i£f Uredništvo ]a v Kopttar|evt nllol štev. 8/in. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma ie ne =: sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. s Političen lisi za slovenski narod. Upravništvo te v Kopitarjevi nllol itev. 6. "EQ Avstr. poštne bran. racnn št 24.797. Ogrske poštna bran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. Leto XXXIX. Enostolpna petltvrata (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat . ...» 10 „ u večkrat primeren popnst. Poslano ln reki notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. =Izhaja:; vsak dan, lzvzemil nedelje ln praznike, ob 6. url popoldne. Š!ev. 244. V LJubljani, v torek, 24. oktobra mi =2 Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2-20 za Hemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V LJubljani na dom: Za celo leto naprej . S 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2'— y oprati prejemati meseEno K 1*80 Današnja številka obsega 6 strani. Nova delovna veČina. D u n a j, 23. oktobra 1911. Dejstva naj govore! Po zadnjih volitvah so nemško-liberalne stranke ponosno in samozavestno prilomastilc v zbornico pod vihra jočirni zastavami. Pijani zmagoslavja so se sami takoj proglasili za delovno stranko in jedro nove vladne večine, ki dobi v roke vesla in krmila. Njih volilci in glasila so živahno ploskali po prvem prizoru na političnem odru in burno pozdravljali težko okovane viteze s čeladami in buzdovani. Strnili so se v skupnem taboru kot nemškonarodna zveza, in razobesili na štirih kolih prapore posameznih bimbaš. Že to je. bilo slabo znamenje za gardo nove vlade, ker rti imela enotnega poveljstva in ene same zastave na šotorišču. Tu so združeni Wol-fovi radikalci s prožnimi dvornimi svetniki, antisemitje z židovskimi hlapci, zastopniki veleindustrije in kapitalizma s pristnimi agrarci in sovražniki raznih kartelov. Razdvoj v načelih in taktiki bruhnil je na dan takoj ob rojstvu te nenaravne zveze, za kar so poskrbela tudi glasila raznih struj in praporščakov v zvezi. Vse štiri v zvezi združene stranke nimajo moža, ki bi užival vsestransko veljavo in s trdno roko vodil čete nemških ognjegascev. Koristi posameznih strank zapostavljajo stropne koristi prebivalstva in države, tekma za ministrske frake zaduši v kali vsa čuvstva za višje, idealne smotre. Kako smešni so ti »državniki«, dokazujejo razna dejstva. Tako se je baron Gautsch minoli teden pogajal z načelnikom češkega kluba, ali in pod katerimi pogoji bi sc. pridružili novi delovni večini. Baron Gautsch pa je bil toliko nevljuden, da, ni vprašal nemških generalov, ali se sme razgovarjati tudi s Čehi in drugimi slovanskimi poslanci. Bili so vsled tega grozno užaljeni in razburjeni. Takoj so poslali k ministrskemu predsedniku, svojega najstarejšega generala dr. Grossa vprašat, ali se ne kuje. tajna zarota proti nemški zvezi. Baron Gautsch je potolažil rateže, da zasleduje isti smoter kakor zbornični predsednik dr. Sylvester po drugi poti, namreč delovno večino. Oba jo iščeta s svetilko ob belem dnevu, pa jc ne najdeta. Tlaka je namreč že davno odpravljena in tudi rejeni ministri se sedaj neradi vpre-žejo v vladni jarem, ko vlada potrebu- je poleg luknjastega proračuna lepo vsoto milijonov za zvišanje uradniških plač, brambeno in finančno reformo. Vsa ta vprašanja so jako nepopularna za poslance. Zato se nobena stranka ne vsiljuje. Baron Gautsch je češkim poslancem obljubil dva nova ministrska fraka, pa jih ni še zvabil od gorko peči. Pač bi podpirali vlado od slučaja do slučaja, ko bi baron Gautsch poklical v kabinet dva češka uradnika in jim zagotovil uravnavo jezikovnega vprašanja v državnih uradih na Češkem na podlagi znane St.remayrove naredbe, kateri odrekajo nemški sodniki vsako zakonitost. Ta akcija naj bi šla vspo-redno s pogajanji v Pragi o uravnavi jezikovnega vprašanja v avtonomnih uradih. Češko javno mnenje, ki odmeva iz glasil radikalnih krogov, ni sicer nasprotno tej akci ji, vendar pa naglaša, da se češki poslanci nc smejo ponižati do vloge potrpežljivega zamorca. Nemški krščanski socialci pa so kratko in jasno odklonili vsako ožjo zvezo z nemškimi liberalci, ki so jim pri zadnjih volitvah iztrgali toliko mandatov in prvaštvo v zbornici. Krščanski socialci hočejo paberkovati in biti jeziček na parlamentarni tehtnici. Mogoče je, da s to taktiko ujamejo v svoja jadra ugodno sapo in sčasoma nekaj mandatov; izključeno pa tudi ni, da jih drugi prebite in kažejo jezike. Naša naloga seveda ni, da bi si zanje ubijali glave. Poljaki pa so in ostanejo stari jaki, ki vedno v pravem času zavohaj odkod in kam vleče sapa. Bivši finančni minister Bilinski je iz dobre šole poljskih politikov in pozna vse steze in vrzeli parlamentarnih zvijač in intrig. Ko jc bil izvoljen za načelnika mogočnemu poljskemu klubu, je v svojem prvem nagovoru v klubu z vso svojo zgor-vornostjo priporočal in zagovarjal zvezo z Nemci. In če sedaj vitez Bilinski baronu Ga.ut.sc.hu priporoča parlamentarno ministrstvo in ne uradnega, ima gotovo svoje posebne namene. Res pa jc tudi, da uradniško ministrstvo z narodnimi uradniki no more v zbornici imeli iste zaslombe, kakor parlamentarno. Danes pa ie parlamentarno ministrstvo naravnost izključeno. Češki poslanci ne morejo preje sedeti z nemškimi pri isti ministrski mizi, dokler v Pragi niso vspela spravna pogajanja. Danes še niso dani stvarni pogoji za. parlamentarno vlado. Pa tudi novo uradniško ministrstvo ni še. zagotovljeno. Dr. SyJ.vcstor v dogovoru z Bilin-skim išče zaveznikov za delovno večino. Merodajni so zanj kot zborničnega predsednika v prvi vrsti taktični razlogi. Zato tucli odriva vsa narodna vprašanja na stranski tir, da spravi v ospredje in na dnevni red vse takozva-ne državne potrebščine. Ni treba dokazovati, da. »delovni odbor«, ki ga snuje dr. Sylvester, ne boclc prestavljal hribov, kakor jih ne more zbor klubovih načelnikov. In vendar se mora nekaj zgoditi, da parlamentarizem popolnoma ne propade in zgubi vso veljave pri ljudstvu. Razna nujna vprašanja čakajo rešitve. Če jih ne reši parlament, reši jih vlada sama po svoji volji s § li-Ali naj se Avstrija osmeši pred vso Evropo, cla ni še zrela za ustavno življenje? Danes ne gre za vlado, ne za. bodočo večino, marveč za parlament, ki je za manjše in zatirane narode ter nižje sloje prebivalstva še edini oder za prosto besedo. Ali naj zaradi nekaterih »fakcioznih stremuhov« razbijemo ta oder? Važno za. nadaljni razvoj jnarlamentarnih razmer bode jutrišnje Klasovanje v nemškonarodni zvezi o predlogu dr. Erlerja, naj zveza glasuje Vroti italijanski pravni fakulteti. Dr. Steimveiiuer in drugi likači v zvezi se trudijo v potu svojih obrazov, da zadu-še upor in preprečijo krizo v nemškem liberalnem taboru. Ta kriza pa bi za parlament in državo ne bila nobena nesreča. s r e d o v a 1 n i c e , 3. tarifno pogodbo in razsodišča in 4. soudeležbo delavstva na dobičku (železni kartel n. pr. izkazuje 30 do 50% dividende). Resolucija se je soglasno sprejela. Shod v št. Vidu nad Ljubljano. V nedeljo popoldne je priredila .T. S. Z. zborovanje v Št. Viclu nad Ljub ljano. Načelnik Jugoslovanske Strokovne Zveze deželni odbornik dr. Z a -j c c je govoril o vzrokih, ki povzročajo sedanjo draginjo, o kartelih in trustih. Govornik je drastično osmešil demago-ško komedijo socialne demokracije, ki jo uprizarja glede na draginjsko vprašanje. Zborovalci so živahno pritrjevali izvajanjem dr. Zajca, ki je naglašal nujno potrebo, da se delavstvo trdno okleni J. S. Z. Shod J. S. Z. v Trbovljah. Na shodu skupine J. S. Z. v Trbovljah je govoril v nedeljo popoldne državni in deželni poslanec dr. Bcn-kovič. Nova skupina J, S. Z, prične poslovati 1. novembra v Kamni gorici. Laška Mrost. jiflslevansfefl slroKovna zveza. Shod na Javorniku. V nedeljo se je vršil shod skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze na. Javorniku pri g. Noču, p. d. Vodičarju. Shoda, ki sc je začel ob štirih popoldne, se je udeležilo lepo število delavstva. Govoril je Franc Tei seglav, in sicer o sedanjih draginjskih razmerah ter od vseh strani osvetlil demagogijo socialne demokracije. Nato jc prešel na nameravano akcijo glede kartelov in med splošnim odobravanjem povdaril, kako bo pri tem v prvi vrsti treba gledati na to, cla so kartele potom zakona piimora, da ravno tako, kakor stabili-zujejo produkcijo v prid svojim karte-liranim članom in v prid liferantom ter odjemalcem, stabilizirajo razmere svojega d e 1 a v s t v a. V tem zmislu i p shod sprejel resolucijo na H r v a š k