru. kaj ne? O vsem govori, samo nič o predstavi sami. Ampak to je že moja metoda. Naj* rajši opozarjam na ovire im nedostatke, s katerimi se mora kje boriti kakšmo umet« niško udejstvovanje. z namenom, da bi pripomogel do izboljšanja — ocene se mi zdijo toliko časa manj potrebne. Komur je končno za oceno predstave m posameznikov, si jo lahko prebere v »Na« rodu«; še bolje bo storil, če pojde k na* slednji predstavi sam zase ocenjevat Ne bo mu žal! Nasprotno, če bo prej žalost* nega razpoloženja, bo odšel po predstavi najboljše volje. K. K. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Četrtek. 80-: Slehernik. Predstava v operi- D. Petek, 1. maja: Zaprte. Sobota, 2.: X Y Z. Premijera. C. Nedelja, 3.: Slehernik. Predstava ▼ operi. Izven. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Četrtek, 80. : Slehernik. Red D. Petek, L maja: Simfonični koncert r Unionski dvorani Izven. mariborsko gledališče- Začetek ob 20. Petek, ]. maja : Zaprto. Sobota, 2.: Odgodena no?. Zadnji?. Cene od 12 do 2. Nedelja, 3. ob 16.: Začarana žaba. Kuponi. — Ob 20.: Kavalir Miško- Premijera. Izven. ptujsko gledališče Začetek ob 20. Ponedeljek, 4. maja: Cirkuška princesa. Gostovanje mariborskega gledališča. šentjakobski gledališki oder. Začetek ob 20.15 Sobota, 2. maja: Deviški venee. Nedelja, 3.: Deviški venec. CELJSKO MESTNO GLEDALIŠČE. Nedelja, 3. ob pol 16.: Prodana nevesta. GcstovjajB ljubljanske opera. Domače vesti * Za cenjene naročnike, ki jim poteče naročnina konec aprila, je uprava »Jutra« včeraj pritožila položnice, da morejo z njimi obnoviti naročnino za maj. Prosim vse, naj zaradi olajšanja poslovanja in reda v dostavljanju lista ter z ozirom na pogoje nezgodnega zavarovanja nakažejo naročnino tako} prve dni meseca maja. Hkratu naj blagovolijo poravnati tudi morebitne zaostanke. + Ljubljanski velesejem. ki se bo vršil od 30. maja do 8. junija je popolnoma zaseden; zato uprava velesejma ne more več sprejemati prijav za razstavne prostore v paviljonih. Na razpolago je le še nekaj nepokritega prostora na prostem. — Društva, organizacije itd., ki imajo za letošnjo pomlad predvidene svoje kongrese in shcne prireditve prosi uprava ljubljanskega velesejma da iste postavijo v čas letošnjega XI veleseima. Svoje sklepe naj društva sporoče naravnost pri upravi velesejma. ki jim bo šla v vsakem pogledu na roko. * Denarni zavodi, ki še niso imeli v razprodaji legitimacij za obisk ljubljanskega velesejma. pa jih žele prevzeti v prodajo za XI- ljubljanski velesejem, ki se bo vršil od 30. maja do 8. junija t. 1. naj to sporoče uradu velesejma v Ljubljani. * TriglavanI na Kum! V soboto in v nede-Ho se bo vršil Triglavanski zbor zagrebške in ljubljanske edinice JAD Triglava na Kumu Odhod iz Ljubljane v soboto ob 13.49 tako da smo še istega dne zvečer na Kumu kier se bo vršil zbor. Povrnili se bomo v nedeljo. Triglavani iz Ljubljane, ki se mislilo udeležiti zbora na Kumu. naj se javijo do petka zvečer pri tajniku tov. Zaisku. — Odbor. x + Prošnja javnim uradom, ustanovam ln podjetjem Preieli smo: Osrednja protitu-berkulozna liga je za letošnje protituber-kulozne dneve izdala propagandne kolke, ki se bodo te dni pričeli razprodajah. Liga bo kolke dostavila vsem našim večjim podietiem in javnim ustanovam s prošnjo. da bi jih ob priliki protituberkuloznih dni nalepi j ali na vse dopise. Ker so kolki namenieni za zbiranje sredstev za počitniške kolonije otrok in za protituberkulozno akciio lige. prosimo vse. da odkupijo čim več "kolkov in tako materijalno podpro to dobrodelno gibanje. * Brzojavke banovinskih Institucij. Po objavi ministrstva banovinske institucije n. pr. bolnice, elektrarne, zaloge šolskih knjig, vzgajališča itd. kakor tudi vse one institucije, ki so pred osnovanjem banovin pripadale samoupravnim oblastvom, niso oproščene plačevanja brzojavne pristojbi- n e. „ _ * Telefonski promet Maribor-Krnovo. Te dni ie bil otvorjen telefonski promet Maribor-Krnovo (Jagerndorf). Pristojbina _ za navadno govorilno enoto znaša 47.85 Din. * Eksoresni paketi za Italijo. Kakor objavlja naša poštna uprava, se ekspresni paketi ne morejo pošiljati v Italijo, ker italijanska noštna uprava ne dostavlja ekspres-nih paketov. Dovoljeni pa so v prometu z Italiio zelo nujnj paketi do teže 5 kg. za katere ie treba olačati tudi ekspresniro. * Razdelitev podpor zagorskim radarjem Te dni je razdelila komisija v Zagorju 32 tisoč d:nariev nodpore v ■o-bliki nakazil za živila. Prisnevalj so 15.000 banovina, 10.000 zagorska občina in 8000 bratovska skladni-ca. Podpore so bili deležni le poročeni rudarji. Znatne stavbne prihranke dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg št. 25/L * Novi grobovi. V ljubljanski bolnici je včeraj na svoj 59 rojstni dan umrl g. Anton B r e g a r. višji železniški uradnik v pokoju. Pogreb bo jutri ob 16. — V celjski bolnici sta umrli 28. t. m. 65 letna Marija Kačnikova iz Kamenč pri Braslovčah iji 18 letna Uršula Zi danski iz Loke pri Žusmu. — V Mariboru sta umrla: v bolnici 661etna zasebnica Terezija Škupičeva, v Pobrežju pa 691etni zasebnik Anton C i-1 e n š e k. — V Novem mestu je umrla gdč. Malči Štavbarjeva, v starosti 57 let. Pokojnica je bila ena najstarejših privatnih nameščenk. ki je službovala pri tiskovnem podjetju Krajec nasl. nepretrgano celih 40 let. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Prizadeti litijski obrtniki. Poročajo nam: Davčna ocenjevalna komisija uraduje te dni v Litiji za ves okraj. Včeraj se je vršilo ocenjevanje za Litijo samo. Litijski obrtniki so se zglasili na davkariji, bilo jih ie 36. in so izjavili, da so sicer vsi voljni plačati primerne davke, vendar pa da predpis ni v pravem razmerju s sedanjim njihovim Kdo je Naneta? Odgovor jutri na tem mestu! Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani 29. aprila 1931. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatuii, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin 8 padavine v mm Ljubljana 7, 763.8, 4 6. 90, WSW1, 10, dež, 3.2. Maribor 7, 761 7, 5.4, 95, tiho, 10, dež, 4.1. Zagreb 7, 762.8, 7.2, 88, W2, 1, dež, 2.2. Beograd 7 762.1, 9.8, 76, NW4, 1. —, —. Sara j. 7, 764, 5.4. 94, tiho. 9, dež, 10.1. Skoplje 7, 761.3, 7.8, 93, tihp, 4, —,—. Kumbor 7, 760.4. 12.7, 82, SE4, 10, dež, 3.4 Split 7, 761.7, 11.8, 77, El, 8, dež, 7.2. Rab ni depeše. Vis 7. 761.0. 11.4, 54. E.6, 1, dež, 4.2. Mostar 7, 761.0, 12.0. 88, S2, 10, —, —. Temperatura je bila v Ljubljani najvišja 16.1, najnižja 3.4. Maribor 13.8, 3.5. Za. greb 18.3, 6.4. Beograd 19.4. 7.2 Sarajevo 19.2. 5.0. Skoplje 20.2, 7.6. Kumbor 19.3. 10.2. Split 18.4, 10.6. Rab ni depeše. Vis 18.8. 10.2. Mostar 20.2. 9.8. Solnce vzhaja ob 4.44, zahaja ob 19.11. Luna vzhaja ob 17.11, zahaja ob 3.51. gospodarskim stanjem. Po ključu, ki jc bil uveden pred časom, so prehudo prizadeti, ker je predilnica reducirala obrat, topilnica pa že nekaj let stoji in so zaradi silno poslabšanega gospodarskega položaja prebivalstva posebno tudi obrtniki prikrajšani na dohodkih. V vseh družinah vlada potrtost Ker obrtniki z intervencijo pri davčnem uradu niso uspeli, bodo poslali delegacijo k finančni upravi v Ljubljani. * Likovič Joža: »Prodane duše« je povest o bridkem življenju primorskih Slovencev. Med pestro vsebino so vpleteni resnični dogodki, ki se v vsej grozoti odigravajo med našimi primorskimi brati. Povest se dob, za ceno 30 Din po knjigarnah v Ljubljani. Celju. Mariboru. Novem mestu in pri pisatelju v Ljubljani Riharjeva ulica 4. * Humano društvo Slovenska podpora v Beogradu priredi svojo IV. veliko zabavno prireditev to soboto zvečer v prenovljenem lokalu kavarne ^Blejsko jezero» v Ka-ragjorgjevi ulici 9.. Sava. Vabljeni vsi prijatelji in dobrotniki, voljni podpreti siromašno slovensko deco in brezposelne delavce. * Blejsko tujsko prometno in olepševalno društvo Zarja ie v najlepšem _ razmahu. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi skrbi za olepšavo kolodvorskega dela Bleda. Lan-je napravilo pota do krasnega razgledišča »Kuhavnica«. ki dominira nad vso blejsko okolico. Razgledna točka je dosegljiva v 20 minutah od kolodvora. Manjka pa še markacij, napisnih in orijentacijskih tabel, kloni itd. Treba je še dosti dela in gmotnih sredstev. Društvo priredi to nedeljo v hotelu »Triglav« zabavni večer, da bo vsa! nekoliko krilo izdatke pri svojem delovanju. * Naselitev ciganov na Dolenjskem. Iz Novega mesta nam poročajo: Kakor se doznava. pridejo tudi naši cigani naposled do svojega stalno odrejenega bivališča. Tako bo končano večno cigansko preseljevanje iz kraja v kraj. s čimer so povzročali veliko nadlego gozdnim posestnikom. Za naselitev je določeno od agrarne reforme 10 hektarov zemljišča katastrske občine Vrh-polje občina Orehovica, kamor se bo moral naseliti ves okoliški ciganski živelj. Dolenjsko prebivalstvo to uredbo vsekakor odobrava. * Tragična smrt umobolnega mladeniča. 221etnega umobolnega mladeniča Boža Te-šiča, doma iz Kruševca. so odpravili z vlakom v Tuzlo. Nenadoma pa je Tešič skočil blizu Vjnkovcev skozi okno vagona in padel na tir tako nesrečno, da je obležal na mestu mrtev. * Sezona Kraplnsklh Toplic se začne 16. aprila, dočim se naznanja na razna vprašanja, da je že za veliko noč obiskovalcem omogočeno kopanje in stanovanje z oskrbo v restavracijah. V dobi predsezone od 16. aprila do 16. junija in po sezoni od 1. septembra naprej so, kakor doslej. 