Štev. 15.
V Mariboru 14. aprila 1881.
Tečaj XV.
List ljudstvu v poduk.
Izlitja vsak četrtek in velja s uuštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za relo leto 3 gld., za pol let* 1 gld. (10 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opramištvu v dijaškem semenišču (Knabenseininar.) — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. —
Rokopisi se no vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Velika noč 1881.
Res obhajamo letos veliko, veličastno sveto noč, kakoršne še morebiti nikoli. Godijo, vršijo se po svetu velikanske reči. Pozabljena, prezirana, zaničevana vera Kristusova prodira na dan kot edina rešiteljica iz strahovitih zmotnjav in zmešnjav. K sv. katoliškej Cerkvi bežijo zbegani narodi. Oropani, v tesno zidovje Vatikanske palače v Rimu zapreti naslednik galilejskega ribiča, papež Leon XIII. je oseba, katera obrača pozornost na se najmogočnejših vladarjev na svetu, naj bi jih varoval zoper strahovito revolucijo, ki žuga jim s smrtjo in vsemu redu na zemlji z uničenjem in poginom. Lutrovo krivoverstvo, izhodno razkolništvo se ruši, ker ne more v nadlogah narodom pomagati. Vse pada in razpada, toda izmed razvalin dviga se jasno lice sv. matere katoliške Cerkve. Temni oblaki se trgajo, burje odhajajo, a izmed njih prisije svetu zopet zmago-nosno solnce — Jezus Kristus!
Cesarji krivoverski, kakor stari nemški cesar Viljem, razkolniški vladarji, kakor mladi ruski car Aleksander III. iščejo zaslombe pri sv. očetu Leonu XIII. Vse, kar je pri romanskem in nemškem narodu še črstvega, obrača svoje oči v katoliški Rim. Naposled zanima se še velikanski slovanski svet za pravega naslednika sv. Petru. Djakovarski škof, Juraj Strosmajer, poživlja v glasovitem postnem listu vse Slovane, naj zavržejo razkolništvo, v katero so jih nekdanji Grki, slovanskim narodom vselej sovražni, bili zapeljali. Tudi veliki Armenski narod išče zavetja pri rim-skej stolici. Vrhu tega širi se močno in čudovitno sv. katoliška Cerkva na Angleškem, v Ameriki, Avstraliji, Afriki, v Indiji, Kitajskem in Japonskem! Pri nas so pri snovanji nove šolske postave borni katekizem nekoliko na stran potisnoli. Pretečeni teden so pa liberalni gospodje v gosposkej zbornici dunaiskej sklenoli, da se mora vsak šolar preden sme izstopiti, do dobra naučiti zraven branja, pisanja, računjenja še tudi verskega nauka. To je pomenljivo! Visoka liberalna go-
spoda čuti potrebo deci v glavo in srce močneje zasajati sv. vero Kristusovo!
Ako sedaj vse povzamemo, ne moremo drugače, nego razveseliti se in Bogu hvalo dati za toliko veličastno, znamenito veliko noč 1881. Naj se toraj radujejo z nami nebeških angeljev trume; naj se veseli tudi vsa zemlja, obsijana po groznej temi neverstva, krivoverstva in razkolništva s toliko nebeško svetlobo. Raduje se pa naj tudi sv. katoliška Cerkva in narodi vsi, kateri k njej hitijo! Naj pri njej najdejo resnico, mir in tolažbo pa tudi slavijo naj tistega, ki je v tej velikej noči nekdaj stri smrtne okove in zmagovalno vstal iz groba, grešne teme očistil in z milostjo napolnil in k svetosti povabil vesoljni svet! — Hvaljen bodi Jezus Kristus! —
Gospodarske stvari.
Še nekaj o grunt ne m davka iu reklamacijah.
Nekateri bodo vsakako dobili večji gruntni davek. Vendar ves večji znesek se jim ne sme na enkrat, n. pr. uže letos zapisati, ampak do 1. 1892. vsako leto nekaj več. Recimo, nekdo plača sedaj 10 fl. gruntnega davka. Za prihodnje mu naložijo 16 fl. Denimo, da reklamacije niso pomagale nič. Vsled od državnega zbora sklenjene olajšave bo davek 16 fl. tako plačeval: Leto Namesto 16 fl. samo: Odpustka toraj je:
1881 1882
1883
1884
1885
1886
1887
1888
1889
1890
1891
1892
fl.
lili—
11-50
12-— 1250 13.— 1350 14 —
14-50
15-15-50 16.-
fl.
5,— 5-4.50 4-— 3-50 3-— 250 2-— 1-50 1 — -•50
Upamo, da bo reklamiranje vendar še nekaj pomagalo. Časa imamo do 15. junija t. 1.