o - s 1 o v e n s k i klub na Dunaju, da v tozadevnem odseku in v zbornici zastopa sledeče zahteve delavstva glecle kartelov: 1. Karteli naj uve-do zavarovanje svojega delavstva zoper brezposelnost, 2. delovne p o i z v e d o v a 1-n i c e (Arbeitsnaclrvveisstelle) in p o - Lahi so dobri diplomati po receptu rajnega Nikolaja Macchivellija, to je, niso v izbiranju sredstev za svoje smotre preveč izbirčni. Zraven pa so strašni bahači. Le to je, da laško bahanje nikomur ne imponira, ker so Lahi v tem oziru kljub temu, da slovejo kot umetniško izobraženo pleme, skrajno neokusni. S svojo zvitostjo so dosegli velike uspehe, prebrisanost Cavourja je ustvarila zedinjeno Italijo, njihova babavost pa napravlja povsod le zelo slab vtis. Posebno to kazi Lahe, da skušajo sebe in druge prepričati, da so se povzdignili do velevlasti s svojo hrabrostjo in z njo združenimi lastnostmi, ko pa je znano, cla je italijanska rasa strahopetna, kadar sc mora z nasprotnikom oko v oko meriti. To se je zdaj v Tripolisu zopet jasno pokazalo. Kako so Lahi vpili, ko jc abruški vojvoda s pol stotino ladij dve turški za boj nepripravljeni torpedovki v beg pognal! Kako so navdušeno poročali, kako je velika ekspedicijska armada pod varstvom brodovja »zavzela« sto in sto let stare nezavarovane tripoliško »utrdbe« in se »polastila« mesta, katerega niti en mož ni branil! Edina nezgoda je bila ta, da je neka laška straža ponoči ustrelila laškega vojaka, ki je prišel šancam preveč blizu in je mencla ge- Ljedsli oder. 22. oktobra 1911. Detela: »Učenjak«. V nedeljo zvečer se je uprizoril dr. Fr. Detelov »Učenjak«, po avtorju: »veseloigra v 3. dejanjih.« Izmed slovenskih originalnih del je Detelov »Učenjak« gotovo eno najboljših; če pa zasluži ime veseloigre v klasičnem pomenu besede, je drugo vprašanje. Recimo tudi, da bi bilo glede izbranega predmeta in vsebine vse tako, kakor nam to predočuje avtor, ostane odprto vprašanje, katero etičuo napako šiba pisatelj v svojem delu. Da sc človeka lahko spravi krivičnim potom v blaznico, tega sižeja gotovo ni maral pisatelj ožigosati, recimo kot napako v našem socialnem življenju. Čc bi bil dr. Grm tisti ignorant, katerega treba v prvi vrsti osmešiti in dokazati na njem njegovo banalno nevednost, bi se še tucli nekako bližali postulatom veseloigre. Osmešen je pa dr. Blažič kot frenolog in antropolog in, dejali bi, tragična krivda njegova leži v njega doslednosti. Ker ne more biti vera v katerokoli znanstveno hipotezo, pa bodisi da jc še tako slabo utemeljena, kakor tudi do- slednost ne moralen pogrešek, niti ene niti druge lastnosti ni mogoče sp aviti pred ta forum. Kajti Blažič, kakor nam ga riše Detela, je poštejak vseskozi; njegova hiba je, da nedokazane teorije prenaša v prakso, cla ž njimi operira kot z neoporečnimi sigurnostmi — s katerimi pa ne doživi svojega debakla, ampak vsled posebnih s 1 u ča j n i h zamot, ki jih prinese igra. Čudno se tudi vidi, da je dr. Blažič frenolog — igra menda igra. krog leta 1830 — da posega na polje psihiat ije, antropologije in kriminalne antropologije, cločim so psihiatru Grmu vse te panoge nekake španske vasi. Tudi sicer ni igra brez več ali manj motečih neverjetnosti. Karakterizacija osobja je v splošnem dobra, tudi tehnična zgradba igre je vrlo pogojena. Posebno pa odlikujejo delo lepo in nevsiljivo vmešane sen-tence in v krepkih, izklesanih stavkih izražene misli, kakor jih zrelemu človeku more dati samo življenje, in ki zato vplivajo krepko in prepričevalno. Igra je bila prav lepo uprizorjena in tudi igralo se je v obče precej dobro; želeli bi seveda večje živahnosti in umerjenejše skupne igre. To vse so seveda otroške bolezni začetnikov in se ne dadč odpraviti čez noč. Tudi se je igralcem močno poznalo, da je bilo to njihovo prvo kretanje na parketu. Navzlic temu ni bilo slabo, s časom pojde že boljše. Glavno vlogo jo to pot igral — su-fler. Njega se jc namreč čulo vedno, časih celo glasnejše kakor igralca, in marsikak proseč pogled je za igro povsem nepotrebno, za gotove igralce pa seveda zelo potrebno, švignil je v šepe-talčevo školjko. Tako si jc pomagal zlasti dr. Blažič, ki je menda, mislil, da je pravi umetnik oni, ki se svoje vloge nc nauči, ampak si jo sproti izmišljuje. Po znanih vzorih so kajpada avtorji samo za. komparzerijo in male vlogo, glavni junaki si preskrbe svoje vloge sproti — sami. Mi odločno protestuje-mo proti takemu načinu igranja, iti svarimo režijo, cla bi pripuščala in s prizanesljivostjo vzgojevala tak naraščaj. Kdor ne zna svoje vloge perfekt-no, ne sodi na oder. Sufler jc za izredne, ne pa za redne in celo igro trajajoče spominske pogreške — in prva zamera je boljša, nego zadnja, da govorimo z »Učenjakom«. To gre seveda tudi na adteso raznih drugih igralcev, posebno Jakoba. Sicer jc bil cir. Blažič v maski in igri dokaj dober; bil je dosleden in prav dobro pogodil mir in dostojaust.vo učenjaka, veliko boljši kot njegov lju-beznjivi kolega dr. Grm. 'v če je ta vzdržal svojo vlogo še količkaj do srede. tretjega dejanja, je pa koncem igre bil nezadosten v svojem nastopu. Govorila sta oba. prehitro, kakor iz večine tucli clrugi igralci. G. Gorski ni bil to pot srečno dis-poniran in nas nikakor ni očaral. Sem pa t ja. jc malo padel v deklamacijo, in od njegovih siccr gibčnih kretenj bi bili pričakovali sigurnejšega nastopa na salonskih tleh. Kako se ima nastopati s klobukom v roki, o tem naj se informira — pri režiji. G. Svetličič napreduje in igral je svojo vlogo precej dobro, a lipa domišljavega, bahatega in zraven omejenega malomeščanskega trgovca ni popolnoma zadel v igri. V blaznici se je vedel preveč po domače, obdržal jc namreč svoj klobuk lepo na glavi. Da sc takih gospodov ne manjka, je morda res; ampak ncotesancev manire vendar ne morejo hiti posnemanja vredne za. igralca, kjer tega ni treba. Maska ie bila prav dobra. (i. Kalar jo tudi to pot igral prav dobro, če morda tudi ne tako dobro, kot to on sam misli — saj tisti zmagovalni izraz na obrazu pri zahvali ob ploskanju da sklepati na proccsc, vršeče se v njegovi notranjosti. A to bodi, kakor z vinom s priznanjem in pohvalo: naj bodli, naj krepi, — a naj ne stopi — v glavo! Tudi on jc kaj močno slo pozabil. In vendar so bili laški časopisi polni »hrabrosti« in »neustraSe-nosti« sinov velike Italije, ki so na tri-poliške podrtine trikoloro laškega kraljestva zasadili. Kakor hitro pa so prišli Lahi s Turki skupaj in sc morali z njimi pomeriti, v Bengaziju in Derni, se je stvar popolnoma obrnila. 10.000 mož so poslali Lahi proti Bengaziju, ki ga je branila peščica turške garni-zije in nekaj sto slabo oboroženih Arabcev pa se niso mogli izkrcati, in ko se jim je to po zvijači stran od Ben-gazija posrečilo, so se kljub svoje velikanske premoči in svojim topovom morali cel dan in še več bojevati, da so tisto pest Turkov in domačinov potisnili toliko nazaj, da so se mogli v mestu saj utaboriti. Čutijo se pa Še tako slabe, da so generala Canevo za pomoč prosili. Če se z 10.000 najmodernejše oboroženimi in z vsem potrebnim oskrbljenimi možmi ne upajo ukrotiti Barke, ki je tako redko naseljena, je to za hrabre sinove Italije zelo slabo znamenje. Pri tej priliki je jako poučno poseči nazaj v zgodovino in pogledati, kako se je laška armada sploh izkazala. Nemška liberalna revija »Miirz« je sestavila nekak katalog vseh bojnih činov laške armade, ki je preveč zanimiv, da bi ga ne objavili. Evo: Vojska z Avstrijo leta 1848 49. 6. maja 1848: Bitka pri Sv. Luciji — Lahi poraženi. 25. julija 1848: Bitka pri Custozzi — Lahi poraženi. 21. marca 1849: Bitka pri Mortari — Lahi poraženi. 23. marca 1849: Bitka pri Novari ^ Lahi poraženi. Vojska z Avstrijo leta 1859. 20. maja 1859: Bitka pri Montebellu — zmagali Francozi. 31. maja 1859: Bitka pri Palestru — zmagali Lahi le s pomočjo Francozov. 4. junija 1859: Bitka pri Magenti — zmagali Francozi; laška armada spJoh ni prišla v akcijo. 7. junija 1859: Bitka pri Melegna-nu — zmagali Francozi; laška armada sploh ni prišla v akcijo. £4. junija 1859: Bitka pri Solforinu «— zmagali Francozi, Lahi so pa bili tepeni. Vojska z Avstrijo leta 1866. 20. junija 1866: Bitka pri Visu — Lahi poraženi. 24. junija 1866: Bitka pri Custozzi •—Lahi poraženi. Vojska v Abesinijl leta 1895 96. 8. oktobra 1895: Bitka pri Amba Aladji — Lahi poraženi. 22. januarja 1896: Bitka pri Ma-ealle — Lahi poraženi; general Galliano kapituliral. 