30 dnevne kompletne kure za 1280 Din, drugače pa so vse cene kopelj in stanovanj vsakemu obiskovalcu znižane za 25%, državnim uradnikom, upokojencem, duhovnikom itd. pa za 50 odst. Avtobusno podjetje Falk vozi dnevno iz Zagreba ter odhaja približno ob 4. popoldne od vogala Petrinjske in Am-ruševe ulice. Prihod na postajo Zabek naj se pravočasno in točno javi upravi kopališča, da uredi ta prevoz, ker ie začetek rednega kopališkega avtoprometa šele sredi maja. Vsa druga pojasnila in prospekte daie radevolje in brezplačno na razpolago kopališka uprava in vsi potniški uradi. * Tovarna Jos. Relch sprejema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. ITO zobna pasta najboljša! Iz Ljubljane u— Ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek ob 19. v dvorani OUZD 13. vajeniško predavanje. Govoril bo g. prof. dr. Valentin Rožič o temi »Jadranski biseri« s skioptičnimi slikami. Vstopnina je prosta. Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki. — Na tem večeru zaključi zveza svoja predavanja v tekoči sezoni. u— Prva repriza »Slehernika« bo drevi v operi za red D in gledališka pisarna objavlja: Uprizoritev misterija o življenju in smrti bogatina Slehernika je zapustila v občinstvu, ki jp v nedeljo napolnilo operno gledališče, globok vtis. Delo bo nedvomno privabilo v gledališče množice religijozno čutečega meščanstva in prebivalstva z dežele. Misterij ie spesnil v strogo katoliškem duhu znani katoliški pesnik Hugo Hoff-mannsthal. mojstrsko ponašil in priredil pa Oton Župančič. Predstavo priporočamo ne le vsem vernikom, temveč tudi onim. ki se hočejo poučiti o poslednjih rečeh. Seveda tudi noben ljubitelj vznešene pesniške besede ne bo zamudil te prireditve, ki spada nedvomno med najbolj uspele predstave naše drame Cene so običajne dramske. u— Reprizi Izvrstne veseloigre »Deviški venec« na Šentjakobskem odru bosta v soboto in v nedeljo. Posetniki se izvrstno zabavajo in temeljito nasmejejo. Vstopnice se dobe v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu. u— Komu ni znana žalostna zgodba o Samsonu njegovi moči. ženini izdaji in njegovem padcu? Snov je zelo primerna za glasbeno obdelavo v obliki oratorija. H§n-del je postavil v ospredje simpatije junaka Samsona, njemu naspoti stoji Harapha. bolj junak besede kakor moči. Vsak je reore-zentant svojega naroda in Boga, Izraelci, Filistejci. Jehova, Dagon. pravoverstvo. krivoverstvo. To je notranja vsebina boja. Na zunaj se kaže seveda le v zasužnienju Samsona, njegovem in izraelskem obupu ter v njegovi junaSki smrti. Dva svetova si stojita nasproti. Velika katastrofa, ki Jo povzroči Samson, ko poruši tempelj nasprotnega malika Dagona. konča spor. — Koncert bo v ponedeljek. u— Tzkušnjava v puščav! je naslov Krič-kovi kantat? za soli. zbor Jn orkester, ki Jo bo izvajal jutri na ITI. simfoničnem koncertu pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske s sodelovanjem solistov:Bernot-Goh>- | FOTO - potrebščine Perut* • Kodak - Mlmosa - Satrap Plošče ' papir vseh vrst vedno sveže v zalogi DROGERIJ A RANO Ljubljana Maribor bova. Milan Jug in Anton Petrovčič ter s spreml.ievanjem Orkestralnega društva Glasbene Matice in opernega orkestra v unionski dvorani. Podrobna razlaga je tiska na v koncertni programni knjižici, kjer ie besedilo Izkušnjave in pa vseli treh Adamičevih narodnih legend. Vstopnice v Matični knjigarni. u— Razstava pismenih In risarskih Izdelkov obrtno nadaljevalne šole za umetno in oblačilno obrt na Prulah bo v nedeljo od 9. do 16. Vabijo se vsi. ki se interesira.io za to, posebno pa mojstri in pomočniki teh strok. u— Stavbinskim delavcem! Odsek stav-binskih delavcev NSZ sklicuje za nedeljo ob 9. v dvorani OUZD člansko zborovanje. Odsek vabi vse člane, da se gotovo udeležijo važnega sestanka, ker se bo na njem poročalo o prvem razgovoru, ki so ga zastopniki organizacije imeli z zastopniki po-slodavcev. Na sestanek smejo člani pripeljati tudi svoje prijatelje stavbinske delavce. u— Alt se Primož Trubar poslavlja od Ljubljane? Novinar je zajel včeraj na cesti mojstra Bernekerja, ki ima še danes dobre zveze z gospodom Primožem. In mojster Berneker je zaupno povejlal tole: Onilega dne sem šel v Narodni dom in sem videl, kako so oskubli Trubarjev gaj. da stoji sredi gmajne oče naše besede in pridi-guie kamenju pokoro. Ponoči se mi je nato v spanju prikazal prijatelj Primož in je v sveti jezi rekel: »Ni me vredna grešna Ljubljana! Prav kar sem bil pri Ivanu Hribarju pod Rožnikom, ki je štel 10.000 kro-tiic zame in mu potožil ljubljansko nehvalež nost Pa pravi gospod Hribar: Kar k mojstru Bernekerju stopi, da ti izve drugod za dostojen kvartir. Najraje bi šel v Celje, kier so me nekdaj »obraitali.« Ko sem se zbudil, sem odločil v srcu: V Celje jo mahneva! Čeprav je zadnji april, ta zgodba ie vendar resnična. u— Novi avtomatični bufet v Šelenbur-govj ulici bo že v par dneh izročen prometu. Včeraj dopoldne se je vršil ogled zelo okusno urejenega lokala. K ogledu so bili povabljeni številni predstavniki, ki so se prav pohvalno izrazili o ureditvi, kakor tu-o umetnosti nove modeme ljubljanske pridobitve. Avtomatični buffet bo dobrodošel prav vsem slojem, ker je higijenično in praktično narejen, še bolj pa. ker bodo jedila in pijače v razni izberi po nizkih cenah. u— Nova moderna pekarna. Mladi, podjetni pekovski mojster Vilar Jz Spodnje šiške je sklenil z >Grafiko< pogodbo, da napravi v novi palači ob Masarvkovi cesti moderno pekarno. u— Hotel Miklič bo podaljšan. Pred nekaj dnevi so začeli kopati temelje za podaljšek hotela Miklič ob Masarykovi cesti. G. Fran Miklič namerava sedanji hotel podaljšati ob Masarykovi cesti še za 23 m. V podzemlju se bo nahajala v novi zgradbi velika dvorana, namenjena za razne prireditve, a v nadstropjih bo 52 novih sob, tako, da bo hotel Miklič imel na razpolago 128 sob. Med hotelom in palačo »Grafike« bo ostal Se nezazidan prostor v širini 21 m. u— Gradbena dela za poslopje tramvajske remize v Zg. Šiški zadaj za hišo »Pri Citrončku« so v polnem razmahu. Poslopje bo odmaknjeno od ceste okoli 50 m, tik ob cesti pa bodo zidali moderno vilo kot upravno poslopje in stanovanje ravnatelju. Remiza bo lahko vzela pod streho okrog 50 vozov. Celotno poslopje bo merilo 102 metra v dolžini in okrog 15 metrov v širino. V ozadju pa bo shramba za vozove daljša za 5 metrov od ostalega poslopja. Poleg remize bo v drugem delu poslopja kovačnica. mizarska in pleskarska delavnica, skladišča, garderoba z umivalnico, kopalnica in razne pritikline. Strop in streha celotnega poslopja bosta ogromna železo-betonska oboka ležeča na zunanjih obočnih zidovih in skupno na srednjem nosilnem zidu Zgradba bo v celoti iz železobetona ter bo poleg nebotičnika PZ ena največjih in najogromne.iših zgradb. Zazidana ploskev bo znašala 3400.3 kvad. metre. Remiza mora biti gotova do junija. Gradi jo podjetje inž. Fran Tavčar z vsemi mogočimi tehniškimi pripomočki. Te dni so prispele tirnice za remizo, v ostalem se pričakuje pri tramvajskih delih, da bo v kratkem dovoljena tudi koncesija za gradnjo proti proti Št. Vidu in se bo najbrže s temi deli pričelo že meseca julija. u— Zeljarska pravda. Prihodnje dni se bo pred ljubljanskim sodiščem zaključila pravda trnovskih zeljarjev, ki je vzbudila v ljubljanski javnosti mnogo zanimanja, a je zeljarje pripravila do tega, da so pričeli hudo borbo proti tržnemu nadzorstvu. Ze-ljarji se niso hoteli ukloniti, da bi znižali ceno kislemu zelju na 3 Din. Tržno nadzorstvo jim je odvzelo najprej stojnice ter jim sploh prepovedalo prodajo zelja na živilskem trgu. To odredbo je pozneje banska uprava potrdila Dalje je lani novembra magistrat ovadil osem zeljarjev zaradi prestopka člena 8 zakona o pobijanju draginje. Vršili sta se pred sodiščem že 2 razpravi. Bilo je zaslišanih več prič in te dni bo pravda naposled zaključena. u— Izgubljena aktovka. Pred 4 dnevi je nekdo pozabil v razpravni sobi št 28 deželnega sodišča aktovko. Lastnik naj se zglasi pri vratarju. u— Pri Pirnat, Pajnlč. Widmaver dobite »Pan«. Okusna in zdrava je KOLINSKA KAVA! TVORNICA CIKORME Iz Celja Za male prince in princeske pri tvrdki Josip Kveder Ljnbljana, Krekov trg St. 10. IhACRTUj_L PRORACunE. OBRA&Urfefc | TLHfl HA/VE-Tl-VOD/TVO. MOBILUUTD^ TEHtilCni BIRO ARU.lVAf1 ZUPArtl L0UBL3AHA GRADffCE. 43.TE.L.27%\ e— Važno opozorilo gledališkemu občinstvu. Vsi, ki so rezervirali vstopnice za nedeljsko gostovanje ljubljanske opere s po-»pularno opero »Prodano nevesto« nai jih dvignejo najpozneje danes do 18., ker bodo sicer prodane drugim Pričetek predstave v nedeljo bo ob pol 16. e— Pri letošnjem 60 letnem jubileju bo prejelo Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v priznanje za človekoljubno delo lep društveni prapor, ki bo izročen društvu na dan proslave 7. junija na svečan način. Prispevki za kritje stroškov naj se pošiljajo ge Franici Stermecki ali pa ge. Marti Jellenzovi v Celju. — Reševalni oddelek sporoča, da njegov rešilii avtomobil prevaža prav vse pomoči potrebne osebe, izvzemši bolnike z infekcijskimi boleznimi.. Seveda interesentom ni mogoče ustreči, če oddelka ali njegovih funkcijonarjev ne obvestijo. Prijave je treba oddati točno in na. ravnost poveljstvu reševalnega društva aH vsem njegovim članom in funkcijonarjem, v nujni potrebi pa tudi mestni policiji Oddelek se lahko obvesti tudi telefonično na številke 99, 92. 