Nekateri so mislili, da so okrajni glavarji rok reklamacijam skrčili. To pa ni resnično. Velikoveč naročili so županom, naj zapišejo vse tiste posestnike in parcele, kder je kaj napačno ali krivo zapisanega, zmerjenega ali zračnnjenega. Ove zapisnike morajo do 15. aprila okrajnim gla varjeni predložiti. Totim posestnikom, kateri do 15. aprila po županih za popravek poprosijo, ustreže se v vsem brezplačno. Drugi pa bodo morali komisijone sami plačevati, če bodo želeli kakih sprememb!
Konjska bolezen „smrkelj".
(Spisal A. Folakovski, dež. okrajni živinozdravnik.)
Pri konjih rudeča koža v nosu rado zboli. Navadno se ta koža na kratko le sliznica ali sliz-nata koža imenuje. Prav spoznati, da je sliznica bolena, je treba prej vedeti, kakšna je nosna sliznica v zdravem stanu.
Nosno votlino loči hrustavčnata stena v desno in levo polovico in je črez in črez s sliznico ali rožnato rudečo kožo prevlečena. Ta sliznica je pri zdravem konji in v spočitem, mirnem stanu jednakomerno bledorudeča (rožnatorudeča) in nekoliko vlažna. Če pa je konj ognan in razvročen in ob zimskem mrazu, je temnorudeča in bolj ko navadno vlažna. O ti priliki se živinčetu bolj ali manj močno iz nosa cedi. V grlu se nahaja za oreh debela, precej vroča in zelo boleča, lehko pregibljiva oteklina. Tu se pravi: konj ima kev-žeh, kar toliko pomeni, kakor da ima žival nahod ali katar v nosu.
Pa ne vsakokrat se sme bolezen v nosni votlini s prostim katarom zamenjati; ta bolezen je dostikrat mnogo hujša, dolgotrajna in je za konja neozdravljiva pa tudi za človeka nevarna. Konjem je taka bolezen smrtna. Žival se ne more več oteti. Taka bolezen se potem imenuje smrkelj, smrkavost konjska. To so pa le zvu-najne prikazni, njeni vzroki pa so skriti v krvi j celega trupla. Daljne prikazni te bolezni so: Sprva se pokažejo gori omenjene prikazui navadnega katara v obeh uosnicah. Večkrat so potem videti ali samo po jedni ali tudi v obeh uosnicah po sliznici za konopljino zrno, pa tudi za grah debele gurn-pice. Tote so ali posamezne ali pa tudi več vkup prav gosto posejane. Barve so belkasto-žolte. V grlu, večjidel na strani bolene nosnice, nahaja se za oreh debela trda ne boleča oteklina. V tem stanu se bolezen imenuje sumljiva zleza ali tudi kužna smolika. V kratkem času pozneje postanejo prej omenjene gumpice mehke, razpokajo in iz njih se razlije belkastožolta sokrvici podobna te- i kocina, tako imenovana smrkeljeva sokrvica ali smrkeljevi strup. Na mestih gumpic se zdaj pokažejo raznovrstne, nepravilne, nesnažne mazajoče se skrumbe ali kraste. Te kraste segajo različno globoko v slezno kožo, nektere predrejo celo nosno
steno. Žival se vsled otekle slezne kože v nosu težko odibuje, močno sope in je v nevarnosti, se zadušiti. V tem stanu se bolezen imenuje smrkelj. V drugih primerljajih se tudi narejajo na sprednji glavi, na koži zadnjih nog, pri kobilah na vimenu, pri žrebcih in kopljencih na žiljaku vrvaste, zelo boleče otekline, ktere v različno dolgem času popokajo in prej omenjeni sokrvci podobno tekočino izpuščajo. To je tako imenovani črv i vi strup. Če otekline niso odprte, imenujejo jih črvi ve g u m p e, če so pa razpočene, črvive skrumbe ali kraste. Bolezen se pa imenuje črvivost, kožna črvivost ali sploh črv. Omeniti je še treba, da se ne zgodi vsakokrat, da je smrkelj in črvivost pri eni in isti živali ob istem času najti. Ti bolezni morete tudi vsaka za se nastopiti. Med smrkeljem iu med črvom tedaj ni posebnega bistvenega razločka, kajti kakor je skušnja pokazala, je smrkeljevi strup prestavljen v kožo kake živali, črvivost pouzročil in naopak je črvi vi strup prestavljen v nosno sliznico smrkelj porodil. Črv, črvivost se bolezen zarad tega imenuje, ker je koža tako bolenih živali taka, kakor da bi jo bil črv prevrtal in podjedel. Ker je ta bolezen zelo kužljiva, zato je tudi zdravljenje takih živali še za človeka zelo nevarno in skušnja je tudi učila, -da tako bolene živali prej ali slej gotovo poginejo, vkljub vsemu zdravljenju.