1. marcal896: Bitka pri Adui — Lahi poraženi; vsi topovi vzeti. Sardinska armada v krimski vojski leta 1854/55. V krimski vojski je Cavour dal Francozom in Angležem proti Rusiji na razpolago armado 28.000 mož pod poveljstvom Cialdinija. Francozi so Lahe tako zelo cenili, da so jim pover-jevali zgolj postranske naloge. 16. avgusta 1855 v bitki pri Č e r -n a j i sta bila na laški strani v akciji samo dva bataljona in ena baterija, izgubili so 200 mož. 8. septembra 1855 pri zavzetju S e -v a s t o p o 1 a ni prišla laška brigada sploh nič v akcijo; tako po strani jo je zadelo par ruskih krogelj in so izgubili 31 mož in 4 častnike. To so slavna dejanja italijanske armade, katerim se pridružuje zdaj šc bitka pri Bengaziju. Lahi naj končno počno v Tripolisu, kar hočejo, ampak da spričo notorične nesposobnosti svoje armade še kriče in se bahajo s svojimi vojaki, to je nekoliko preneumno. Seveda je še veliko bolj neumno, čc ljubljanski srbofilski dnevnik laško armado poveličuje. Francoski generali, ki so imeli nesrečo, da so poveljevali nad sardinskimi oddelki, oziroma imeli vrhovno poveljstvo nad njimi, so se vsi pritoževali zoper to, kako so Lahi za nič material. V odločivnem trenotku izgube hladnokrvnost, ne drže discipline in zlasti ne preneso naskokov z bajonetom. To povedo vsi francoski, avstrijski in angleški častniki, ki so kdaj videli Italijane bodisi na laških ali na afrikanskih tleh — pa celo ob priliki bokserske vstaje na Kitajskem se je pokazalo, da so la£ki vojaki najslabše kvalitete med vsemi Noben vojak na svetu ne pokaže tako hitro hrbta kakor laški. Seveda — laška armada tudi nima nobene tradicije, kakor jo imajo druge, in zato ni v njej tistega stanovskega ponosa, ki je najvažnejši moralni faktor za vsako armado. Zato je zelo smešno Lahe opravičevati in se zanje potegovati. Iialiiansko-iorška vojska. Govor črnogorskega kralja. Črnogorski kralj Nikolaj je ob obisku Grahova na pozdrav prebivalstva govoril med drugim: Vsi državljani vži-j vajo blagor miru in upam, da ga bod<$ vživali še naprej. Preživeli smo težavne dni. Orožje je žvenketalo pred našimi durmi. Zdaj ni povoda, da se vznemirjate, ker mi smo pripravljeni za vsak slučaj in se ne bojimo, da bi bili presenečeni. Prebivalstvo ob avstrijski meji lahko mirno in nemoteno dela za po-vzdigo svojega blagostanja. Avstro-Ogrska in Črnagora imata skupne koristi. Mi živimo kot sosedje, ki se cenijo. Častim vladarja sosedne mogočne države cesarja Franc Jožefa, s katerim me' veže toplo prijateljstvo. Cesar gleda na nas dobrohotno in nas ljubi, za kar smo mu hvaležni. Delajte mirno naprej. Moje očetovsko srce je mirno, ker vem, da se vse stori, da se ohrani*Iomovini mir. Grki In Bulgail. Grško uradno glasilo izjavlja, da če napadejo Turki Bulgarijo, Grška ne ostane nedelavna. Istočasno izjavlja bulgarsko uradno glasilo »Mir«, da če napadejo Turki Grke, bi Bulgari ne ostali mirni. Lahi napovedujejo brezobzirno vojsko. »Corriere della sera« piše, da predno napade laško brodovje otoke in pristanišča Egejskega morja, izda Italija izjavo, da sta postali Tripolitanija in Kyrenaika laška last. Če bi Turčija kljub temu še izvajala pasiven odpor, dokaže Italija, da zna voditi tudi brezobzirno vojsko. koketiral s — suflerko in mestoma svoje vloge ni znal, tudi je včasih trgal stavke. G. Josip Kruleč je imel igrati pre-friganega defravdanta in je mislil, da to doseže, če sc napravi grbastega in se vije; v tretjem dejanju je bil dober. G. Pavlinova igra je bila okorna, njegova izreka je jako pomanjkljiva, v svojo vlogo pa se je mnogo premalo za-globil. Za sedaj še tega igralca moči ne zadoščajo za solo-nastope, saj ne v takih igrah. Govorilno napako ima tudi gdčna. Belana, katere nastop in igra sta bila sicer dobra in naravna. Sploh bi bilo želeti, da se izreke ne zanemarja; opazili smo v tem pogledu celo vrsto netočnosti (ves mesto vds;včndar mesto včndar; tčpec mesto tepec; blebcččte mesto blebečete itd.). Gospo Marto je igrala gdč. Luzzatto še bolj megleno, kot je že vloga sama na sebi. Pomanjkljiva je bila v vsem: v nastopu, v gestah, v govorjenju — govorila je brezbarvno in pretiho — skratka: igra se je vršila ob njej, mesto ž njo. Tudi maska njena je bila nezadostna — delala jc vtisek bolohne, blqdikaste, oplašene gospe, stare kakih 30 let. Sigurne j ša v nastopu, boljša v gestah, dobra v Izreki jc bila gdč. Mantuanijeva. Morda bi se dalo iž nje tekom časa kaj napraviti. Da je bilo nekaj za »smeh«, jc poskrbela policajska uniforma, katere po- sestnik je s svojim neokusnim in banalnim nastopom toliko sodil v to uglajeno igro, kot Savel med preroke. Ali res ni mogoče policaja ali biriča drugače igrati kot karikaturo? Ali je res tisto bore malo ploskanja par nezrelih in v okusu zaostalih ljudi toliko vredno, da se s takim uprizarjanjem disgu-stira ostalo občinstvo? V celoti pa je igra dobro uspela. Ako pomislimo na velikanske težave, ki jih nudi ta težka, večinoma na dialogu zidana salonska igra, smemo biti zadovoljni. Tudi je bil to prvi nastop personala »Ljudskega odra« na parketu. Ponesrečil se ni! Odkrito rečeno, bali smo se nedelje, a odhajali smo zadovoljni. Seveda je manjkalo tupatam še toinono, a v celoti se je pokazala več kot samo dobra volja. Scenerija je uprav krasna in drugo dejanje je bilo uprizorjeno na doslej popolnoma nov način, ki se je pa prav dobro obnesel. Gledališče je bilo to pot samo napol zasedeno. Videli smo dosti duhovnikov; a posvetne inteligence premalo. V Ljubljani imamo že lepo število in-teligentov in pričakovali bi malo več smisla za velikanski trud »Ljudskega odra«. Na vseh svetih dan se uprizori popoldne ob pol treh pri skoro polovičnih cenah in zvečer ob pol osmih pri navadnih cenah »Mlinar in njegova hči«. O m e g a. i Boji med Turki in Lahi. »JeniGazetta« poroča o večjem boju med Lahi in Turki pri Kirki, ki leži vzhodno od Bengazija. Na obeh straneh je bilo veliko izgub. Nadalje se poroča o boju med domačini in Italijani pri Tripolisu, kjer so imeli Lahi zdatne izgube. Iz Rima se pa poroča: Turki, ki so se 19. in zjutraj 20. t. m. upirali izkrcanju naših vojakov, so se umaknili v notranjo deželo. Beduini neprestano nadlegujejo ponoči naše vojake, ne da bi napravili veliko škode. Iz Rima se pa poroča, da so se 22. t. m. zvečer zopet spopadle laške in turške prednje straže. Ubiti so bili trije Turki. Iz Derne sc pa poroča, da se je veliko glavarjev in dostojanstvenikov udalo admiralu Pres-byteru. Iz Neapelja se je pa 22. t. m. odpeljal četrti del ekspedicije, 10.000 mož. Polovica je določena za Bengazi, druga polovica pa odplove v Derno. Mohamedansko klanje kristjanov v Bengaziju. Ponoči od srede na četrtek je ukazal poveljnik Senuzijev obkoliti katoliški misijonski zavod. Zavodov voditelj, pater Umberto, se je hotel pogajati s poveljnikom Senuzijev. Izjavil je, da trpi rad vse muke, če puste pri miru njegove gojence. A Senuzi so patra s sabljo usmrtili in še mrtvo truplo sekali. Nato so umorili vse osebe, ki so se nahajale v zavodu. Morilci so hiteli nato v otroški azil, kjer so usmrtili patra Jožefa, člana kongregacije sv. Ka-mila, in morili gojence, otroke v starosti 10 do 12 Jet, dečke in deklice, ki jih je kongregacija rešila suženjstva. Ev-ropce, ki so hiteli na pomoč, so tucli pomorili. Tajni podzemski hodniki. Milanski »Seccolo« poroča iz Tripolisa, da so v neki tamošnji hiši našli skritih osem turških častnikov. Domneva se, cla je mesto Tripolis zvezano s podzemskimi hodniki z morskim obrežjem. Italijani sedaj iščejo te hodnike. Slovanski veslnik. sl Poslanec StoJalowski umrl. Včeraj ob 1. uri popoldne je v bolnišnici usmiljenih bratov v Krakovu umrl po težki bolezni državni poslanec p. Sto-jalowski. Kot znano, je obolel Stojalovv-ski na črevesnem raku. Z ozirom na starost bolnika operacije niso mogli izvršiti, vsled česar tudi zdravniki proti bolezni niso mogli ničesar ukreniti. Zanimivo je, da je p. Stojalovvski pred 10 leti izročil svoji sestri zaprto pismo, v katerem je bila njegova oporoka in na čegar ovitek je tedaj sam zapisal »Odpreti na dan moje smrti 25. oktobra 1911«. Neka druga vest pa trdi, da je Stojalovvski določil 25. oktober kot dan svojega pogreba, po katerem se naj odpre oporočno pismo. Ako je zadnje resnično, je Stojalovvski popolnoma natanko določil dan svojega pogreba. Ganljivo je dejstvo, kako so bili p. Sto-jalovvskemu udani kmetje. Zadnje dni so prihajale velike množice kmetov, da bi videli še enkrat svojega voditelja. S silo so morali zadrževati kmete, da niso došli v bolnikovo sobo, ker je bilo stanje Stojalowskega tako, da je potreboval popoln mir. Politična delavnost p. Stojalovvskega se loči v dva oddelka. Do 1. 