100 in pozneje tudi štev. 1. e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja In okolice se bo sestalo v soboto popoldne v Laškem. Odhod iz Celja ob 16. Pridite vsi! e— Mestni kino. Drevi ob po! 21. posled-njič krasni kolorirani zvočni film »Kralj vagabundov«. Predigra: 2 zvočni enodejan-ki. e— Pojasnilo. Naprošeni ugotavljamo, da nam dopisa iz Štor, ki je obravnaval med drugim tudi razmerje železarne in teharske občine do štorske slovenske šole. ni poslal g. Herman iz Štor, kar se mu Je skušalo e nekajkrat očitati. Toliko v pojasnilo. e— Nerazumljivo ukinjanje električnega toka. V zadnjem času se dogaja v okolici mestne osnovne šole, da je električni tok opoldne med 12. in pol 14. ukinjen brez predhodne objave, kar vzbuja mod prebivalstvom nevoljo. Zlasti so težko prizadeti radio - amaterji, ki ne morejo poslušati v svojem skromnem opoldanskem odmoru važnih sporedov raznih radio - postaj. Tudi v gospodinjstvih, kjer se uporablja električni tok za kuho, likanje itd., take motnle niso dobrodošle. V zadnjih 10. dneh je bil tok ukinjen kar štirikrat Prosimo nujne ureditve! e— Vandalizem v mestnem parku. Nedavno smo objavili dvoje mnenj glede ureditve malega planinskega vrtiča v mestnem parku, ki je bil v zadnjem času precej zapuščen. Glede na tujski promet bi bilo zelo važno in potrebno, da bi razpolagali z malim skrbno urejenim alpinumom. v katerem bi letoviščarji-tuici mogli spoznati vsaj v glavnem našo planinsko floro. Pred dnevi pa so morali stalni skrbniki in obiskovalci alpinuma v parku z gnevom ugotoviti, da so neznani vandali čez noč potrgali vse cvetove redke in zakonito zaščitene Da-phne B!agayane. Ali se nasad res ne bi dal primerno zavarovati pred pobalinskimi zli-kovci ki zaslužijo pač najstrožjo kazen? Iz Maribora a— češki železničarji na poti skozi Maribor. Jutri 1. maja z brzovlakom ob 13.58 se pripeljejo v Maribor češki železniški uradniki iz Prage, ki bodo 16 dni potovali po Jugoslaviji. Na kolodvoru jih bodo sprejeli tukajšnji železniški uradniki ter JCL. 2e z istim vlakom se odpeljejo naprej proti Ljubljani, odkoder bodo napravili izlet na Bled in se nato odpeljali naprej proti Zagrebu in po ostali državi. Dne 16. maja z brzovlakom ob 14.45 se bodo vračali skozi Maribor. a— Iz sodne službe. Sodna praktikanta s sodniškim izpitom E. Pureber ta J. Pun-čuh sta premeščena iz Novega mesta k okrožnemu sodišču v Mariboru. a— Iz gledališča. Danes bo priljubljena opereta »Cirkuška princesa« za ab. C in kupone. — Sijajna burka »Odgodena noč« se bo ponovila zadnjič v soboto Po kinematografskih cenah od 2—12 Din. »Kava-lirja Miška« velezabavne operete premijera bo v nedeljo ob 20. Ljubitelji smeha bodo v polni meri prišli na svoj račun. a— Dne 2. maja koncert Glasbene Matice s turnejskim programom. a— Maša zadušnica v spomin obletnice smrti Zrinjskega in Frankopana se je na pobudo pododbora Matice Hrvatske v Mariboru vršila davi ob 8. v stolni župni cerkvi. a— Razstava Ante Trsteajaka, ki obsega okrog 70 lepih slik iz Lužic, kjer prebiva naš najmanjši bratski narod lužiških Srbov, bo otvorjena še danes, na kar opozarjamo vse, ki si je morda še nišo ogledali. a— Mohorko se zapleta. Pri ponovnih zasliševanjih, ki jih je vršil te dni z Mo-horkom preiskovalni sodnik, se je Mohorko glede na svoje izpovedi o Hriberskem in glede na druga vprašanja pričel zapletati. Zdi se, da si je Mohorko res razne storije prosto izmislil ta serviral pri prvem zaslišanju, da bi postopanje zavlekel. Cela vrsta njegovih izpovedi se je že doslej izkazala na podlagi pričevanj oseb, ki so bile zasliSane zaradi Mohorkovih izpovedi kot gladko izmišljene. a— Khio predstave. Grajski kino: od danes dalje »Zasebna tajnica« 100 odst. nemška govoreča zvočna veseloigra. — Union kino: 100 odst. govoreča in zvočna drama v nemškem jeziku »Ari a na«. — Oblečemo Vas od nosj do glave za mal denar Tudi na obroke! A.PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Apolo kino v soboto in nedeljo: »Črni vitez« a— Zaradi onemoglosti se je v torek na Slomškovem trgu zgrudila 47-letna brezposelna dolgoletna kuharica Marija Lešnik. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnico, ker je izjavila, da je Ž3 dolgo brez strehe. a— Iz policijske kronike. Včeraj zjutrai je policija aretirala zasebnega uradnika Ludovika Štuheca. starega 26 let v njegovem stanovanju v Frankopanovi ulici, ker ga zasledujejo vojaške oblasti kot vojnega ubežnika. — Izpred glavne pošte so v torek ukradli kolo slugi Zdravstvenega doma Antonu Očišniku. — Iz veže okrožnega sodišča pa je bilo včeraj dopoldne ukradeno kolo kmetu Ivanu Cviklu iz Trčove, ko je bil pri razpravi. Neka ženska je tatu slučajno videla, ko je kolo odpeljal in ga je spoznala. Policija mu je že za petami. — Zaradi trpinčenja živali je bil prijavljen oblastim hlapec špedicije »Balkan« _ Franc Novak, ker je na ulici pretepal konja tako neusmiljeno, da so se vsi pasanti zgražali a— Sekira nI za deco. V Svečini sta se pri gozdnem zakupniku Crešnarja njegova fantka. 10 letni Franjo in komaj 2 letni Stanko igrala drvarje. Franjo ie s tesarsko sekiro zamahnil po hlodu, ki ga je držal mali Stanko, pa tako nerodno, da mu je odsekal pri zamahu 3 prste leve roke. in so ga morali prepeljati v bolnico. Iz Kranja r— Strelska družina v Kranju priredi v nedeljo, 3. maja kot zaključek sobnega streljanja ob 14. strelsko tekmo z malo* kaliberskimi puškami v vrtu "hotela »Stara pošta«. Streljalo se bo na daljavo 18 m na krožne tarče, Marjanco, usbojno tančo *n bežečega jelena. Za vsako tarčo so doio» čen a darila in pa diplome. Serija 5 strekrv 3 Din, bežeči jelen serija 3 streli 3 Din. Ob 19. bo razdelitev daril m diplom in istočasno se bodo tudi razdelile diplome vsem nagrajenim strelcem lanske strelske tekme v Struževem. Vabljeni so vsi člani kakor tudi nečlanu Po razdelitvi daril pro« sta zabava v restavracijskih prostorih- Ob slabem vremenu, se tekma preloži na dru« go nedeljo, 10. maja. Iz Trbovelj t— Prvo predavanje trboveljskih kota* iic v nedeljo popoldne je bilo zeio dobro obiskano, kar dokazuje, d-a naša preprosta žena »tremi po dvigu izobrazbe. Šolska upraviteljica g. Grilc eva je pozdravila že» ne in dekleta in jim lepo pojavil a namen sestankov, ki se bodo vršili redno vsako nedeljo. — Predavateljica učiteljica g. Be« gova je zanimivo govorila o otroški vzgoji, nakar se je razvila živahna debata. Pri« hodnji sestanek bo v nedeljo ob 14. naVo-den ski šoli Predavala bo gdč. Zenkovšče« va o lepem vedenju. t— Župan sh-o trga Trbovlje poziva w« v Trbovlje pristojne vojne obveznike, ro« jene 1900, 1901, 1902, 1903. 1904, 1905, 1906 1907, 1908, 1909 in 1910, da se zglasijo z vojaškimi dokumenti najkasneje do 15. maja na vojaškem oddelku na občini Hrastničani pa v občinski pisarni r Hrast« niku. t— Kino Sokot bo predvajal drvvi ob 20. sffnzacijonalni zvočni film »D^jn&mat«. Iz Novega mesta Avtopodfetfe Ivan Bolmcmc je upostavil v obrat nov avto — moderno limuzino, katera je v vsakem času na razpolago potujočemu občinstvu. Cene brezkonlturenčne. Sta-jališča Trg kralja Petra. 5999 Se priporoča IVAN DOLMOVIC, hotel Wtn«fisch« Iz življenja na deželi GORENJA VAS (Poljansika daHoaX Naš Sokol je vpeljal družabne večere, na katerih se bo predavalo in razpravljalo nele o sokolskem delu, ampak tudi o raz® nih gospodarskih panogah, o kmetijstvu, sadjarstvu in gospodinjstvu. Prvi tak večer je bil v nedeljo. Predaval je dr. Gre« gorčič o pomenu Sokolstva, njega važnosti in potrebi tudi za podeželsko ljudstvo. Po predavanju se je razvila vseskozi stvarna debata, predvsem o razmerju Sokola do vere in je predavatelj vsestransko pojasnil da Sokol ni proti nobeni veri, niti je ko» mu ne jemlje ali ga zadržuje v izpoLnjeva« nju verskih dolžnosti. Še nekaj novega je v Sokolskem domu. ZKD bo odslej pri« rejala vsako nedeljo in praznik ob 16. ki« no predstave Prva bo v nedeljo s prav le» pim in zanimivim sporedom. Sploh se bo skrbelo, da se bo predvajal tak film, ki najbolj zanima in je primeren za podežel« sko prebivalstvo. Seveda, če bo imel Sokol kako svojo društveno prireditev, od« pade predstava. ZAGORJE. Podružnica SPD priredi 1. maja skupen izlet na Sv. Planino Odhod poljuben v skupinah Vabljeni! HRASTNIK. Krajevna protituberkulozna liga priredi v okviru letošnjih protituberkuloznih dni v nedeljo 3. maja ob 17. v Narodnem domu poučno predavanje v zvezi s predvajanjem filma o jetiki Vstop prost. GORNJI GRAD. Načrt Sokolskega do« ma bo v soboto >n nedeljo razstavljen v izložbi trgovine br Božiča in br. Žmavca. Z gradnip se prične v kratkem — Pevsko društvo »Oljka« iz Celja priredi v nedeljo izlet v Gornji grad in bo koncertiralo ob 15. v graščinski dvoran-- g nadškofa dr. ,Te«1iča. V novo ustanovljeni pododboT ZKD za gorniegTai.sk? srez je Sokolsko društvo delegiralo advokata br. Sbrizaja, Narodna Stalnica pa učitelja g. Tratnika. / Pristne ASPIRIN TABLETE so neškodljive, toda morajo imeti Bayer-jev križ Šport Razpis labkoatletskejra narodnega mitinga SK Ilirije 17. maja ob pol 15. na lastnem igrišču ob Celovški cesti v Ljubljani z naslednjim programom: tek 100 m, met krogle, tek 1.500 m, skok v višino za juniorje, skok v višino za seniorje, tek 100 m za juniorje. met diska, tek 400 m, skok s palico, tek 1000 m za juniorje, skok v daljavo, met kopja, tek 5000 m, štafeta 4 krat 100 m. pripravljalne vaje. Tek al išče dolgo 386 m ima dva nedvig* njena zavoja in je posuto z ugaslimi ogorki. Prijave s prijavni® o 5 Din za osebo in 10 Din za moštvo štafete naj se pošljejo ti«, n.iilov prof. Čnp. kavarna rrr;'.Trgovskega tovariša«. Tajniško poročilo. Zelo obširno poročilo je podal tudi tajnik gremija g. Šniuc. ki ie v svojem referatu poudaril, da je trgovina prešla iz tre-notnega izboljšanja v 1. 