Živinske bolezni razsajajo: vranični prisad črni ovčič ali metljaji v Loči pri Brežicah, konjske garje v Pamečah pri Slov. Gradci.
Sejmi na Koroškem 19. aprila Althofen, Drau- -berg zgornji, sv. Lenart, št. Paul, Remveg, 23. aprila Gutštajn, 25. aprila Gradišče, Mauteu.
Dopisi.
Iz Celja. (Porotniki) so pod načelništvom inženirja g. Mih. Vošnjaka imeli razsoditi o precej zamotanih rečeh. Na tožno klop posadila jim je sodnija 8 oseb. Te so: 31letni Janez Cebek iz Haloz, 341etui Tomaž Dreveušek, 451etni Andraž Mlakar, 311etni Janez Pongračič (želski Janez), 361etni Tom. Rambre, 361etna Marija Cebekova in 251etui Jož. Gutmann. Državni pravduik toži Jan. Cebeka zaradi požiganja druge pa da so kradli in krasti pomagali. Dne 28. sept. 1. 1. je Dreveu-šeku zvečer ob 9. uri hiša pogorela in je on Cebeka začel dolžiti, da mu je hram užgal. Uzroki pa, zaradi katerih je Drevenšek to storil, bili so zares čudni! Cebek je namreč tudi bil pogorel in ker je bil zavarovan, imel dobiti 1300 fl. zavaro-vanščine. No, in po teb denarjih so se Dreven-šeku sline cedile. Mislil jih je dobiti, če Cebeka zatoži kot požigalca. To je tudi storil, pa da bi sodnija leži mu verovala, očrnil in zatožil je Cebeka še kot tata in sam sebe kot njegovega po-magača. Tako je ovadil, da sta pri g. Vovku, Brunerji, Bigeci in Winterlu vlomila in se podpi-
rana od drugih ukradla vina, obleke, žganjice itd. Eden izmed teh je pred porotniki dolžil ptujskega sodnika preiskovalca, da ga je baje ta tepsti dal in da je toraj prisiljen krivo izpovedal. Državni pravdnik je sedaj tirjal, naj se dotični sodnik pokliče. Temu je se pa porotnik g. Vošnjak ustavljal, češ, da to ne pripada semkaj. To je tudi obveljalo. Naposled so dobili porotniki 24 vprašanj. Po 2 uri trajajočem razgovarjanji naznanil je g. Vošnjak razsodbo porotnikov: Jan. Cebek je požiganja nekriv spoznan, Jož. Gutmann in Mica Cebek kot popolnem nekriva spuščena, toda zavoljo tatbine dobil je Janez Cebek 18 mesecev, Drevenšek 3, Mlakar 18, Pongračič 6, Rambre 6 mesecev zapora s postom.
Iz Lemberga. (Semenj — cenilna komisija — nagla smrt — šolske zadeve — beračenje — bolezen). Naš trg je imel letos 8. aprila že drugokrat zelo slab semenj, ker je bilo vreme neugodno, toraj malo živine in kupcev. Pri naši občini je cenilna komisija naredila ogromno število napak. Veliko je kmetov, ki so zdaj na papirji sicer bogatejši, ker njim je komi sija ves sosedov vinograd, gozd itd. pripisala, a drugim pa zopet odvzela. Treba bo te napake nam reklamirati, pa kako? Ne vem, komu bi take nepristojnosti pripisal, ali malomarnim udom cenilne komisije, ali pa izdelavcem teh izpiskov in map? Zelo čudno je tudi, da so naši hribi, ki so od mesta itd. tako oddaljeni in vseskozi slabo rodijo, v tako visokih razredih cenjeni. Kako le bomo davke plačevali, če je že minulo leto večim bil grunt prodan vsled davka? V torek 5. t. m. smo pokopali na Sladki gori še le 22 let starega Jan. Jančiča iz Mestinja. Bil je še pred 6 dnevi popolno zdrav, a naglo se mu naredi neka bulja na nogi, strašno oteče, koža poči in vkljub zdravilom je mladi mož na tej bolečini moral umreti in mlado ženo zapustiti, s ktero se je še le februarja tega leta poročil. Ranjci je bil značajen, priljubljen in izurjen mlinar. V miru naj spi! Naša lemberška šola ima sedaj strogega nadučitelja g. K. Ker se natančno postav drži, ga posebno Mestinjčani sovražijo, ker je te kr. šol. svet moral kaznovati vsled neopravičenih šolskih zamud. Veliko razprtijo pa je naredil srenjski pisač, ker je ta podpise staršev brez njihovega vedenja podpisal v pritožbi zoper učitelja in ga po nedolžnem črnil. A k sreči se je še prej to odkrilo, kakor da bi bil g. K. po krivici kaznovan. Ta reč je zdaj pri porot nej sodniji. — Že več dni hodijo močni možje in otroci od rogaškega okraja tukaj okoli in beračijo. Se ve da glad, uboštvo itd. njih k temu silijo. — Divje koze ali osepnice so tukaj posebno odrasle napadle, a umrl vsled teh ni nihčer, razun uekterih otrok. Bog varuj hujše bolezni! Deževno vreme že več dni moti kopanje v vinogradih in se je bati, če bi brstje ne pognalo prej, ko bo okopano.