1897. je bil p. Stojalovvski vodja neodvisne stranke ter je v parlamentu ustanovil s šestimi poslanci samostojen klub, ki ni vstopil v skupni Poljski klub. Vsled posredovanja bivšega gališkega ces. namestnika grofa Kazimirja Badenija se je posrečilo, pregovoriti p. Stojalowskega za vstop v Poljski klub. Od tega časa je vpliv p. Stojalovvskega napram Poljski ljudski stranki vedno bolj v ozadju. Pred dvema letoma je sklenil p. Stojalovvski politično alianco z Vsepoljaki ter je nadaljnje izdajanje svojega tednika še nekaj dni pred smrtjo prepustil vse-poljskemu poslancu Janu Lamorske-mu. R. I. P.! sl Prememba prestolonasledstva v Srbiji. Belgrajski listi se vedno pogostejše pečajo z družinskimi zadevami srbske kraljeve rodbine in šele pred kratkim so bile belgrajske »Večerne Novosti« konfiskovane zaradi članka, v katerem se je pisalo o vesteh glede na medsebojne odnošaje obeh kraljevih princev in kralja Petra. Vsa srbska javnost je ločena na dva tabora; en del se zavzema za princa Jurija, drugi za prestolonaslednika Aleksandra. Nevarno pa je gibanje v armadi. Oba princa imata pristaše med častniki. Obe stranki se ostro napadati, edini ste samo v napadih na kralja Petra. Kralj hoče, kakor poročajo »Večerne Novosti« baje iz dobro informiranih krogov, še enkrat spremeniti prestolonasledstvo, ker je menda uvidel, da bi dežela pod presto-lonasledstvom Aleksandra ne dospela do mirnega razvoja. Poroka princezinje Helene z ruskim velikim knezom Ivanom Konstantinovičem ie baie priprava za nov preobrat. Bodoči srbski kralj se baje ne bo imenoval Aleksander, temveč Ivan. Protialkoholni dan v Peterburgu. Dne 12. oktobra je imel Pcterburg svoj prvi protialkoholni dan. 400 novih apostolov treznosti, okrašenih na prsih z zelenimi trakovi kot društvenimi znaki »Sojuza kristian - trezvennikov« je začefb ta dan prvikrat intenzivno delovati zoper pijanstvo, največje narodno zlo na Ruskem. Najprej je bila božja služba v dvorani mestne dume in po. tem so se člani društva razleteli po mestu, zlasti šli v okraje, kjer prebivajo delavci in nižji sloji peterburškega prebivalstva ter so celi dan prodajali po. ljudne knjižice (po 5 kopejk) o škodlji-vosti pijanstva, predavali so in govorili povsod o istem predmetu. Te knjižice so se prodajale tudi v bankah, velikih trgovinah in na borzi. Zvečer so »pro-pagandisti treznosti« z dovoljenjem pristojne oblasti obiskali vsa mestna gledališča, kjer so tudi prodajali knjižice o škodljivosti pijanstva. V vseh vozovih mestnega tramvaja so bili lepaki, na katerih so bili z rdečimi črkami natisnjeni izreki o škodljivosti alkoholizma. V Marmornatem dvorcu je imel član društva dr. A. I. Veržbckij poljuden predavanje o alkoholizmu. Z dovoljenjem naučnega ministrstva se je »Sojuz trezvennikov« obrnil na vse načelnike ljudskih šol s prošnjo, da naj povsod, kjer je to le mogoče, ustanovijo »letajoče odbore« radi propagande treznosti med vaškim prebivalstvom. Prva češka zdravnica umrla. T« dni je pri svoji sestri na Češkem umrla gdčna. Bohuslava Keckova, ki je kot prva Čehinja dovršila v Švici medicinske nauke in se potem kot državna zdravnica naselila v Mostaru, kjer je avstro-ogrska vlada za mohamedanke vpeljala ženske zdravnike. Mleko v kosih. O posebnem načinu prodaje mleka ve poročati »Štanma«. V najsevernejših pokrajinah Sibirije vtakne namreč trgovec v mleko palico in pusti krog nje mleko zmrzniti. Na tak način pridobljeno mleko dene na ramo in ga nese na prodaj. Prodaja ga v kosih. Prebivalstvo Rusije. V zadnjih 50. letih je število prebivalstva na Ruskem silno narastlo. Leta 1858 je bilo 74 milijonov 500.000, leta 1911 pa že 163 milijonov. Torej se je pomnožilo za 88.500.000 prebivalcev. Narodnostno razmerje je sledeče: 655 odstotkov je Rusov, 10 6 odstotkov je turško-tatarskih narodov 62 Poljakov, 4 5 finskih narodov, 3 9 je judov, 2 4 znašajo Litavci in 16 odstotkov Nemci. Od veselja, da je izvoljen ,je umrl V Kladnju so imeli 16. t. m. volitve župana in podžupana. Pri teh volitvah je srbsko-muslimanski blok sijajno zmagal nad čisto muslimansko stranko. Za župana je bil izvoljen H. Ahdaga Gaja-čič, za podžupana pa Muja Rusten. H Ahdaga je, veseleč se svoje zmage naročil črno kavo in od veselja — umrl. Kolera v Srbiji. Iz Belgrad a poročajo, cla je pet okrajev v kraljestvu okuženih po koleri. Do minule srede se je pojavilo v teh okrajih 23 slučajev, od katerih jih je bilo 11 smrtnih. sl Samoumorilni poizkus morilca Igralke Oglnske. Iz Lvova poročajo, da so včeraj 23. t. m. dopoldne našli jetniški pazniki morilca igralke Oginske, bivšega dijaka Kazimirja Levickega, v njegovi celici v navidezno spečem stanju. Ko je jetniški paznik pristopil bližje, da bi Lewickega zbudil iz spanja, je opazil, da je brez življenja. Poklicani jetniški zdravnik je konstatiral, da Le-vickemu srce še bije, vendar ga kljub dveurnemu trudu ni mogel obuditi iz zavesti. Dognali so, da se je zastrupil z veronalom. Da bi mogel spati, mu je dajal jetniški zdravnik vsak večer prašek veronala, ki ga je moral zavžiti vpričo paznika. Levicki pa je znal praške prikriti in jih shraniti. Šele pred kratkim so našli pri njem sedem praškov, ki so mu jih takoj konfiscirali. Medtem pa se mu je zopet posi-ečilo zbrati večje število veronalovih praškov, ki jih je predvčerajšnjim zvečer naen-ki*at vse zavžil. (Minske volitve v Zgornji Šiški. Včeraj zvečer je bil v gostilni pr! Zajcu zelo dobro obiskan shod. V nad poldrugo uro trajajočem govoru je deželni odborni dr. Pegan jasno narisal delovanje in stremljenje treh za občinsko gospodarstvo potezajočih se strank. Glasno so mu pritrjevali poslušalci, ko je dokazal, da od breznačelne liberalne in liberalcem udinjane socialnodemo-kratične stranko nimamo pričakovati nič dobrega. Celo navzoči socialni demokratje govorniku niso mogli ugovarjati, ko jim je pokazal, kako nespametno ravnajo, ako volijo z liberalci, ki so kmetu in delavcu sovražni. Za dr. Pega nom je govoril gospod župnik Za- bret, ki je meti bučnim smehom poslu-talcev povedal, da po poročilih liberalnih časopisov dr. Pegau tako slabo govori, da mora kmečki župnik za njim popravljati. Zakaj neki so gospoda deželnega odbornika vsi navzoči skoraj 2 uri tako zvesto poslušali in njegova duhovita izvajanja navdušeno odobravali! Gospod župnik jc nato dokazal, da mora v današnjih časih turli duhovnik večkrat poseči v politiko. Pozval je vse navzoče, naj na dan volitve mirno in možato stopijo na volišče ter oddajo glasove možem, katere so si izbrali, da se jim zaupa občinsko gospodarstva. Govorila sta še gg. Brenk in Babuik, ki sta ovrgla nekatere laži, ki se sedaj trosijo okrog, da bi se volilci zbegali. Na shod so bili povabljeni tudi liberalni kolovodje, da bi javno povedali, kaj vse so zakrivili nesrečni klerikalci, a niti enega ni bilo blizu. * * * O občinskih volitvah v Zgor. Šiški se nam še piše: Liberalni časopisi so prinesli pretečeni teden vest, da so se združili za občinske volitve v naši občini liberalci in socialni demokratje (proti volilcem S. L. S. Pri sklepanju pogodbe 7. liberalci pa so imeli socialni demokratje take zastopnike, da so sc obesili za liberalni frak ter vse svoje pristaše prodali za svojo lastno osebo. Mnogo je bilo govorjenja od socialno-demokratičnih voditeljev, ko so pri dr-žavnozborskih volitvah dobili 119 glasov, medtem ko je bilo liberalnih le 56, kako bodo pri občinskih volitvah mogočno nastopali in da bodo liberalci za njimi hodili. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Voditelji socialnodemokra-tične stranke v naši občini so z največjim veseljem sprejeli pogoje, ki so jih jim narekovali mogočni liberalci in bili zadovoljni, da so le nje sprejeli v kandidatsko listo. Dovolili so jim od dvajset kandidatov — tri. Ali ni to velika dobrota? 