1929. v resen položaj. Poslovni promet se je v znatni meri skrčil tudi zaradi konkurence zadružnih trgovin, ki odtegujejo našemu trgovstvu znaten promet. Na podlagi številk je tajnik g. šmuc pokazal, da znaša samo število prehranjevalnih članov nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic šestino prebivalcev Ljubljane. Če upoštevamo še vse ostale konzumne zadruge, potem nam mora slopiti jasno pred oči težka borba liubljanskega trgovca za svoj obstanek. Vrh tega se je poostrila konkurenca v posameznih strokah. Število trgovskih obratov se je v zadnjih letih pomnožilo za skoro 200 in gremij šteje že 1308 članov, ka> je za Ljubljano visoko število. Vprašanje inozemskih trgovskih potnikov je rak rana naše trgovine. Tu ne smemo zamoloati poslovanja nekaterih domačih tvrdk, ki zaposlujejo nebroj potnikov, brez strokovne naobrazbe, ki obletavajo stranke po hišah, neglede na zakonita določila glede umazane konkurence. Izpopolnitev naredbe o trgovskih potnikih je nujno potrebna. O računskem zaključku in o norem proračunu gremija je poročal blagajnik gosp. Ivan Železnikar. Ob koncu preteklega leta je znašalo skupno premoženje gremija 3F<0 tisoč Din Novi proračun predvideva 207.000 Lin izdatkov, dočim znašajo predvideni dohodki od inkorporacijske pristojbine 75.000 Din. Primanjkljaj 132.000 Din se bo kril z gremijalno doklado 6—8 %. Nato so se vršile volitve, o katerih smo že poro čali v včerajšnji številki. Odnošaji do mestne občin© in Zbornice za TOT. Pred glasovanjem je spregovoril gosp. Ivan Gregorc, ki je sporočil, da je bila li- — Sodniški kandidati t Ljubljani se po* novmo opozarjajo, da dvignejo v četrtek dne 30. t. m. po 18. v kavami »Evropa« prijavnice pri tajniku sekcije, ker se bo sicer smatralo, da ne reflektirajo na po* laganje saveznega izpita. TSK Slovan. Drevi ob 20. sestanek vseh nogometašev pri Sokolu (lovska so* ba), ob 21. seja nogometnega odbora. Občni zbor ASK Primorje se bo vr* šil nepreklicno dne 7. maja ob 20. v klet: hotela Miklič z dnevnim redom: poročilo in pozdrav predsednika, poročilo tajnika, blagajnika, načelnikov sekcij, revizorjev, volitve in slučajnosti. Vse predloge je tre* ba poslati klubu 8 dni pred občnim zbo* rom. V primeru nesklepčnosti se bo vršil občni zbor pol ure kasneje ob vsaki ude* ležbi. — (\ogometna sekcija). Danes bo izredna seja sekcije ob 20. v kleti hotela Miklič. — Lahkoatletska sekcija javlja svojim članom, da bodo treningi na igri* šču vsak ponedeljek, sredo in soboto od 15 dalje. Za one, ki so zaposleni v uradih, bodo treningi ob navedenih dnevih od 18. dalje in v nedeljo dopoldne. Sekcija vabi vse one, ki se zanimajo za lahkoatletski šport, naj se vpišejo kot člani, sekcija uži* va sloves ene najboljših v državi in je le* tos nnnovo opremljena z orodjem in opre* mo. — Plavalna sekcija. Danes ob 18. obi* čajni trening v telovadnici klasične gimna* zijc, Tornanova ulica. Udeležite se ga pol* noštevilno. Sekcija zbora hazena sudija JHS v Ljubljani. (Službeno.) Za prva dva kola hazenskega državnega prvenstva se dolo* čajo sledeči sodniki: 3. maja: Atena : Ili* nja v Ljubljani g. Sancin S., rez. g. Do* berlet: Concordia : Mura v Zagrebu g. Cu» vaj, rez. g. Doberlet; 10. maja: Atena : Concordia v Ljubljani g. Keresturi, rez. g. Sancin; Mura : Ilirija v Murski Soboti g. Čuvaj, rez. g. Doberlet. Naprošajo se klubi, da vselej pravočasno javijo sekciji točno uro pričetka tekme, kakor tudi igri* šče, na katerem bodo tekme, da bi mogli o tem pravočasno obvestiti določene gg. sodnike. — Tajnik. ZSK Hermes. V soboto dne 2. maja odborov a seja pri Stepiču v Šiški. Za£e= tek ob 20. Vsi in točno! — Tajnik I. ARSTVO sta novega načelstva sporazumno sestavljena, pri čemer se je gledalo na to, da so po možnosti zastopane vse glavne stroke. Dalje je načelnik izvajal, da je premalo stanovske zavednosti med trgovci in da padajo celo očitki, češ, da gremij ni v najboljših odnošajih z mestno občino in z Zbornico za TOI. Mestna občina ima kljub gospodarski stagnaciji vedno nove zahteve in nalaga bremena, ki jih nikakor ni mogoče prevaliti na konsumenta. Kar se tiče Zbornice za TOI, so nam še predobro v spominu zbornične volitve lz leta 1928.. ko so naše korporacije ostale brez zastopnikov. Tudi po 6. januarju se ta položaj ni spremenil, kakor drugod in je ostalo vse pri starem. Govor predsednika Zbornice za TOI. Po izvršenih volitvah se je oglasil k besedi predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin, ki je čestital načelniku k ponovni izvolitvi in je pozval novo načelstvo. naj se zaveda visokih dolžnosti, kajti na Ljubljano gleda vsa država. Na izvajanja gosp. Gregorca je izjavil, da je bila naša Zbornica doslej vedno in v polnem obsegu na svojem mestu. Če bi vse naše gospodarske korporacije tako znale zastopati naše gospodarske interese, kakor Zbornica, potem bi bilo mnogo boljše. Strokovno delo zbornice je na višku, za zbornični aparat zavidajo našo zbornico vse ostale zbornice v državi, ministrstva pošiljajo tajnike naše zbornice k najvažnejšim konferencam pri nas in v inozemstvu, kjer ne zastopajo, samo naših lokalnih potreb. Delo zbornice pa je tem težje, ker mora ta korporacija kot skupna predstavnica trgovine, obrti in industrije, imeti pred očmi interese vsega našega gospodarstva. To težko nalogo pa izvaja v polni meri, zato uživa tudi ugled po vsej naši državi. V svojih na daljnih izvajanjih se je spod predsednik Zbornice dotaknil tudi važnih načelnih vprašanj našega gospodar* stva. Izrazil je mnenje, da bodo prišli za naše trgovstvo še težji časi. Premalo ima* mo lastnega kapitala, kupna moč prebi* valstva nazaduje, cene pa padajo in s tem se dviga odstotna obremenitev prometa z režijami. Izrazil je mnenje, da finančna uprava sedanjega težkega stanja ne up o* števa v polni meri in da ni dovolj intor» mirana kako oboufcno je padel promet. Tu bi bila potrebna večja uvidevnost, da ne bo naše gospodarstvo v sedanjih težkih časih preveč obremenjeno. Gospodarsko oživljen je moramo priča* kovati le posredno. Tako bi n. pr. gradnja železnice Kočevje*su.šaška proga imela za Sloveniio velike koristi, zlasti pa za Ljub* liano. Zato mora baš trgovstvo podpirati akcijo za zgraditev te zveze Slovenije z morjem. Kar se tiče ljubljanske občine je treba voditi pravi način občevanja. Ni vse prav, kar se tam dela in ie dolžnost odlo* čilnih faktorjev, da poslušajo glas onih, od katerih je po splošnem zatrjevanju od« visno blagostanje celote. Lepa beseda mo* ra najti lepo mesto, Ljubljana je vseka* kor premalo storila za industriijalizacijo. zlasti v primeri z drugimi mesti, kakor n. pr. Maribor in Kranj. Težki časi ia tr gorstvo. V dajših izvajanjih je nato orisal težko stanje naše trgovine predsednik Zveze trgovskih gremijev g. Josip I. Kavčič, ki je izrazil radost, da še noben občni zbor ljubljanskega gremija ni bil tako dobro obiskan kakor letošnji. To pa je znak, da gre našemu trgovstvu slabo in da v sedanjih težkih časih čuti potrebo po strnjemju in sodelovamju. Ko je šlo naši trgovin! dobro je prihajalo na občne zbore le malo trgovcev, danes pa se v vseh trgovskih strokah opaža organizatorično gibanje. Posebno pozornost je treba posvetiti naraščaju. Naraščaj je sicer potreben, toda gledati moramo, da ne bo preveč vajencev. Tisti, ki ima polno vajencev, da jih rab} namesto slug, in da ima ceneno delovno silo, ta škoduje vsemu stanu. Slovensko trgovstvo se proletarlzira, zato nastaja po- Taldsto antiseptično preparirana čuvajte svoje največje blago — ZDRAVJE! Dokazano najbolj dovršena. ,OLLA GUM treba za urvedbo starostne preskrbe samostojnih trgovcev.Morda bo sedanji čas za to akcijo bolj primeren, kakor pred leti. Na koncu svojih izvajanj se Je tudi g. Kavčič dotaknil Zbornice za TOI. Izjavil je, da trgovci nimajo proti zborničnemu predsedniku nikakih zahrbtnih namenov in tudi s tajništvom zbornice delajo trgovske organizacije v slogi in roko t roki. Trgovstvo bi le želelo, da se popravi krivica iz 1. 1928 in da se izpremeni plenum trgovskega odseka, ki je na žalost še vedno političen, čeprav so politične stranke razpu-ščene. Vse je bilo na lep načtn rešeno, le vprašanje plenuma Zbornice še čaka rešitve. Pozval je zastopnika kr. ban. uprave, da sporoči to željo na pristojnem mestu. Ce delamo v vseh organizacijah složno tn sporazumno, želimo sporazuma in sloge tudi v tej organizaciji in nič drugega Po končanih izvajanjih g. Kavčiča Je tajnik g. šmuc poročal o prijavah zalog za davek na poslovni promet Glede naknadnega obdavčenja zalog in terjatev je bila poslana brzojavka finančnemu ministru, nakar je g. Gregorc zaključil uspelo Zborovanje. - = Otvoritev podružnice Obrtne banke kraljevine Jugoslavije. Po sklepu upravnega odbora Obrtne banke kralj. Jugoslavije v Beogradu bo ljubljanska podružnica tega zavoda svečano otvorjena v soboto 2. maja. Priprave za otvoritev podružnice, ki bo na Dunajski cesti, so že izvršene. Svečanosti bo poleg predstavnikov gospodarskih kor-poracij prisostvoval za centralo glavni ravnatelj gosp. Milan Dragic. Prihodnji teden bo podružnica že pričela poslovati. = Poset nemških industrijcev. V četrtek 30. t. m. popoldne bo prispela v Ljubljano skupina industrijcev iz Nemčije in bo še istega dne ob 18. sestanek naših gospodarskih interesentov v Zbornici za TOI. V zboVnifrni dvorani se bo pri tej priliki vršil razgovor nemških gostov z našimi industrijskimi in kupčijskimi krogi. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu polaga veliko važnost na ta sestanek interesentov, ker je želeti, da se proučijo obojestranske gospodarske možnosti in se naveže eventualno gospodarsko sodelovanje v neposrednem razgovoru. BORZE 29. aprila. Na ljubljanski borza je bil dane« devizni promet srednji; več potrebe je bilo v devizah Praga, Dunaj in Berlin. Tečaji deviz so se v splošnem nekoliko okrepiti. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala za aranžma po 425 do 420. Dolarski papirji so za malenkost popustili. pa so se še v teku prometa zopet dvignili. 8% Rlairovo posojilo se je trgovalo po 92-75 — 93. 7% po 82.75 — 83.5 in 7% Seligmanovo po 84.875. Investicijsko Je bilo zaključeno po 88. Zasebne vrednote so ostale bolj zanemarjene. De me. ZAGREB. Amsterdam 22.83 — 22.89, Dunaj 798.61 — 801.61, Berlin 1&53 — 13.56, Bruselj 791.35, Budimpešta 989.74 — 992.74, London 276.17 — 276.97. Milan 296.62 do 298.62, Newyork ček 56.65 _ 56.85. Pariz 222.27, Praga 168 — 168.8, Curih 193.8 do 1006.8. " _ Curih. Zagreb 9.131, Pariz 20.29375, London 25.24625, Newyork 519.07625, Bruselj 72.25, Milan 27.1825. Madrid 53.9, Amsterdam 208.7, Berlin 12364, Dunaj 73.07, Efekti. Ljubljana. S% Blair 94.5 bi., 7% Blair 83.5 bi., Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 920 den., Kreditni zavod 160 - 170. Vevče 128 den.. Ruše 220 Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 425.5 — 426, kasa 426 — 426.5, za december 426 — 427.5. investicijsko 88 do 88.5, 8% Blair 93 — 93.5, 7% Blair 83 do 83.25, 7% Drž. hipotek, banka S4.25 — 85, 6% beorluške 67.75 — 68; bančne vrednote: Praštediona 935 — 930, Union 175 — 176, Jugo 73 — 74, Narodna 7825 — 7950, Srp-ska 186 — 190, Zemaljska 140 — 144; Industrijske vrednote: Gutmann 128 — 132, Lepote Jugoslavije: njeni bogati gozdi... njene visoke planine... in zobje njenih prebivalcev. Lepote Jugoslavije so poznane po celem svetu. Tudi Jugoslovani znajo ceniti vrednost lepote. Tako neguje stotiso-čero Jugoslovanov svoje zobč s Sar* govim Kalodontom. Blagodejna pena Sargovega Kalodonta polepšuje in varuje zobč in usta. Po uporabi Sargovega Kalodonta dobi dih svež in zdrav vonj. SARGOV KAL0D ohranjuje zdravje in lepoto zob, Slaveks 37 — 88, Drava 236 _ 238, Šečerana 294 — 300, Brod vagon 62 dem, Vevče 128 den., Dubrovačka 370 — 3R0, Oceanija 175 — 198, Trbovlje 305 — 312. Blagovna tržišča LES -f Ljubljanska borza (29 t m.) Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona oglja. Povpraševanje je za trame (smreka, jelka, 180 kub. m 30/30 centimetrov, 6 — 8 m dolž.; 26 kub. m 35/35 cm, 6 — 8 m, 75 kub. m 40/40 cm, 6 do 8 m) in za 1275 tramov (1^90 komadov 35/35 cm, dolžina 1.20, 1.40, 160 in 1.80 m in 185 komadov 40/40 cm, dolž. 2, 2.20 ln 2.50 cm). ŽITO -I- Ljubljanska borza (29 t m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon koruze- — Nudi se (franko slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska 80/81 kg po 225 — 227.5, baška, srbobranska in gornjebaška, 79/80 kg po 220 — 222.5, okolica Sombor, 79 kg po 205—207.50, baranjska, 79/80 kg po 212.50 — 215: koruza: baška. času prim. suha, pri nar. tar. po 150—152.5. činkvantin, pri navadni tarifi po 210 do 212^5; oves: baranjski po 200—202.5; moka; banaška >0< po 335—340. -+- Novosadska blagovna boria (29. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 16 vagonov pšenice, 20 vagonov koruze, 4 vagone moke in 1 vagon otrobov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 79/80 kg težka 160 — 165; okolica Sombor, 79/80 kg 152.5 — 157-5; srednjehaška, 79/80 kg 165 do 170; baška, potiska, gornjebaška in gor-njebanaška, 79/80 kg 167-5 — 172.5; banaška, Bega, 79/80 165—167.5; sremska, 7S kg 152.50 — 157.5, okolica Indjija 78 kg težka 157.5 — 162.5. — Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 115—120. Oves: baški. sremskj in slavonski 150 — 155. Koruza: baška in sremska 100—102.50; za maj 102.50—105; ladja Dunav Sava 100—102.50. Moka: baška >0g< in >0gg< 250 — 265; >2< 215 — 225; >5< 195 — 205; >61 187.5—192.5; >7< 152.5 — 157.5; >S< 130 — 135. Otrobi: baški 130 — 135; banaški, slavonski J 25 do 130. -f Budimpeštauska terminska borza (29. t m.) Tendenca slabša, za pšenico ustaljena; promet miren. Pšenica: za maj 15.45 do 15.46, za junij 15.33 — 15.34; rž: za maj 13.70 _ 13.75; koruza: za maj 13.43 do 13-44, za julij 13.72 — 13.74, tranzitna za maj 10.75 — 10.SO. Suhe smrčke °€fi RAZPIS. OBČINSKI ODBOR OBČINE ST. VID nad LJUBLJANO razpisuje oddajo težaških, zidarskih, železobetonskih, tesarskih, kleparskih, krovskih del, vodovodne inštalacije, električne instalacije, dalje oddajo mizarskih, ključavničarskih, steklarskih, pleskarskih, slikarskih, pečarskih del ter dobavo parketov za zgradbo občinskega doma v št, Vidu nad Ljubljano Potrebni načrti, proračuni in razpis se dobe v Občinskem uradu št. Vid nad Ljubljano od 30. 4. t. L od 8. do 12. ure naprej, in sicer po Din 100.— za zidarsko delo, po Din 70.— odnosno Din 20.— za vsa ostala dela. Tam so tudi na vpogled splošnji pogoji. Pravilno sestavljene in kolkovane ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju do dne 13. maja t. I. do %12. ure v pisarni Občinskega urada št. Vid nad Ljubljano. Občinski gradbeni odbor si pridrži pravico oddati delo ne glede na najnižjega ponudnika. Kavcija, sestoječa iz gotovine, vrednostnih papirjev ali garancijskega pisma priznanega denarnega zavoda v iznosu 5% ponu-dene vsote za domače oziroma 10% za inozemske podanike, je deponirati pri Občinskem uradu v št. Vidu nad Ljubljano. št. Vid nad Ljubljano, dne 28. aprila 1931. 5996 2upan: Babnik. (mavnhe) kup«je "«J- riiji ceni Serer t Komp., Ljubljana. Gosposvetska c. Ste*. 5. 6607 KRAPINSKE TOPLICE poleg Zagreba, 42° C naravno topla radioaktivna termalna voda in blato zdravijo revmo, ishias, žensk bolezni itd. V pred-in posezoni znatno znižane cene kako. tudi specialne 20dnevne pavšalne kure za Din 1250 (soba, prehrana, kopel ji in pristojbina). Reden promet z avtobusi na vse strani. Izvrstna postrežba. Začetek sezone 16. aprila. — Zahtevajte prospekte od uprave kopališča ali od potniških uradov. 5985 CJeucffcot biciklf-motociklf brezkonkurenčni v Izdelavi, materijalu in trpežnosti, zato najcenejši. Ivan Šribar, Ljubljana, Gosposvetska 13* Podružnica DOMŽALE. 187-1 Vaš zdravnik predpisuje pri vsakovrstnih bolečinah NEOKRAT ki Vas osvobodi bolečin. Dobite ga v vseh lekarnah. t »OLEUM d. z o. t."., Ljubljana, javlja tužno vest, da je njen dolgoletni vodja in zastopnik mariborske podružnice, gospod Ivan Gorup v ponedeljek dne 27. t. m. prerano preminuL Blagopokojni je s svojim neumornim in požrtvovalnim delovanjem pripomogel k procvitu družbe. Visoko smo ga spoštovali kot plemenitega in dobrega moža, ohranili mu bomo zvest in trajen spomin. V Ljnbljani, dne 29. aprila 1931. 6010 Iz življenja in sveta Žrtev Rontgenovih žarkov Huda poškodba dunajskega znanstvenika, ki so mu morali odrezati desnico Mednarodna kolonialna razstava v Parizu Povodnji v Vilmi so zavzele katastrofalen obseg. Ceste in trgi so globoko pod vodo, nad 2000 ljudi je brez strehe. Gospodarska depresija in inserati Na banketu »Advertising Asotiation« v Londonu je imel angleški notranji minister Clynes naslednji značilni govor: O priliki zadnje gospodarske depresije so bile mnoge velike tvrdke primorane skrčiti svoje izdatke. Začele so tam. kjer se jim je videlo najlažje in pripovedovali so mi, da so znižale izdatke za inserate. Ne bi mogel staviti, če je to prava pot do šte-dnje. Tašna štednja se na koncu lahko pokaže kot izguba. Učinkovito inseriranje je postalo bistven činitelj trgovine in prepričan sem, da ga ne bodo izkušeni in pametni trgovci niti skušali zanemariti. Pravim, da je treba inserirati; treba je potovati. Nihče ne sme svoje vrednosti in svojih industrijskih izgledov skrivati pod odejo. Novi nemški poslanik na Dunaju Kakor smo že kratko zabeležili, je zahtevala znanost težko žrtev od dunajskega profesorja dr. Gvidona Holzkneehta, voditelja osrednjega rontgenološkega zavoda v splošni bolnici. Odrezati so mu morali desno roko, ki si jo je bil težko poškodoval pri poklicnem delu. V prvih časih rontgenologije so se podobni slučaji večkrat primerili. Tudi ve-ščaki za Rontgenove žarke so poznali zgolj njihove optične učinke in si precej časa niso bili na jasnem, da je postopek z novo obliko energije zelo nevaren, šele daljša praksa je pokazala, da Rontgenovi žarki nimajo samo zdravilne moči za bolnike, ampak tudi lahko uničijo na človeku zdrave stanice. Iz novejšega časa je znan posebno primer prof. Levyja-Dorna, ki je deloval na rontgenološkem oddelku Virchove bolnišnice v Berlinu in se je tako poškodoval z žarki, da je zapadel počasnemu in jako mučnemu umiranju. Bistven učinek Rontgenovih žarkov obstoji namreč v tem, da se žarki pravilno dozirajo, kar primore k temu, da bolno tkaničevje uničijo, zdravega pa ohranijo nedotaknjenega. Današnje stanje rontgenološke znanosti je že doseglo stopnjo, ki skoro izključuje nevarne poškodbe. Pionirji rontgenološke vede, med katere spada tudi prof. Holzknecht, pa so imeli v tem pogledu težko stališče. Morali so šele konstruirati zaščitne naprave — pri tem pa je marsikateri plačal praktične po-skušnje z lastnim zdravjem. Rontgenske opekline so opasne posebno zaradi tega, ker povzročajo spremembe na koži. Kvarne posledice pa se ne pokažejo takoj, ampak šele pozneje. Stanice jamejo hirati in naposled usahnejo. Težjega značaja pa so otekline, ki se izražajo v nekakšnih bradavicah in naravnost mogočno pretvarjajo staničevje. Vsak rentgenolog, ki ne ravna oprezno, je izpostavljen tudi gotovim kroničnim poškodbam. Vsakokratna poškodba je navidez nedolžna. Ko pa se jih nabere mnogo, nastopi obolenje. Marsika- Metode in smotri sovjetskega dnmpinga Točen posnetek slikovitega templja v Angkori (francoska Indokinaj. terf rontgenolog je na ta način postal žrtev raka. Prof. Holzknecht si je ponovno opekel desno roko in opekline so zavzele tak obseg. da ni kazalo drugega, kakor odrezati desnico, da se izogne morebitnim hujšim Prof. dr. Gvido Holzknecht posledicam. Ko se mu bo rana zacelila, mu bodo vstavili protezo, ki se bo odlikovala po izredno fini mehaniki in mu bo omogočala uspešno izvrševanje poklica. Usod® prof. Holzkneehta obžalujejo vsi njegovi tovariši, posebno rentgenologi, ki vedo, kaj pomeni njegovo ime za to panogo zdravniške vede in koliko dolguje človeštvo žrtvi, ki jo je doprinesel za zdravje drugih. Uvoz boljše viških proizvodov tmičuje domačo industrijo hi jemlje domačim delavcem kruh Naslednik poslanika gjofa Lerchenfelda dr. Rieth po izročitvi svojih poverilnic avstrijskemu zveznemu predsedniku. Carnegieva zbirka o svetovni vojn? Camegieva ustanova razglaša, da je zgodovina, ki jo je začel izdajati zavod v letu 1920, 6koro dovršena. Do konca letošnjega leta Ko izdanih 155 zvezkov tega monumentalnega dela, ki bo najbrže največje svetovno, gotovo pa najobširnejše ameriško delo o svetovni vojro. Važna pridobitev moderne biološke znanosti Vstajenje" v Hollywoodu uničil tamošnjo, doslej cvetočo industrijo tega proizvoda. Boljševiki se zadovoljijo za svoj proizvod s cenami, ki komaj krijejo njihove — prevozne stroške in