119 volilcev tri mandate, 56 pa 17. Ni čuda torej, da se od socialno-demokratičnih volilcev čujejo razni glasovi ogorčenja nad tako prodajo. Marsikateremu so se oči odprle in je spoznal svoje lastne izdajalce. Kako pa naj bi ti trije zastopali v bodočem občinskem odboru svoje pristaše, ko so jih že pred volitvijo izdali. Izgovarjajo se na to, da nobeden ni hotel sprejeti odborniškega mesta. Vprašamo pa, ako so sprejeli štirje vaši pristaši kandidatska mesta za namestnike, ali bi odbor-Hiških ne bili? Ako ste vi hoteli svoje pristaše prodati, se vam oni naj brž e ne bodo pustili. TURŠKE MINE. Turška vlada je naznanila Avstriji, da so luke Smyrna in Saloniki obdane !z kontaktnimi minami. Nevtralnim ladjam bodo turške pilotske ladje kazale od min prosto pot v omenjeni dve luki kakor tudi iz njih. Dnevne novice. -f- Liberalni volilni manever. Liberalno časopisje je še vedno mnenja, da sme ljubljanskim volilcem nasuti pred vsakimi volitvami v oči naj debelejšega peska in da zadošča nekaij hujskajočih notic, da gredo volilci z »ogorčenjem« v boj za liberalnega kandidata. Po volitvi se pa marsikdo strezni in spozna, kako je bil potegnjen. Talko dosledno narašča število naših glasov v Ljubljani. Posebno rado pa meče liberalno časopisje pred volitvami okoli z Nemci in »nemško-klerikalno zvezo«. Nemci so imeli v kazini shod, na katerem so bili nekateri mnenja, naj Nemci, da se ognejo dvojne volitve, odda jo pri prvem glasovanju glasove g. Antonu Rojini, nekateri so pa bili za. samostojen nastop. Prodrlo je mnenje, naj Nemci nastopijo samostojno. In iz tega. dokazuje liberalno časopisje »nemško - klerikalno zvezo«. Tisti, ki pametno misli, pa ravno iz tega spozna, da ta nastop Nemcev laži o nemško-slovenski zvezi sijajno razkrinkuje. Če bi bila kaka zveza, bi ne bilo na nemškem shodu treba nobene debate, kajti kdor ima pogodbo, je na Pogodbo navezan in ne more še o tem, ali se bo pogodbe držal ali ne, še glasovati. Debata Nemcev je sijajno izpričala samostojnosi S. L. S. Kako neumni morajo biti torej liberalni žurnalisti, ki se ne zavedajo, da so s tem najbolj udarjeni po zobeh. Liberalna stranka je bila tista, ki je po pisani pogodbi imela za-sigurano nemško pomoč, s katero se jo njen voditelj dr. Tavčar javno bahal: »Mi pa. pripeljemo svojih 300 Nemcev [n ki je proglašal javno, tla je bila nemško - liboralna - slovenska zveza najbolj pametno politično dejanje liberalni stranke. Ljudje, ki mirno prenašajo la ke izjave in jih udobni jejo, ljudje, ki bi flanes zlezli pod nemški klobuk, če bi Nemci hoteli izrabl jati njihovo narodno hinavščino, kažejo Io svojo veliko ku-^itRcijo pa tueti nerodnost, če si upajo pred vsakimi volitvami manevrirali •(, lažmi o naši »nemško-slovenski zvezi« in nam podtikati različna imenovanja in njihove nasledke, ki so so ravno zadnje dni na deželnem sodišču tako žalostno pokazali. To so vse sadovi nesrečnega liberalnega 20. septembra, to so vse sadovi velike pameti liberalnega kandidata — Adolfa Ribnikarja! Drugod so takih nerodnih ljudi branijo in ubranijo, v Ljubljani pa hočejo, kakor pravijo liberalni govorniki, povzdigniti jih »na ščit«! Ali ni bil ravno dr. Tavčar in njegov »Narod«, ki je Ribnikar-jevcem v znanem časnikarskem boju med mladini in starini očital, da so oni s svojim septembrskim hujskanjem prizadeli Slovencem najhujšo škodo in Nemce okorajžili, da. so prišli na vrh ter zasedli različna uradniška mesta, ki so dozdaj bila slovenska posest? Zdaj pa Tavčar septembrskega medveda okoli kaže in priporoča! + »Gliha vkup štriha.« Dr. Karel Triller se je na nekem Ribnikarjcvem shodu te dni obregnil tudi v disciplinarno preiskavo, v katero jc zašel Ad. Ribnikar, mož, ki je bil radi svojega jezika ravno vsled dr. Trillerjevega prijaznega posredovanja obsojen na 50 K globe. Ribnikar je prišel v disciplinarno preiskavo, ker je trdil, cla ima deželni odbor dolge prste. Pri tem si vsakdo lahko misli ali deželno uradništvo, ali deželne odbornike. Deželni odbor mora braniti deželno uradništvo in deželne odbornike, proti takim izbruhom podrejenega uradnika s sredstvi, ki so mu najbližja in katera je za mnogo malenkostnejše stvari tako rad uporabljal dr. Ivan Tavčar. Deželni poslanec dr. Triller pa je na shodu trdil, da je ravno disciplinarna preiskava dokaz, kako je Ribnikar nesebično nastopal in jim povedal v obraz kako zapravljajo denar in da se ne upajo tožiti, »ker imajo preveč masla na glavi in ker vedo, da je res, kar jim je on očital.« Deželni odbor ob takih izbruhih mora vztrajati na najstrožji izvedbi disciplinarne preiskave, ker vsako prizanesljivost taki nastopi naravnost izključujejo. Tu nič ue prihaja v poštev dr. Trillerjeva grožnja, da je pripravljen »celo demolirati (!!) deželno zbornico.« Deželni poslanec dr. Triller pa bo za svoje izbruhe imel priliko dajati odgovor v deželnem zboru, kjer' se ga bo temeljito prijelo za jezik. In takrat se bo o dr. Trillerju in Adolfu Ribnikarju res lahko reklo »Gliha vkup štriha«. '+ Ne posrečijo se ljubljanskim liberalnim listom napadi na g. Antona Rojino, ker vsakdo lahko primerja tega inteligentnega, splošno izobraženega obrtnika z revščino Adolfa Ribnikarja, ki je samo po milosti postal tržni nadzornik, ker nima niti potrebnih skušenj in čegar tržno nadzorstvo doslej ni imelo potrebnega časa in ne potrebne sposobnosti, da bi se resno ba-vilo z draginjskim gibanjem. Ljubljančani Ribnikarja za tržno nadzorstvo bogato plačujejo in vendar ni storil tega, kar bi kak drug tržni nadzornik gotovo izvršil v korist vseh ljubljanskih davkoplačevalcev. In lak mož si upa sploh govoriti o »draginjskem gibanju« ter govoriti, da »daželnozborski poslanci S. L. S. samo kimajo«, ko vendar vsak ve, da so Hribarjevi občinski svetniki sploh vedno saimo kimali, najbolj pa takrat, ko so nastavili Adolfa. Ribnikarja. Ni čuda, če tak mož brani postopanje tako odličnega svojega gospodarja pri obrtni šoli, pri kateri se je pustil ujeti bivšemu finančnemu ministru in kjer je tako sijajno obrtniško in mestu prijazno postopal, da je njegov prijatelj velepodjetnik Supančič samo pri pododdaji ene vrste dela zaslužil 54.000 K. Postopanje g. Antona Rojine pa je bilo vedno pravilno. Naj se le njegovi napadalci informirajo, kako so bila v tem času, ko je g. Rojina na magistratu, oddana dela, katerim obrtnikom in pod katerimi cenami. Videli bodo, da so se upoštevali vedno delozmožni obrtniki, da. se tudi na strankarstvo ni gledalo. Nam se res ne zdi skoro vredno odgovarjati na napade, ki sami najbolj pričajo, kako sovražna je gotova klika poštenemu obrtništvu. Če bodeta pri volitvi odločevala stvarnost in jasna pamet,, ne pa strankarska strast in slepota, tedaj ho vsak volilec manifestiral za potrebo miru v Ljubljani in za njeno povzdigo iz sedali joga gospodarskega, in političnega ponižanja s tem, da bo zapisal na glasovnico': Anton Rojina, mizarski mojster in hišni posestnik v Ljubljani. I- Važen sklep krajnega šolskega sveta v Tržiču. Iz Tržiča nam pišejo: Naš k rajni šolski svet jo v svoji zadnji seji 1(5. t. m. sklenil vložiti na c. kr. deželni šolski svet prošnjo, da hi se sedanja štirirazredmi ljudska, šola. razširila v oseiurazredno. V očigled dejstvu, da ie bila dosedanja šola žc davno pre- majhna za tak industrijski kraj, kakor je Tržič, je upati, da bo deželni šolski svet ugodil prošnji. V slučaju, da se to zgodi, bodo deško in dekliško šolo dvignili za ono nadstropje, tako da bi imeli že v šolskem letu 1912/13 poti in šesti razred, v naslednjih dveh letih pa še sedmega in osmega. Liberalne laži. »Gorica« piše: »Soča«, ki je še v soboto vedela povedati, da pride za voditelja okrajnega glavarstva v Gorico dvorni svetnik La-sciac, se je novemu voditelju goriškega okrajnega glavarstva g. Ant. Rebek šele v četrtek na svoj način poklonila, namreč denuncirala mu je klerikalce, da so v zvezi z italijanskimi liberalci in s Pajcrjem vred delali proti temu, da bi on kot, Slovenec prišel v Gorico za voditelja takorekoč izključno slovenskega. okrajnega glavarstva. To bi bilo zares čudno, ako bi se slovenski klerikalci vezali z italijanskimi liberalci in s Pajcrjem v ta namen, da bi v Gorico lic prišel za voditelja okrajnega glavarstva Slovenec. Pa ne samo čudilo, ampak naravnost škandal in sicer ne navadni ampak narodni škandal bi bil, kakor piše po »Soči«, »Slovenski Narod«, ako bi bili slovenski klerikalci kaj takega storili. Zato pa poživljamo »Sočo« oziroma njene urednike, naj nam za božjo voljo povedo, kdo so bili tisti slovenski klerikalci, ki so to počenjali, kje so to počenjali in kako so to počenjali, da jih bodemo poznali tu-da mi. Ako pa tega »Soča« in njeni uredniki ne store, to je, ako nam ne dokažejo svoje trditve, potem ostanejo pač to, za kar jih že itak smatra vsa goriška poštena slovenska javnost. — Laški pretepači. V nedeljo sc je vršila v Medulimji pri Pulju veselica ta-mošnjega Sokola. Isti dan je imelo v ravno istem kraju tudi laško telovadno društvo »Falko« svojo veselico. Že popoldne pri sprejemu članov puljskega Sokola je prišlo do malih prask med člani obeh društev. Proti večeru so pa šli laški Falki Hrvate naravnost v gostilno izzivat. Poklicana žendarmerija in občinska policija sta nadležne laške izzivače odpeljali v zapor. Lahi so tudi iz