proti tej katastrofalni konkurenci ne vzdrži nobena druga. Pri tem so nastopili sovjetski izvozniki a taktiko, da ji n! para v svetovni zgodovini, Najprvo so prodajal! svoje vžigalice br«E ropota in po ceni, ki se ni razlikovala od domačih cen; ko so se nekoliko >uvedli«, so začeli cene rapidno nižati in se niso prav nič ženiraii opremljati škatlice svtm jega izdelka s ponarejenimi etiketami zna--nih evropskih tovarn ra izdelovanje vžigalic. Ko so dosegli svoje, to se pravi, ko ws Izrinili vsako konkurenco, so pa pokazali pravo barvo, na način, ki je sličen na naši. sliki prikazanemu načinu. Slika predočujsj namreč etiketo, s kakršnimi so »okrašenem na Angleškem razširjene škatlice vžigali« sovjetskega izvora. Letalo z začetnimi črkami uradnega naslova Sovjetske unije in z napisom »Ultimatum«. vrhu vsega s stisnjeno pestjo namestu propelerja, govori jasneje nego debela knjiga o metodah in smotrih boljševiškega dumpinga Trenchcoatov Slavni dunajski biolog, oče pomlajevalne prakse prof. Steinach je že pred leti postavil teorijo o antagonizmu, nasprotno-sti spolnih hormonov. Hormon moške spolne žleze, ki preide v kri, učinkuje n. pr. tako, da se v organizmu in v vsem vedenju živali izražajo moške lastnosti, dočim se ženske lastnosti zavirajo. Isto tako, samo v nasprotnem smislu učinkuje ženski hormon. Na podlagi tega dejstva je bilo mogoče r. operativnim prenosom drugospolnih žlez v poskusno žival spreminjati, če že ne popolnoma. pa vsaj zelo očitno samice v samce in samce v samice. Samec s pricepljeno samičjo spolno žlezo dobi n. pr. tipično samičje okostje, samičjo vnanjost, samičje nagone in more celo dojiti mladiče. Z najnovejšimi poskusi pa se je prof. Steinachu in njegovemu sodelavcu dr. Ku-r.u sedaj posrečilo spreminjati spole in spolne znake brez operativnega postopka. Spolne žleze samice spremiDja z rontgen-skimi žarki ali z vbrizganjem hormona iz možganskega podaljška direktno v žleze z znaki samčevskih spolnih žlez. Ta senzacionalni postopek je mogoč zaradi tega, ker nastaja v jajčniku ob dozo-ritvi jajčeca in med nosečnostjo tako zva-uo >rumeno telo«, ki je nositelj izrazitih moških spolnih znakov, kakor je sedaj dokazal prof. Steinach. Obsevanje samičje spolne žleze z žarki in injekcije pa povzročajo lahko vsak čas nastanek tega periodično ponavljajočega, se »rumenega telesa« in s tem povzročijo tudi nastop samčevskih spolnih znakov v organizmu in Mrcvarjenje ln neumetniško pojmov Prav za prav mora biti rusko gledališče samo hvaležno ameriški ozkosrčnosti. Sta« nisiavski, ki je kljub sijajnim ponudbam za« pustil Los Angeies, reformira zdaj mo« skovsko opero in poučuje pevce na te« meiju nove ritmične besedne umetnosti v strogem skladu z godbo. (Drama ga manj zanima, ker so postali ruski režiserji v zrna* menju kolektivne igre trinoski in preveč zatirajo osebno načelo pri igralcih). Zani« mivo je. da jc zapustila kinematograf in se povrnila v dramo Lilian Gish, edina umet« niča, ki ga je navdušila v 1 Iollywoodu. Vstvariia je siiajno /eno profesorja Sere« brjakova v »Stricu Vanja« čehova in 6 to igro navdušila vse Zedinjene države. Tli.H Tolstoj. sin velikega pisatelja, pri« poveduje zdaj v pariških listih, kako »je podlegel v boju z dolarjem«: pri filmanju »Vstajenja«, ki ga je moral nadzorovati, da bi »obvaroval pravega duha velike umetnine« (tako je stalo v njegovi pogod« bi). V resnici je smel režiserju pokazati ruski način konjske vprege, svetovati kro« iaču. ki je šival obleke, a »pravi duh — to jc naravnost smešno. Povabili so me le zato, da bi v reklamne svrhe izrabili moje ime. Kmalu sem se razočaral, ker nisem imel nobenih pravic pri vprizoritvi. Zato m rne oblegali režiserji z »domisleki«, ki bi razkačili mojega očeta. Zaman sem ugovarjal, da bo treba vpoštenti vsebino romanu. Mac Karew. glavni režiser, sploh ni našel časa, da bi prečital »Vstajenje«. anje svetovnih del v filmskem svetu Nekoč zgodaj je pritekel razburjen: — Grof, sijajno misel imam. Naredili bomo prizor s plesno dvorano na vasi. (Pri moji veri, je govoril o dansingu v ruski vasi!) Nehljudov na čelu huzarskega polka jaše mimo. Lepo kmečko dekle priteče ven, da bi se osvežilo po tangu. To je seveda katjuša. Nehljudov se nagne 6 konja in jo poljubi. Kaj? —« Odgovoril sem 6eve-» da: — To ni mogoče. Tega prizora ni v romanu, in n.obcn častnik nc bi pol rubo* val dekleta, če je vodil vojake. — Drug dan jc pritekel zopet: — Izvrstno misel imam. grof! Katjuša popolnoma sama v sneženi stepi koplje z rokami grob za svo» jeiga nezakonskega otroka. Sneg jo pokri« va. in jo slučajno potem rešijo cigani, kd se vozijo mimo.« — To ni mogoče. Ruska kmetica nikoli ne bi pokopala otroka brez cerkvenega blagoslova. V knjigi ni tega pri» zora.« To sc je ponavljalo vsak dam. in mc je zelo sram, da sem šel v Ameriko«. Tako je zaklicala tudi Rakhel Meller. ko je igrala rKarmen«: — Dajte mi sem tega Merimeja, da bo spremenil rokopis! — Fcvež je skoro sto let mrtev (česar ni slo« tila zvezdnica), in so spačili njegovo po« vest v Hollywoodu kakor so hoteli. Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. Obnova staroslavne katedrale v Soissonsu Katedralo v starem francoskem mestu Soissonsu, enega najlepših hramov božjih v gotskem slogu, ki so jo zrušile nemške topovske krogle, so v zadnjem času restav-rirali in te dni se je vršila svečana blagoslovitev. Tako so jo znova otvorili službi božji. Od stare katedrale manjka samo še stolp. in površnikov za pomlad največja in najcenejša izbera pri Drago Schwab, Ljubljana Radio Izvleček iz programov Četrtek, 30. aprila. LJUBLJANA 11.45: i^olsKa ura. — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13. Napov. časa, plošče, borza. — 18: Plošče. — 18.30: Gim« nastične vaje. -— 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Klima severne Amerike. — 20: Du« ševna vzgoja otroka. — 20.30: Pevski soli« stični večer ge. Pavle Lovšetove m hčerke Majde. — 21.30: Koncert radio « orkestra. — 22: Napoved časa in poročili. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Kon« cert radio«orkestra. — 16: Plošče. — 17.30: Vokalen koncert. — 18: Narodne melodije na dudo. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljub« ljane. — 22.30: Poročila. — 22.50: Koncert lahke glasbe. — ZAGREB 10.30j Proslava ; Zrinjskega in Frankopan'i. — 17: Koncert j jugoslovenske glasbe. — 20.30: Prenos kon= ! certa iz Ljubljane. — PRAGA 16.30: Kon« cert komorne glasbe. — 19.25: Koncert or« i kostra mandolin in kitar. — 20: Operni ve« čer. — 21: Orkestralen koncert. — 22.20: Koncert na orgle. — BRNO 16.30; Koncert iz Prage. — 20: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert soli* stov. — 20.30: Orkestralen koncert. — 22.15: Koncert iz Katovic. — 23.10: Godba za ples. DUNAJ 11: Plošče, — 12: Koncert orkestra. — 15.20: Plošče. — 16.20: Arije in pesmi. — 1Q.30: Dramski večer. — 21.40: .lazzsband. BERLIN 10.05: Koncert lahke glasbe. — 20: Sluhoigra. — 12.10: Prenos iz Koniigsberga. — Godba za ples. — KO« NIGSBERG 16: Orkestralen koncert. — 18.25: Koncert komorne glasbe na pihala — 20: Zabaven program. — 21.10: Razgled po Konigsbergu. — MOHLACKER 16.30: Skladbe za čelo. — 17: Koncert iz Kolna. — 20.15: Mozartova opera »Figarova svat« ba«. — 23: Godba za ples. — BUDIMPE« ; STA 9.15: Koncert orkestra. — 18.15: Kon« | cert ciganske kapele. — 20.15: Koncert i Straussove gl sbe. — Jazz«band. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — i 20.40: Prenos opere iz gledališča. življenju samice. Nova Steinachova metoda je gotovo zelo važna pridobitev moderne biološke znanosti, ki bo imela še mnoge v praksi uporabne posledice. Skoraj še bolj važna pa je ugotovitev sama na sebi, da vsebuje ženska spolna žleza snov, ki povzroča tipično moške spolne znake: da je ženska spolna žleza tedaj v bistvu dvospolna! Prof. Steinach Mrlič kot prtljaga Sestre Monaco so stopile v Rimu na vlak in se peljali v Napoli. S seboj so ime« le prtljago, ki se je zdela sprevodniku sumljiva. Miličniki, ki spremljajo vlake v Italiji, so se začeli zanimati za prtljago in spraševati, kaj vozijo ženske s seboj. Sestre so se trdovratno upirale, da bi odprle prtljago in ko so miličniki storili to proti njihovi volji, so se vsi potniki zdrznili, kajti v 120 cm dolgem omotu je bil —-mrlič. Sestre so izjavile, da je mrlič nji« hov stric in da so ga vzele kot prtljago s seboj v vlak samo zategadelj, ker bi bil sicer prevoz mrliča predrag. Sestre in mr« Iiča so seveda izvagonirali in izročili za« devo oblasti. Sovjetski dumping je stvar, ki ji posvečajo vse države sveta precejšnjo pozornost, a morda ne tolikšne, kolikor bi je zaslužila. Pravkar poročajo n. pr. t* Alžira, da J« uvoz sovjetskih vžigalic skoraj popolnoma Vsak dan ena »Skrajni čas, da si ga ustrelil, saj že smrdi!« ^etie mn/tm ojlasom f ženitve, dopisovanja, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda L— Din Pristojbina za lifro 5.— Din Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para Pristojbina za šifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačat< še pristojbino 2.— Din. Pris stojbine je vposlati obenem z naročilom Čekovni račun pri Poitni hranilnic' v Liubliani 11.842 — Telefor Številka 2492. 3492 Tjrj ? jfli 2 Din 9 mnatnicah •Vas/ere malih oglasov dobite takoj po izidu tista v podružnicah w Jutra* m •Morifccru, v Celju, 9 Afooem mettu, 0 ^Sfbotflfah in tta ftemctiicah, ki sprejemajo tudi naročita na mate oglase in inserate. Vajenca u soboslikar^ko in pleskarsko obrt, s stanovanjem in h-a*;« v hiši rprejme takoj [ -hni Viktor, Jesenice — lioreo.h>ko. 17231-1 Dekle •tar« 26—32 let, ki zna dobro kuhati in opravljati % sa hišna dela, sprejmem k štiričlanski družini. Na-(.<>7 pove oglasni oddelek »Jutra«. 17265-1 Pek. vajenca > br.ino in stanovanje™ v h ši sprejme takoj Tušar Ferdinand, pok, Ljnbljana-C : i -T, Mod-v edova ulica 30 17360-1 Prodajalko anrejmem t pekovsko in »■a3č:.čarskr>e-ga, v "stalno s!nibu sprejme takoj Prešern v Kranja 17232-1 Pek. pomočnika mlajšega, vojaščine prostega. prvovrstnega, ki se je iručii v parni pekarna, oobrega predpečnika sprejme t-akoj v stalno službo rokama Viktor Žužek v fekofji Loki. 17237-1 Kuharico dobro in snažno, srednje »:.iro9ti, ki bi opravljala sa hišna dela, sprejmem k petčlanski drtržlni. Predstaviti se je med 9. dopoldne in 4. uro popoldne, pismene ponudbe na tovarno čevljev I. RazborSek — Tri; 6. 17230-1 Čebelarja sprotnega, vajenega tudi mizarskih del, iščem. Po-»Tidbe na ogia«ni oddelek »Jutra« pod »Notranjsko*. Trg. učenca sdravega in poštenega, v trgovino mešanega blaga »prejme takoj Anton Mueha v Metliki. 17335-1 Skladiščnika spodobnega ln ipretnegs. trg. izobraženega. z nekaj pisarniške prakse, »prejme takoj večja tovarna'. Ponudbe Da oglasni oddelek »Jutra« pod »Energičen«. 17037-1 Splavarje in hlapca sa vožnjo !cm sprejmem proti dobri plači. Ponudbe ra oglasni oddelek »Jutra« pod »1931«. 17196-1 Otroško varuhinjo »dra-vo. z znanjem nemščine. i dobrimi priporočili, Iščem ia Karlovec. Nastop takoj ali malo kasneje. — Ponndbe če mogoče v nem-SVem jeziku na oglasni od delek »Jutra« pod značko »Br. 444«. 17121-1 Damsko krojačico dobro izurjeno snrejmem v boljši atelje. Nasiov v ogl. oddelka »Jutra«, 17305-1 Tapet, pomočnika in vajenca sprejme takoj Sitar, Wol- fova ulaca 12. 17309-1 Boljša niodlstka stilna, pametna, stroga tn poštena, dobi stalno mesto Dražaibništvo ni izključeno Reference na podružnico »Jutra« v Maribora pod »Zanesljiva — taktna«. 17342-1 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajeka cesta št. 31, ne daW. od kolodvorov. Vbod tndi iz Bleiweisove ceste. Prihodnji redni tečaj prične 1. maja. 17208-4 Električar ta centralno in m o n tecsko delo pri obratn, dobi službo. — Ponndbe na oglasni oddelek »J"j tra« v Ljubljani pod šifro »Električar«. 17330 1 Stavbni tehnik dobi takoj slnžbo. Naslov v oglasnem oddetkn Jutra 17359-1 2 nčenkl za kuhanje iz boljše rodbine, za dobo 4 me>se-cev sprejme prvovrstna restavracija t letov; J-iarskem mestn blizu Zagreba na Hrvat»ke,m. — y?.Jutra« pod šifro »Perfekten mojster«. mas Plačilna natakarica išče me®to r Ljubljani — ali pa gre tudi na sezono. Naslov v oglataem oddelku »Jiitra«. 17282-2 Šofer trenfra In zanesljiv vozač, želi službo k luksnsnenra avtomobil*. Opravljal bi tndi druga dela. NasJov v oglasiieiB oddolku »Jutra« 17294-2 Fotograf, pomočnik zmožen vseh poslov r ateljeja, dober retnšer poziti-vov in negativov, ve5č t zunanjih posnetkih, išče jarimerno službo. Ponndbe r navedbo plače in pogojev na ogl. oddelek Jutra pod »Vsestransko zimožen« 17275-2 Natakar verziran v vsem. tudj kot plačilni, išče primerno mesto. Cffnjeme ponudbe pod »Zanesljiv in kavcije zmo-žem« na oglaKii oddelek »Jutra«. 17313-2 Plačilni natakar starejši, t dolgoletno prakso, ki govori več jezfknv m je zmožen 5000 Din kavcije, išče stalno ali sezonsko službo. Cenjene ponndbe na podnrž. »Jutra« v Maribora pod »Aplen«. 17345-* ženska v Ceijta ts®e zwp«sl!tve čez dan. — Naslov pri podrnt »Jutra« ▼ Celja. 17839-S Puhasto perje »Isto, 6ohano, kf po 48 Din irnga vrsta pc Din 88 kg 6i»to, iohano, kg po 48 Din n či»U pun kg po 250 Diti -azpošUj« po poštnem pov «etja L. Brosorid, iagreb Uica 82. kemična Sistilnic« t>erja. 262 Biljard kompletom, radi selitve sel« ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 17297-6 Novo otomano prodam. Naslov t fr^jas oddelku »Jutra*. 17307 « Sobno kredenco m jedilni sorvis za 12 oseb prodam. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 17317-6 Belo stekleno steno za prodelitev »obe, pr~iam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17343-6 Razna okna in vrata in plošče za pod po i«t» ugodni ceni prodam. Kupci naj se zglase v nedeljo 3. maja ob 10. dopoldne — Thalar. Rožna dolina. 17358-6 Aparat za »asterizacijo mleka ln hladilnik, oba znamke Al-pa, zelo dobro oi)rsuij«na, v kapaciteti 200 litrov na nro, poceni proda Franjo Kutin. Maribor, Maistrova št. 19.01. 17345-6 Indian Scout z »*xtra« prikolico, taho-meftrcm in električno razsvetljavo, 2 novi pnevmatika, vse r najboljšem stanju, za manj kot polovično cen« takoj prodam. — Nasjov po>ve oglas, oddelek »Jutra«. 17358-10 Indian Scaut s prikolico, kompl. proda A. Križan, Sv. I^nard — Slov. gor. 17043-10 BSA motorno kolo 500 ccm, s prikolico, v izbora em stanju, radi bolezni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16044-10 »Anstro Fiat« onoionski, v zelo dobrem stanja, t Bosch razsvetljavo, pokrit s popolnoma novo baterijo, vredno prodam. tudi na manjše obroke, ali zamenjam za dru go blago. Na ogled in >, jasnila daje iz prijaznosti Cijranski, Kranj, avto-delaraica. 16475-10 Osebni avto štirisedežen, odprt, uporabljiv tudi ko* poltovor. voz. sposoben ia takojšnjo uporabo, i dobro ohranjenimi kolesnimi obroči, zaradi go tovib okolnosti poceni naprodaj. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutrs« v Celju pod značko »Izborna prilika«. 17213-10 G. Th Rotman: zgodba o Vrtismrcku in Šilonoski fponati? prepovedan.) M f 68. Kakor bi trenil, sva privezala rntic« e nitjo, ki sva jo našla v šivalni škatljiei, na vrvico balončka. Dekliea je bila hvala Bo-eu rsa zaverovana v svoje delo, tako da ni ničesar opazila. Nato sva skopaj zlezli v rutico. Jaz sem preglodal potijo, s katero je bil balonček privezan k stola, in — juh! zletela sva v zrak! Šofer trezem tn zanesljiv, vWČ tudi vseh popravil avtomobila, ki bi opravljal v pro stem času tudi vsa gospodarska ta hišna dela, želi me« ta k tovornemu aH oeebnemn avtomobilu. Pismene ponndbe na podružnico »Jutra« v Celju pod rnaSko »Veeč v gospodarstvu«. 173344» Konjski hlapec z dobrimi spr'čevali, aJuibo za takoj. — Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 17341-2 Povejte tudi drugim da stane Nikoprost za odvado kajenja 76 Din, Avi-nal za odvado pijančevanja pa 835 Din! Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska -ulica 3. __' 3M Kompletna postelja omara za perilo, mfea. pisalna miza in električne sveti! ik s poceni naprodaj v Wolfovi ulici štev. 6. __17267-6 1000 zidarskih klanf proda ing. Rudolf T r e o, Gosposvetska cesta št. 12. Zglasiti se jo med 12. in 2. uro. 17271-6 Za sejanje peska S komadov mrej (1_30 X 1.70) proda 'ng. Rudolf Treo, Gosposvetska c. 12. Zglasiti »e je med 12. in B. nro. 17272-6 Gostil, paviljon aa veieaojma prodam ali oddam v najem. Naslov v oglasnem oddalko »Jutra«. 17013-6 BMW motorno kolo s prikolico na nihalno premo (Schwineachse), tioe R 62, 750 ecm 18 HP 'efektivnih. v izbor nem stanju, zajamčeno brez zloma in varjenja, radi nakupa avtomobila poceni naprodaj. Pismena aH nstmena, ozir. telefonična vprašanja nasloviti na: Dolenc & roen-niea. Dvo?akova nlica 3/U Ljubljana, telefon £7-62. 17177-10 Ford limuzina oove tipe. petsedežen, kot n»v, vsled odpotovanja zelo ogodno naprodaj. Pojasnila daj« Camernik. Dunajska cesta 36. 17075-10 Prikolico 1» Indian pe-aot, rabljeno kupi Fran« Tažka*. Celje. 1734940 Star baker meden m o ki staro Iele«o kupim v visaki množini po najvišji dnevni c*»ni. pismene ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Baiar in železo«. M676-7 Mlin za brinje knpi Grad Mirko, Drago-melj — Domžale. 17281-7 Staro litino (Giws) kupi v?tako množino Livarna železa ta kovin, dr. z o. z., Sr. Gameljne, poŠta St. Vid nad Ljubljano. 17289-7 Parcelo v Sp. Šiški čisto, 500 m« veliko, na najlepšem proetoru, z ma-terijalom na mestu poefiri, po dogovora prodani. Naslov po-ve ogiasni oddelek »Jntrac. 17285-20 Amerikancl, pozor! Po zelo nizki ceni ugodno prodam Bredi mesta dvonadstropno hišo z vpeljano tovarno. Ponudibe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Tovarna 38«. 17321 20 Posestvo z gostilno s lepim vinogradom, na križišču ©ost prod«« r vs«n inventarjem. Nariov pri podružnici »Jutra« T Celju. 17212-20 Gostilno t vsem inventarjem prodam samo resnemu kupcu, na prometnem mestu glav ne olice, bliža kolodvora, radi prevzema neke kopa-iiščne restavracije. — Ponudbe na naslov: Vladimir Latinčič, Zagreb, Uica 145 17122-20 Gostiln, posestvo z nekoliko zemlje, 5 minut od železniške postaje oddam v naiem tistemu, ki proti vknjižbi posodi Din 25.000. Zelo pripravno za obrtnika ali vpokojenca. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Na Dolenjskem«. 17380-20 2 stavbni parceli po 45 m> veliki, bliaa re-miie prodam. Materijal v zemlji. Naslov t oglasnem oddelku »J »tra«. 1738S-30 Iščem dolgotrajno posojilo od .150—200.000 Din. Denar se ne potrribnje ves naen krat, temveč doloma. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobro in si gumo naložen kapital«. 17315-16 Vsakovrstno zlato eupuje po najTBjft »enab Černe — Juvellr Uubliana. Wo!Tova nI l 9> Milostiva Val krznen plašč najbolj« konzervira Set poletje L. Rot Meotni trg 9. Obenem u polovične eeno izvrši vsa potrebna popravila. Plačljivo ge!e jeseni pri prevzema. 183-13 Trgovski lokal na prometnem kraja takoj oddam. Florijanska ulica 31/L 17256/19 Lokale za kavarno in gostilno, a vsem inventarjem oddam v najem, ali ostanem kot drnjahnica z vsenU pran cami. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 16868-1» Mesnico z vsem inventarjem oddam s 1. majem pod ugodnimi pogoji. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 17148-19 Lokal z nekaj inventarja takoj oddam blizu kolodvora. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 171-40-19 Kavarno ali kavarno in restavracijo v centru Zagreba prodam ali oddam v najem. Dopise na naslov: Josip Grflnvr&ld. Rogatec. 17058-19 Garažo v cantru mefta oddata. — Vprašati v Knafljevi ulici št. 13,11. 17328-19 Poslovne prostore velike in svertle. v wedini mesta takoj ali po-zneje oddam. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Ju*rs pod »Suhi«. 17336-19 Gostilno Ieže#« na prometnem krajn na deželi rzame v najem ali na račun kavcije zmoi-na oseba * lastno osebno pravico. PiVroene ponndbe na podružnic-o »Jutra« v Celju pod značko »Kavcije zmožna«i. 1733549 Desk t®8 vagonov pod mero In HI vrst«, 04 mm, zidarsko biago, po ugodni coni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »J-utra«. 17^54-15 Kupimo les »a suksezivno 5estmeee?Do dobavo: 6.000.000 k-o«)v smrekovih in jelkovih me-tlišč. dolgih m 1.10 X 30/30 mm^ z neizpadajočimi grčami, vezani po 20 k«sov; 15.000 kosov smrekovih in jelkovih brzojavnih drogov od m 6-50 do 16 dolžine: 15.000 kosov smrekovih in jelkovih brzojavnih droeov vse po 10 m dolge; 15.000 kosov borovih brzojavnih drogov, od fi.50 do 15 m dolžine; hrastove frijie in parkete, parjen« bukove frize in parkete i tico vezane; paralelno žagane smrekove in jelkove deske, Monte, po 12, 14. 18, 34 in 88 mm. — Ponudbe z navedbo množine in najnižje cene 8 n š a k, pristanišče — na naslov: »Gottfried«, botel Slon v Ljubljani. 17017-15 ftmtvvanja Stanovanje 3 sob. kabineta, kuhinje In pritikKn oddam z majetm ali junijem atranki brez otrok. NasVov ▼ oglasnem oddelka »Jutra«. 1715041 Enosob. stanovanje t vsemi pritiklinami, v centra meeta, i junijem ali julijem išče tričlanska ,iru-■žina. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod mačko ■»Točen plačnik«. 17359-31 Sobo in kuhinjo 18 £ e a 1. jundjem mirna stranka.. Naslov t ogla«, oddelka »Jutra«. 17252-21 Lepo stanovanie 3, event. S sob te kopalnico takoj oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra 17344-21 Stanovanje ■v Tisokem pritličja, obstoječe te 2 «ob, predsobe in kuhinje. x vodovodom ter elektriko, parket, shramba in drugo pritikihie, zelo pripravno za lokal, v Sp. Šiški oddam s 1. majem. Pojasnila: Kavškova cesta 6t. 36/1, desno. 17342-21 Stanovanje 2—8 sob ta pritiklin oddam z junijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16838-?. t Trgovski lokal t bližini glavnega trga poceni oddam. — Maribor. Dramska ulica S. 17350-19 Suhe gobe v vsaki množini kupimo. Ponndbe z vzorcem na na slov: Schieppati Giuseupe. Milano, Corso Como 19 15119-33 « f Manjše stanovanje 1—S »ob In pritiklin. v visokem pritličja. I. al! n. nadstropjB išče točno pla čujoča majhna stranka. — Reflektira t-e samo na cen ter mesta, v snažni hiši. Podnajem Izključen. Vseli tev vi maja do avgusta 1931 Cenjene ponudbe ca oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Malo solnčka tndi«. 18406-21 Sobo in kuhinjo v mestu iščeta zakonea brez otrok (vpokojenec). — Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« ood šifro »Maj, julij, avgust«. 17145-21 Večje stanovanje v prometni alici centra meta oddamo s 1. novembrom. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »1. november«. 17100-21 Stanovanje sobe. kuhinjo in drugih pritiklin, z elektriko oddam takoj maniši družini v Strrliški nlici »tev. 29. Vprašati med 1. in */4 2. nro. 17280-51 Prijetno stanovanje ▼ pritličja vile, ta le 2 stanovanji, soinčoa lega in bližina centra, 4 sobe, kopalnica, veliko Foba za služkinjo, oddam s 1. avgustom. Naslov v oglas, oddelku »Jntra«. 172X>-21 Lepo stanovanje 3-4! sob, kopalnice in vs«b pritiklin. po možnosti v centru Ljubljane išče s 3. avgustom zakonski par br«z otrok. Na.^ov v oclasnem oddelku »Jutra«. 17303-21 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, • hrano aii brez oddan v Sp. £i£ki, Cemetova vldca 31. 17346-38 Lepo, prazno sobo s posebrrfm vhodom oddam Ob Ljvbljaniei štor. SI — Kodeljovo. 17264-63 Sobo s peeebntm vbodom oddam v Cerne*«vi alioj štev. S. Poizve ee v trgovini Mlakar, Šiška, Jernejev* 35. 17396-23 Preprosto gdč. sprejmem na stanovanje s zajtrkom aH br«H. Naslov v oj^asnem oddelku Jntra 17267-23 Prazno sobo nddaan. Poizv« M OS štev. 12 — gr*t{laa J«len. 17256-23 Sostanovalca spreVnem. Naalar v oglas, oddelku »Jutra«. 17253-28 Sostanovalca t eervtm mesta tprejmem ▼ parketira.no sobo s posebnim vhodom in elektriko. Naslov ▼ oglasnem oddelka »Jutra«. 17348-23 Sobo z električno razsvetljavo o d d a aa takoj onemu ali dvema gospodoma. Naslov Reber It. 7. 17210 23 Opremljeno sobo s elektriko hi parketom oddam S osebama v Jen kovi »lici 13/1 — desno. 17250-23 Opremljeno sobo solnčno. « elektriko in posebnim vhodom, v I. nadstropja, t ali brca oskrbe, v bližini tehnične šoie ta ko; oddam. Naslov ▼ ogl oddelku »Jntra«. 17153-23 Opremljeno sobo « poseb. vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam na Poljanskem nasipu it. S8. 17356-23 Opremljeno sobo oddam solidnamm gospo 1 a. Informacije v mlekarni pa-iafa Vzajemne zavarovalnico«, Eaearjkova cesta. 17355-2S Sobo s odtito ali hren oddam s 1. majem. Zid. 6,1. 17814-83 Sobo v Celja ■ vso oskrbo, pri nemški rodbini iščem • "5. m*;°m. Fonudbe na Ofi--". oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Maj — Celje«. 17818-23 Solnčno sobo s poseb. vhodom in »Vek triko, bliža Tabor« oddam Naslov v oglasnem oddelkn »Jntra«. 17130-23 Sobo v viH novo opremljeno, aračno is solnčno, komfortno, na željo o hrano oddam. Na ra<- polago tudi vrt. — Prnle, Sredina 5. 17119-23 Sobo ▼ visokem pritličja, • posebnim vhodom tn elektri ko u 200 Din takoj od dam na Celovški cesti — Kosovo polje St. 157. 17293-88 Gospodično sprejmem s 1. majem v stanovanje. Poizve se v Gradišča 14, pritličje, levo 17287-33 Opremljeno sobo s poseb. vhodom in etek triko oddam takoj — tudi zakoncema br«* otrok Janševi riief tO, Spodnja Soška — Ljubljana VU. 17278-28 Opremljeno sobo z 2 posteljama oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelka »Jatra«. 17279-33 Sobo poleg Zvezde oddam gospodu. Naslov v ogla-mem oddelka »Jutra«. 17295-23 Sobo s posebnim vhodom oddam 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17398-23 Sobo lepo fn aoinčno, « uporabo kopalnice oddam. Nasl-ov v oglasnem oddelka »Jntra« 17304-23 Stanovanje 3 velikih sob in pritiklta. z vrtom oddam boljši stranki. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prijetno stanovanje« 17329-51 Lokal pripraven za skladišče ali delavnico, v Sp. Šiški oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. __17368-17 Lokal za pisarno In 5 skladišč na prometnem kraja »d-dam v najem. Haslo^ pove oglasni oddelek »Jatra«. 17385-17 Majhno trgovino dobro idočo, najraje v bližini kake šole vzamem v najem, tudi i zalogo b!ara Ponndbe na pod rut. Jutra v Celja pod značko »Takojšen prevzem«. 17310-17 ni. Stanovanje takoj odda Kip«, Rožna dolina, cesta VI'4. 17358-21 Sostanovalca na hrano in stanovanje za 150 Din tedensko sprejme re oddam 2 jjnsnodoma. NasJov v ogl. oddelku »Jutra«. 17835-33 17227 23 »Jutra«. 1—2 gospod a sprejmem s L majem v lopo in zračno sobo. Naslov v oglasnem oddelka Jutra 17310-33 Opremljeno sobo prosrtorno, z elektriko, peč jo, na Starem trgn odda;n 2 osebama. Ogleda-ti dnevno med 7. im 8. ter 12. in 13.. ali 18. in 19. uro. — Naslov v oglasnem oddelka 17334-23 wm Pozor, dame! Trajno kod ran je izvršujem na najnovejšem svetovnem aparatu priznanega izumitelja (Henkela, Berlin). — Izključena vsaka opeklina ali spalen je las. — Avtomatično zračno hlajenje. — Po naročilu tudi ob nedeljah. — Se priporoča brivski In Sesalni salon JOSIP GORUPEC, Ljubljana Dunajska cesta St 81 (Bavarski dvor) — blizu glavnega kolodvora CENE ZMERNE! «00« CENE ZMERNE Sostanovalca * vso oskrbo sprejmem takoj k akademiku. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 17319-33 Sobo ■ vo* oskrbo, perilom In zajtrkom oddam 2 gospodoma ▼ Knezovi alici 18, pritličje, lov«. 17330-23 Sostanovalca (ko) sprejmem z vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelka .»Jutra«. 17333-23 Opremljeno sobo veliko, sa 250 Din. — S'asiov v oglasnem oddelka »Jutra« 17354-38 m r ihii UjSIM Tovarniške stroje z motorjem na sarovo oJje, Prannzl 30 do 34 HP; norca (Federhammer) AjaT 4: Exzcnder preš-o do 30 mm, stružnico 70 do 200, profilske škarje, transmisi-je. vse malo rabljeno, po nizki ceni prodam. Ponudbe na Anton Haltn, Videm Krško. 1G651-29 Nov čevljarski stroj znamke »Pfaff« a g o d n o naprodaj. Naslov pri podružnici »Jatra« v Celin. 17332 29 5338 Satjrin snameniM regeaeraetj. po- rfllajujočo or«dstvo aaitvarja nofo livljentšk« jakost u moško moč in veselja. — Ofcrepčuje slabe m rznra-tecie živo« in porvračnj« zdravje. Cena škatljiei 100 Dm. Dobiva »e v vseh le-kamah. fedeluje: Hormona A. G^ DasBeLdorf, GeS^l-strasse 21. — Zahtevajte prosp«fei in prfl<-žH« 3 Die v znajnkai. Creme Ditrnrarj dunfciu indelek modem* tn »n, nm»n>i kozmetike. En poizkus a vauic«m vas bo o tem uvarlL — Pošljite še danes v poStalh znamkah 3 Din sa stroške, nakar vam bomo vzorec takoj poslali. Crema Daruvary bo zadovoljila tudi vas, kar dokazujejo mnoge zahvalni ce. Dobiva se v vseb trgovinah te stroke v originalnih trloglatlh Skatljlcah po ceni 15 Din. — Lekarna Blum, Subotlca 3. PARKETNE DEŠČICE hrastove in bukove TRST JE ZA STROPE BAKULA (lesono pletlvo) n strope ta stena, dobavlja Jos. R. PUH, Ljubljana Gradaška ulica 22. Telefon 2513 112 vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. 8Q Vrtnarji - posestniki Sotnl zdrob (Hoclj-moor-Torfmull), najboljše sredstvo Ea Izboljšanje vrtne zemlje In vinogradov, naročite najceneje pri Javnem skladišču nasl. Celje. 17002-30 Damskih klobukov velika zaloga od 50 Dir. naprej. Preoblikovanje 28 Din. Salon — »La Femme Chic« — Anica Puheik. Se lenburgova ulica štev. 6fl. 17208-30 Pokra), razglednice po Vati sliki ali negativa v pristni fotografiji in naprej. Tako ugodnega nakupa se Vam ne more nuditi s kake druge strani. | Ne zamudite prilike in posetite nas, da se prepričate o dobri kvaliteti in ugodnih cenah. | Nabavite si še danes »PERO« m ki jih izdeluje največje in najstarejše domače podjetje čevlje Ljubljana s: Maribor Murska Sobota itd. 91 M