svoje društvene hiše s samokresi na Hrvate streljali, tako da je bila žendarmerija prisiljena, s silo udreti v hišo, kjer pa ni našla razun gospodarja hiše nikogar. Tudi tega laškega gospodarja se je odpeljalo v zapor. Aretirane člane laškega Falka so spustili po zaslišanju vse v svobodo razun dveh kolovodij, katere so odpeljali v puljske zapore. — Vojaške vesti. Prestavljeni so: Stotnik Avgust Blaschke iz Innichena k 27. pešpolku v Ljubljani, stotnik Franc Suša od domobranskega pešpolka št. 27 v Ljubljani k domobr. pešpolku št. 18 v Przemyslu, nadporočnik Nikolaj Giuro-vich od vojaškega, geografskega zavoda k 17. pešpolku v Ljubljani, nadporočnik Lovro Šusteršič od domobr. pešpolka št. 27 v Ljubljani k domobr. pešpolku št. 16 v Krakovu, nadporočnik Ivan Ho-lasek od domobr. pešpolka št. 27 v Ljub- ljani k domobr. pešpolku št. 7 v Plznu.. V pokojen je s 1. novembrom stotnik Karol Perhavc od 17. pešpolka. Avtiljerijski skladiščni nadoficial Božidar Drenik pri topničarskom filialskcm skladišču v Ljubljani jo vpoklican k izpitu za topni-čarskega skladiščnega upravitelja. — Župnik v Divači jc postal gosp. Josip Svetič, ki jc bil zadnje leto iz zdravstvenih ozirov v Repnjah na Gorenjskem. — Za župana v Poljanah nad Škot-jo Loko jo izvoljen gosp. Ignacij Čadež. — Odbor katehelskega društva opozarja, da bo občni zbor 8. novembra združen z mesečnim sestankom. Po kratkih referatih predsednika, tajnika, blagajnika. — volitev enega odbornika; nato obravnava izdelanega osnutka »P r i p r a. v a n a I. s p o v e d«. — Ol) tej priliki bo tudi prirejena v zboro-valni dvorani (knjižnica Kal. tiskarne) mala razstava primernih učil za kate-hetsko stroko. — Samostalni predlogi za občni zbor naj se pošljejo tajništvu tekom tega meseca. Iz Predtrga pri Radovljici. (K a J je z razpisano nagrado?) Na mnoga vprašanja od raznih strani, kaj je vendar z nagrado, katero sem dne 14. septembra javno razpisal za reveže v Predtrgu, odgovarjam, da sem tri tedne zastonj čakal odgovora in dokazov, nihče se ni oglasil. Gospodje na-prednjaki, ki so za časa občinskih volitev toliko govorili o novih davkih in. visokih občinskih dokladali radi nameravane gospodinjske šole v Radovljici, so sedaj postali na vse dokaze popolnoma gluhi in mutasti. Napredno županstvo pa mi jc vrnilo razpisano nagrado. Predtržani pa sedaj po končanih volitvah lahko sami sprevidijo, kje je resnica in kje so krivi preroki. Josip Tepina, odbornik S. L. S. v Predtrgu. — Samoumor. Gospa Ada Maissel, rojena Ilirsch, stara 29 let, jc v Trstu storila konec, svojemu mlademu življenju, izpila .jc močno dozo karbolnc kisline. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je gospa umrla po strašnih bolečinah. Vzrok samoumora je baje pripisati družinskim neprilikam. — Lovec ustrelil človeka. V pulj-ski bolnici je umrl na težki strelni rani star pastir Simon Juričič iz Lipe. Revež je bil žrtev nerodnega in neprevidnega lovca. — Uničujoča sodba o argentinskem mesu. V draginjskem odseku sta v četrtek, dne 19. t. m. na zahtevo kmečkih poslancev poročala oba živinozdravni-ka, ki sta se mudila, eden en mesec, drugi pa 4, o živinoreji v Argentiniji, o klavnicah in o razpošiljatvi mesa. Poročilo, ki je pa bilo tajno, je napravilo velikanski utis na poslance, in je zastopnike socialnih demokratov ]>opa-rilo. Ivo bi pozna lo delavstvo te razmere, kakor je opravičeno poudarjal dr. Ver-stovšek drugi dan, bi zapodilo svoje zastopnike, ki jim ponujajo meso, ki po Revolucija m Kitajskem. Južnokitajska liga. Kitajska vlada jc obveščena, da delata general Ljuanšan in začasni predsednik Vučana na ustanovitev zveze južnih držav. Severne države bi prepustili dinastiji Mandžu. Trdi se, da je mladi kitajski cesar zapustil Pekin. Boji med vstaši in cesarskimi četami. Reuterjev urad poroča iz Hankava 21. t. m.: Cesarske čete so se umaknile po boju z vstaši daleč proti severu. Cangačo in Ican so zasedli vstaši, pri Naučanu se še bore cesarski vojaki z vstaši. V gorovju med provincama Hu-nan in Hupe so se po pekinških poro- čilih bili boji med cesarskimi vojaki in vstaši. Cesarske čete so bile poražene. Ranjenih je 1000 cesarskih vojakov. Poveljnik cesarske armade jo prosil, naj mu pošljejo iz Pekina zdravnike in obveze. V Pekinu so izdali oklic, ki poziva Kitajce, naj se kot rekruti priglase cesarski armadi. Policija se jc pomnožila. v Pekinu za. tisoč mož. Po drugem ukazu se pa odpro riževe zaloge, ki so pripravljene za slučaj, če bi bil Pekin oblegan ali bi pa nastala kaka vstaja. Neko uradno brzojavno poročilo britanskemu poslaništvu sodi, da sc pridruži prebivalstvo cele Jance doline vstaji, če cesarske čete v nekaj dneh ne premagajo vstašev. Pogled na kraie vstale na Kitaiskem. teh poročilih večkrat ni boljše kot mrhovina. — Razpisane učiteljske službe. 1. Na dvorazrednici v Vrabčali za učiteljico. Rok do 9. novombra. Okraj Postojna. — 2. Na trirazrednici na Vinici učno mesto v definitivno nameščenje. Rok do 5. novembra. Okraj Črnomelj. — 3. Na enorazrednici v Novem kotu. Rok do 5. novembra. Okraj Kočevje. -— 4. V ki •anjskem okraju so razpisana sledeča mesta: 1. Nadučiteljska služba na dvorazmlni šoli v Ve lesov eni. — 2. Nadučiteljska služba na dvorazrednici v Žabnici. — 3. Po eno učno mesto v Poljanah, Cerkljah in Preddvoru. —■ i. Dve učni mesti v Šmartnem pri Kranju. — 5. Učni in voditeljški mesti v Javorju in v Zalemlogu. Iz Zaloga, bode hodil poučevat na Davčo. Rok do 5. novembra t. 1. — Velika nevarnost za Trst. Bati se je. da so velik del iz Turčije izgnanih italijanskih državljanov naseli v Trstu, Kakor znano, imamo že to nesrečo, da imamo krog 40.000 takih ljudi, večina njih so cvetke iz prisilnih delavnic. Minoli teden n. pr. je prišlo 160 takih ti-čev na Reko, kjer se mislijo naseliti. Umestno bi bilo, da bi dala naša država te ljudi pod najstrožjo kontrolo. — Glede draginje živil je vložil poslanec Ivan Mayer s tovariši interpelacijo na celokupno vlado. Ta interpelacija je zlasti v interesu avstrijske mlinarske industrije, kateri ogrska konkurenca izpodjeda tla v vedno rastoči meri. V interpelaciji se poudarja škodljivost špekulacije v živilih in se Htavlja do vlade vprašanje, kaj hoče storiti, da Ogrska izpolni svoje v na-srodbi iz 1. 1907. prevzete dolžnosti glede reforme budapeštanske produktne borze in glede prepovedi terminske trgovine z žitom. Nadalje zahteva, da se dolgoročne kupčije za dobavo moke. s katerimi ogrski velemlini ne zavajajo samo avstrijske peke v divje terminske špekulacije, marveč tudi uničujejo avstrijske srednje in male trgovske mline. čimprej prepove in postavi pod strogo kazen. Zahteva se odgovora, kaj hoče vlada ukreniti proti nezaslišanemu izkoriščanju konsumentov od strani avstro-ogrskega sladkornega karte-la ter proti terminski špekulaciji s sladkorjem in žitom v Avstro-Ogrski. Konečno se zahteva internacionalne akcije od vlade v ta namen, da se prepove in prepreči konsumentom škodljiva špekulacija s kavo. —Zelo snežena zima se nam obeta to leto. Športni list »VVinter« ima glede letošnje zime sledeče poročilo: »Vse kaže. da bode tudi letošnja zima ena izmed onih, ki nam bode še v predzirn-skem času prinesla dovolj snega. Zima bode zgodaj nastopila.« — Novo gledališče bodo gradili v Osjeku. — Podružnica »Slovenske dijaške eveze« za Gorenjsko, je na zadnjem občnem zboru na Brezjah izvolila sledeči odbor: Predsednik: cand. iur. Jakob Mohorič, Njivica p. Podnart; podpredsednik: stud. theol. Matej Vilfan, Križna gora pri Stari Loki; tajnik: stud. agr. Anton Resma.ii, Begunje; blagajnik: abit. Josip Porcnta, Srednje Bitnje; knjižničar: abit. Janko Sušnik, Škofja Loka. si Milijonska zapuščina za češke iole. Na Češkem umrli veleposestnik dr. Herman Janovski je zapustil svoje 1 in pol milijonsko premoženje češkemu šolskemu društvu »Matica Škol-ska« in Hlavkovi dijaški ustanovi. Vsak izmed teh dveh dedičev dobi polovico. Kalvoivoda Ferdinand Karel se odpove svojim Casiera. Iz Berolina se poroča: »Presse Cen-frale« poroča z Dunaja, da se je nadvojvoda Ferdinand Karel odpovedal vsem pravicam in častem svojega stanu. Cesar je odpoved že potrdil in določil nadvojvodi letno apanažo 40.000 kron. V kratkem poda nadvojvoda slovesno »vojo odpoved. Nadvojvoda Ferdinand Karel si bo nadal ime Burg. Po slovesni odpovedi se prejšnji nadvojvoda poroči s hčerko dvornega svetnika in profesorja dunajske tehnike Emnnuela Czuber. Dvorni svetnik Czuber je izjavil, da poročila ne more ne potrditi in ne deimentirati. V kratkem izide o zadevi oficielna izjava. Nadvojvoda Ferdinand Karel Ludovik je tretji sin nadvojvode Karla Ludovika, nečak cesarjev in brat prestolonaslednika nadvojvode Franc Ferdinanda. Rojen je 27. decembra 1868 in je zdaj generalni major in imejitelj pešpolka št. i8. Po drugih poročilih je spoznal nadvojvoda Ferdinand Karel Ludovik hčerko Czu-brovo pred malo ne desetimi leti. Napravila. jc nanj globok vtis. Ponovno je prosil vladarja, naj mu dovoli, da poroči damo. a cesar mu je branil, dokler se ni odločil za odpoved svojim častem. LioMjaoske novice. Ij Javno predavanje. Danes ob 8. uri zvečer v S. Iv. S. Z. predavanje g. Antona Svetka: Kultura in glasba. lj Socialno demokraški kandidat za dopolnilno deželnozborsko volitev je E t 1) i n K r i s t a n. Seve je g. Etbin Kristan moral udrihati na včerajšnjem soc. dem. shodu proti kandidatu g. Antonu Rojini, češ, da jc »sovražnik delavstva«. Menimo pa, da je g. Ro-jina bolj poizkusil težnje delavstva kot Etbin Kristan in je za delavce več skrbel in delal kot soc. dem. kandidat. O kandidatu Ribnikarju je Etbin Kristan povedal, da ga ne kandidirajo starini in mladini, ampak da sc Ribnikar sam kandidira in usiljuje in da ga niliče ne mara. lj Važna odborova ceja Ljudskega odra se vrši v sredo 25. t. m. ob 8. uri v pisarni Ljud. odra. Dohod čez dvorišče mimo telovadnice Orla na oder. Ker je seja nujna in zelo važna, je želeti, da pridejo vsi odborniki točno in gotovo. Ij »Mlinar in njegova hči« se bo igrala na Vseh Svetnikov dan na Ljudskem odru popoldne ob pol 3. uri in zvečer ob pol 8. uri. Popoldanske cene so zelo, zelo nizke; večerne kot običajno. Vstopnice se dobe v Katoliški bukvami od danes naprej v predprodaji. Ker je na ta dan običajno velik naval, bo dobro, ako si vsakdo kupi vstopnico preje. Cene so pri popoldanski predstavi: parter vrsta L—III. 2 K; IV.—VI. 1 K 50 vin.; Vil.—IX. 1 K; X., XI. 80 v,; zofe 70 vin.; balkon 80 vin.; galerija I. vrsta 80 vin.; II., III. 60 vin.; IV., V. 50 vin.; stojišče ,'10 vin. Pri večerni predstavi so cene sledeče: parter vrsta I., II. 3 K; III.—V. 2 K, VI., VIL 1 K 50 vin.; VIII.—XI. 1 K; zofe 1 K; balkon 1 K; galerija, I. vrsta 1 K 20 vin.; II. 1 K; III., IV. 70 vin.; V. 50 vin. Stojišče tO vin.; dijaško stojišče 30 vin. ij Posnemanja vredno. Gospa Ema Pollakov« rojena Jelovškova, soproga gospoda Žana Pollaka kupila je v spomladanski letošnji umetniški razstavi v Jakopičevem umetniškem paviljonu razstavljeni Srečko Magoličevi star. sliki: „Ob Ljubljanici" ter „!z stare Ljubljane." Obe sliki ste našemu za umetnost se zanimajočemu in umetnost pojmujočemu občinstvu zelo ugajali. Ta čin pospeševanja domače umetnosti je gotovo jako razveseljiv, še bolj pa posnemanja vreden. Upravitelj glavne pošte v Ljubljani gospod jožef Štrukelj pa je iz Magoličeve, na tej razstavi razstavljene zbirke slik kupil ,Pomlad v gozdu". lj Umrli so v Ljubljani: Anton Ogrizek, hiraleč, 75 let. — Alojzija Lažni k, tovarniškega sluge vdova, 42 let. — Apolonija Kobilca, rejenka, 2 dni. — Tomaž Milievc, dninar, 30 let. — Her-mina Pavli, delavčeva hči, 9 let. — Alojzija. Mihelič, trgovčeva vdova, 79 let. — Nada Avbclj, rejenka, 1 mesec. — Uršula Kos, vdova železniškega sprevodnika. 76 let. — Alfonz Schober, zasebnik, 50 let. Marija Debevcc, posest-nikova hči, 6 let.. Ij Umrla je soproga železniškega nad sprevodnika gospa U r š u l a K o s. lj Nepoboljšljiva tatica. Pred nekaj dnevi je bila neka 161etna deklica zasačena v šoli pri sv, Jakobu, ko je kradla učenkam in učiteljicam obleko. Glede na njeno mladost pa se je pustila na prostih nogah. Ko je predvčerajšnjem službujoči stražnik .šel po Sv. Jakoba nabrežju, jc opazil, da je neka mlada deklica pri starinarjih prodala, lop ženski plašč. Stražnik jo je, ker se mu je zdela sumljiva, aretoval in je leta tudi priznala, da je plašč ukradla v Ilutovem zavodu. Pri hišni preiskavi so našli zastavni listek ukradene srebrne ure in srebrne verižice, poleg tega. pa tudi tri predpasnike, več rokavic, čevljev in ročno torbico. Vse te reči so bile ukradeno iz šolske garderobe v Hutovem zavodu. Nepoboljšljivo tatico so izročili sodišču. Ij Nepoštena natakarica. V soboto je policija aretovala 19 letno natakarico A. U., rodom iz Rake na Dolenjskem, ker je pri izstopu iz službe ukradla 20 kron, nekaj dni poprej pa tudi nekaj denarja. Aretovanka jc tatvino priznala in so jo izročili sodišču. HRVAŠKI BAN PRED DEMISIJO. »Esti Ujsag« poroča, da v kratkem odstopi hrvaški ban. Sledil mu bo prejšnji hrvaški ban grof Pejacscvie. POŽAR V CARIGRADU. K ore spon de nčni urad poroča iz Carigrada: Po poročilu policije jo zgorelo ob zadnjem požaru v Carigradu 119 posiopij. POŠTNI ROP V ALBANIJI. Iz Soluna, se poroča, da so napadli loparji med Monastirjem in Skadroni pri Elbasanu pošto in uropali 30.000 f"— šlojerske novice. š Kako nemški časopisi lažejo. Ko naš neustrašeni poslanec od nemške sodnijc ni hotel sprejeti nemškega povabila. so bili zagrizeni nemški časnikarji kar ob pamet. Da bi pa Slovence še bolj očrnili pred javnostjo, Nemce pa označili kot zatirane revčke, zapisali so debelo laž, da oblasti Nemce šiloma gonijo predse, čc se v slovenščini pisanemu vabilu ne odzovejo. »Grazer Tagblat.t« n. pr. v št. 266 piše: . . . »er-regt lebbafte Entrustung in deutsclien Kreisen ,weil bisher Deutsche, die sich vveigerteu, einer Vorladung in sloveni-scher Spracho Folge zu leisten, . . . štet s (!) z w a n g s m- o i s e vorgefuhrt zu vverden pflegten«. In —- čujte - - našle so sc celo višje sodne oblasti, ki so poizvedovale, če je to res! š Kmetijska podružnica v Mozirju priredi v nedeljo, dne 22. oktobra, ob 8. uri zjutraj v mozirski šoli kmetijsko predavanje, pri katerem hode predaval vičanski Škerlec. Vse člane kakor tudi druge vabi k obilni udeležbi načelstvo. Darovi. Zo Ljudski sklad so darovali meseca s e p t e m b r a : Po 20 K glavar pl. Šuklje, dr. Lampe, dr. Zajec in dr. Pogan. Dr. Vinko Gregorič 10 K. Posl. Gostinčar 30 K. Po 5 K: prelat Kalan, L. Smolnikar, kan. Šiška, in J. Peliani. Neimenovan 2 K in dr. Mal 1 K. Prispevke sprejema Tajništvo S. L. S.. Miklošičeva cesta 6. Teielonska in Brzojavna poročila. HRVAŠKO-SLOVENSKI KLUB. Dunaj, 24. oktobra. V današnji seji Hrvaško-slovenskega kluba je načelnik dr. Šusteršič obširno poročal o političnem položaju. Po končani debati so se načelniku kluba dala potrebna pooblastila. SEJA POSLANSKE ZBORNICE. Laška fakulteta. — Vladna izjava glede laško-turške vojske. Dunaj, 24. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice se jc na'daljevalo prvo branje laške fakultetne predloge. Poslanec B a 11 i s t i je zahteval, da se fakulteta ustanovi v Trstu. Poslanec dr. Rybaf jo poudarjal, kako Lahi Slovence v Primorju preganjajo, pa izjavil, da kljub temu Slovenci upravičenost laške zahteve po fakulteti pripo-znavajo. Dr. Rybaf je nato ožigosal italijansko politiko v Trstu in Istri, koder nočejo Italijani Slovencem dovoliti potrebnih ljudskih šol. Kar sc pa tiče Nemcev, je dr. Rybaf poudarjal, da mora, nemški veto zoper slovanske visoke šolo enkrat nehati. Za Rvbafcm je govoril d r. S m o d 1 a k a. Nato je ministrski predsednik baron Gautsch, odgovarjajoč na različne tozadevne interpelacije, podal v sporazumu z zunanjim ministrstvom izjavo glede stališča Avstro-Ogrske v la-ško-turškem konfliktu. Dejal jc: Avstrijska vlada so je z diferencami med Italijo in Turčijo že dolgo časa pečala iu so jo napotile, da se jo tako v Rimu kakor Carigradu prizadevala, da bi se razmerje mod obema državama kaj ne skalilo. O svoji nameravani akciji Italija svojih zaveznic, Avstrije in Nemčije, ni obvestila, kar ie baron Gautsch utemeljil s tem, da jo Italija imela prijateljske oziro do svojih zaveznic. (Menda, da jih no spravi v zadrego vsled njunih prijateljskih odnošajev do Turčije.) Tudi potem, ko je izbruhnila vojska,, se je avstrijska vlada prizadevala, da najde podlago za to, da se konflikt, poravna, vendar ni to dozdaj imelo nobenega uspeha. Kar so tiče varstva avstrijskih interesov v tej vojski, je. samo pose bi umevno, da nvora Avstrija spričo svojih velikih interesov v Jadranskem morju in sosednjih balkanskih državah polagati največjo pozornost na to, da ostane vojno nozorišče omejeno. Avstrijska vlada ie zato takoj izpočetka energično in resno to svoje stališče po-vdarila. Italijanska vlada je tudi precej avstro-ogrsko vlado obvestila, da se bo vsemu ogibala, kar bi moglo imeti kake posledico z ozirom na. status quo na Balkanu in da bo zlasti opustila vsako akcijo v Jadranskem in Jonskem morju. Mi nimamo nobenega povoda, da no. bi tega lojalno vpoštevali. Za Gautschem je govoril Sclionc-rianec J ji g e r in sicer proti laški univerzi. KAKO MISLIJO NEMCI LAŠKO FAKULTETNO VPRAŠANJE REŠITI. Dunaj, 24. oktobra. Danes popoldne so zbere nemški »Nationalverband«, da se posvetuje, kakšno stališče naj za,vzame glede laške fakultete. Sodi se, da bo dano članom glasovanje na prosto. »Nationalverband« se hoče menda zavzeti za to, da se laška fakulteta ustanovi v Kopru. AFERA NADVOJVODE FERDINANDA KAROLA. Dunaj, 24. oktobra. »Mittagszei-tung« poroča, da je cesar že ustmeno dovolil, da se sme nadvojvoda Ferdinand Karol oženiti s 301etno hčerko profesorja na dunajski tehniki Berto Czuber. Nadvojvoda je Berto Czuber spoznal pred leti na nekem plesu tehnikov. Potom nadvojvode Otona je cesarja že pred 3 leti prosil, da mu dovoli, se ž njo poročiti, a je cesar takrat to odklonil. Sicer pa je nadvojvoda baje žc eno leto skrivno z Berto Czuber poročen in se je šlo zdaj le za formalno privolitev cesarja. Oficielno se privoljenje proglasi te dni. LJUDSKO ŠTETJE V GORICI. Gorica, 24. oktobra. Kolikor se moro dozdaj presoditi, je število Slovencev v Gorici vsled revizije poskočilo za okroglo 3000, tako da je dozdaj po vsej priliki v Gorici uradno naštetih 9500 Slovencev. Ako bodo vsi Slovenci tekom tega ledna svojo dolžnost storili in so zglasili na glavarstvu, je upati, da so izkaže, da v Gorici prebiva 10.000 Slovencev. S tem jc padla bajka, da je Gorica laško mesto. Gorica danes ni več italijanska posest. ŽUPNIK GALUN UMRL. Celje, 24. oktobra. Župnik Jurij Galun je danes umrl. Pogreb ho v četrtek ob 8. uri zjutraj od Sv. Jožefa nad Celjem na okoliško pokopališče. MAROŠKA POGAJANJA. Pariz, 24. oktobra. Francosko-nem-ška pogajanja glede Maroka so bistveno končana. V speli jc jako srečen in obojestransko zadovoljiv. RUDOLF RATH SE SAM JAVIL. Gradec, 24. oktobra. Kaznilniški nadzornik Rudolf Rath, ki je bil iz Gradca pobegnil z defravdantom Samuel Schvvarzom, se je v Berolinu sam javil policiji. DIJAK LEVICKI UMRL. Lvov, 24. oktobra. Dijak Levicki, ki je bil zaradi umora igralke Oginske na smrt obsojen in pomiloščen v ječo in se je včeraj v ječi z veronalom zastrupil, je danes umrl. SAMOUMOR PREZIDIJALNEGA ŠEFA DRŽAVNIH ŽELEZNIC. Lvov, 24. oktobra. Tukajšnji prezi-dijalni šef drž. železnic G u 11 m a n n se je vrgel iz tretjega nadstropja uradnega. poslopja vsled žalosti, ker jo bil preteriran pri imenovanju na mesto podravnatelja. Guttmann je obležal mrtev. STAVKA NA ZAGREBŠKI REALNI GIMNAZIJI. Zagreb, 24. oktobra. Včeraj zjutraj so pričeli stavkati dijaki VIII. razreda tukajšnje realne gimnazije. Zapustili so razred, ko bi imel predavati prof. Dragic. Dijaki pravijo, da jih jc prof. Dragic nepovoljno klasificiral. KOLERA NA HRVAŠKEM. Zagreb, 24. oktobra. Poleg petih slU-ča.jev kolero v Martincih se je pojavila kolera v Zlatarku, blizo Mitrovice, v Povljevcih, v Bosutu in v Jakovcu. Hupulte in vEifloiiee: Horist obrneinim Sloveneeni6 Razne stvari. Trgovski promet med I ali j o in Srbijo. Uvoz Srbije v Italijo je znašal v letu 1910 lc 1,069.000 frankov, medtem ko je prejšnje leto znašal 3,050.000 fr. Vzrok temu nazadovanju je živinska kuga, vsled katere je bil vsak uvoz živine iz Srbije v Italijo nemogoč. Italijanski izvoz v Srbijo je znašal 1. 1910 3.445.000 frankov ter se je zvišal od prejšnjega leta za 1,300.000 frankov. Z zgradbo železnice Donava-Jadransko morje se bo ta trgovina dvignila še znatnejše. 60 jaht ponesrečilo. Iz Londona se poroča, da je pri Southendu ponesrečilo radi hudega viharja 50 do 60 jaht in manjših čolnov. Mrtvoud, lahek, je zadel vojvodi-njo Vero Wurtemberško. Uspeh preganjanja redovnikov. IZ Pariza poročajo: Menihi v Chartreusi so svoječasno ustanovili in vzdržavali bolnišnico v St. Laurent - du - Pontu, ki pa je prešla v upravo tamošnjega departementa, ko so izgnali s Francoskega, redovnike. Departement Isere pa jo v žalostnih finančnih razmerah ter vsled tega, ni mogel sam nadalje voditi bolnišnice, ko so izgnali kartuzijanske menihe. Obrnil se je vsled tega na likvidatorje Chartreuse, da bi dali v ta namen primerna sredstva na razpolago. Ti pa so se branili vsakih tozadevnih izdatkov. Min. predsednik Briand na je odredil v aprilu 1. 1910., naj sc či-: Zahtevajte pri Vaiem trgovcu pogoje o razpisu „Ceres-naqrad" v znesku K 30.000. Prijatelj in sovražnik sta si u tem edina* da je jedilna mast „Ceres" najbolj fina \ Navodilo, dot«« najboljie lajno surovo maslo: Vzame naj se nekaj rumene voljne jedilno masli „Ceres" (v kockah) in doda pazi, da ne postane mast vroča. Nate se pridene nekaj surove smetane, v sili zadostuje tudi surovo mleko (na i/-, ko- uinsti C r mrzlo vodo, se vse skupaj toliko Časa rneSa, da postane mast zopet trda. Voda ki jo mleko vsebuje, se izloči, jedilna še veliko zboljša, Po tem navo samo za domačo potrebo rabiti. Kockah) in doda ravno toliko bele (v zavitkih). Obojo skupaj se raztopi, pri ten sii ,,i,eies pride Vs litra smetane). Medtem ko so postavi skledo zaradi hitrejSega o m„ res„pa t"'luja občo pozornost. Makso Tušek je Slovenec, doma * Konjic na Štajerskem. Izobrazoval se I , sv°ji umetni stroki najprej v Mo-nakovem, a izpolnjeval l i let no lažnih inozemskih mestih, odkoder sc jc vrnil v domovino šele lansko leto ter otvoril svojo delavnico na Sv. Petra nasipu št. 7 v Ljubljani. Doslej še nismo imeli Slovenci umetnika tc stroke in večina enakih naročil je romalo na Tirolsko. Ta, z umetniškim okusom zasnovana in mojstersko izvršena okna, ki sta razstavljena. kakor tudi okna, ki jih je že gosp. Tušek izvršil za razne cerkve na Kranjskem, Štajerskem in v Primorju, so nam dokaz, da izdelki gosp. Tuška v nobenem oziru ne zaostajajo za tirolskimi. Poleg razstavljenih dveh oken, je izvršil naš rojak za tržiško župno cerkev tudi še dva figuralna meda-ljona, šest omamontalnih oken ter dva omamentalna polkroga. Vsi izdelki so solidni, pravilni v slogu ter prikuplji-vih harmoničnih barv. Gosp. Tuška priporočamo najtopleje. Radi podrobnih informacij se naj čč. gg. župniki pri naročanju cerkvenih oken obračajo na »Slovensko Stražo« v Ljubljani. S posredovanjem »Slovenske Straže« bodo dobili izdelke, ki l>odo v čast domači industriji. SRBSKO ŽALOVANJE PO BOSNI. Srbske jeremijade. Dan žalosti za Srbe je tisti dan, ko se praznuje obletnica avstrijskega gospodarstva v Bosni in Hercegovini. Cela država praznuje ta dan, kot dan »narodnega ponižanja« z žalostjo, vse šole so ta dan zatvorjene, vrše se mani-festacijski shodi in drugega več. Časopisje piše kot se takemu dnevu »spodobi«, silno žalostno. Belgrajska. »Tribuna« piše pod naslovom: »Bosni! Na dan tretje obletnice aneksije!«: »Tebi in žalostnemu spominu tvojega znamenja, so posvečene naše misli, tebi in tvoji žalostni usodi posvečujemo te vrstice. Tri leta so minula, kar nas jc pretresla vest o aneksiji Bosne in Hercegovine in zdi sc nam, kot bi se vse to včeraj zgodilo. Tako globoko rano nam je zadala ta bolečina, da. je ne bomo pozabili, dokler se usod a n e spremeni in ne 11 a -stanejo druge razmer e. Ali naj danes vprašamo kako stoji s teboj, draga srbska Bosna? Kako je v novem duhu in novi obleki? Ali naj štejemo tvoje in naše solze tekom treh let? Ti si naša odkar se poznamo! Srce se nam kriči radi usode junakov in pogled se nam obrača proti nebu, tam moramo uzreti našo zvezdo. Tako tudi danes in na oblačnem nebu najdemo tvojo zvezdo, ni. še zašla, ampak blišči se na našem s r- b s k e m ne b u ! K temu nebu se obračajo naši pogledi in pričakujemo dneva., ki ho dan vstajenja srbskega. Pozdravljamo te danes Bosna! Tebi in žalostnemu spominu tvojega sladkega imena so danes posvečene naše misli!« Komentar k tej jeremijadi je popolnoma odveč. POTOVANJE KRALJA PETRA. B e 1 g r a d , 23. oktobra. Potovanje kralja Petra v Pariz je bilo določeno za 9. novembra. Pojavljajo se glasovi, da bo kralj Peter z ozirom na nejasnost mednarodne politiškc situacije tudi to pot odgodil svoje potovanje na Francosko. V belgrajskih političnih krogih smatrajo, da bo kralj Peter poset.il francoskega predsednika meseca maja prihodnje leto, in to po posetu holand-ske kraljice Viljemine. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 30fini, sred. zračni tlak 736-0 mm C Cts opo- S ?ov;inja | Siliti bmo-nielra v mm 1 euipc-ratura ... po Ve"°vl Cel ji ju j Nebo nJZ S « .. 'S 5 S ,1 - e » 23j 9. zveč. 734-4 14 1 | brezvetr jasno ] 7 zjutr. " | 2. pop. 333 30 4 H"4 I1S sl. jjvzh. me plen o dež. 70 1 fcs- Ako še niste, ^ S pošljite naročnino! rriR^>j-