Od Savinje. (Umetniki domačini.) Nadejamo se, da vstrežemo mnogim rodoljubom s tem, da jih opozorimo, osobito g. učitelje pevo-vodje in prijatelje godbe, na dva domačina, ki sta v svoji stroki zdatne naše podpore vredna. Gosp. Martin Ropaš pri sv. Jurji pri Vranskem izdeluje kot vešč mojster izvrstne glasovire in pianina; njegovi odlični izdelki so bili uže pri večih razstavah od strokovnjakov pohvaljeni in odlikovani ter je za to privilegij dobil. Prav dobre harmonije in ročne harmonike pa izdeluje po nizki ceni Jož. Borštnar v Stopniku pri Vranskem. Harmonij njegovega dela se odlikuje s tem, da ima krepko doneč prijeten glas in naglo izgovarja, je ličen in ga je lehko kamor koli prenesti, ker se da v ta namen na posamezne dele razložiti; za šole je jako primeren, ker malo prostora potrebuje. Zatoraj priporočujemo to delo onim, ki si žele jednako godbeno orodje oskrbeti. Podpirajmo domačine za dobro blago.
Iz Ptuja. (Skupščina okrajnega zastopa) dne 4. oprila je srečno skleuola ustanov-ljenje okrajne hranilnice. Po dolgej živej razpravi, ktere so se vdeležili g g. dr. Breznik, Pisk, dr. Strafela in trgovec Eckel z edne, a gg. prof. Žitek, župnik Vodušek, župnik Rajč in dr. Gregorič z druge strani, bil je Breznikov protipredlog: naj se odborov predlog zavrže, odbit s 21 glasi proti 17; za Breznikov predlog so glasovali: Bračko, Breznik, Eckel, Ferš, Fürst, stari in mladi, Kaiser, Kašper, Kazimir, Muršec, Pisk, Schwab, Strafella, Šoštarič, Wegschaider, Wibruer in Woisk. Proti Breznikovemu predlogu so glasovali gg.: Aleksič, Drevenšak, Domitar, Gregorec, dr. Gregorič, Jurca, Jurič, Kocuvan, Koser, Kosiše, Merkuš, Miki, dr. Ploj, Rajč, Rajsp, Sovič, Stumpergar, Trstenjak, Vodušek, Žitek, Žunkovič. Ko je po tem takem Brezuikov predlog propal, pride odborov predlog: da se okrajna hranilnica ustanovi, na glasovanje. Za ustanovljenje glasovalo je onih 21, ki so poprej Breznikov predlog zavrgli; proti ustanovljenju bilo je njih še 15 izmed imenovane sedemnajstorice, ker sta pred tem glasovanjem trgovec Kašper in „Hotel Woisk*1 bila pobegla. Po dokončanem dnevnem redu predložil je Pisk že zadnjič omenjeno nezaupnico g. poslancu Hermanu. O tem na konci obširnejše, za zdaj Vam proti lažnjivemu poročilcu v „Cillier - Zeitung-o", broj 28., ki pravi, da je Pisk za ta predlog dobil 17 glasov, ponavljam, da jih je zasačil le samo 7, nebroječi pri tem njegovega. Gospod okrajni načelnik je glase brojil in javno zagotevil (kon-štatiral) čislo osem. Bili 80 sledeči: Breznik, Eckel, oba Filrsta, Schwab, Strafella, Wibmer in Pisk. Drugi in poslednji samostalen predlog bil je Žitkov: naj še okrajni zastop poskrbi, da se odstranijo davkarski eksekutorji. Ko je ta predlog soglasno sprejet, sklenola se je 5 ur trajajoča seja.	(Dalje prih.)
Od Malenedelje. Grdo in deževno vreme na-pravlja kaj sitnob pri goričkem delu. Kopanje po goricah opovira dež, da se še bode čez vuzem vleklo. Oves so ljudje posejali v blatno zemljo, ke-dar se je mogel ukrasti čas vremenskim nezgodam. Silje po njivah je še precej lepo, vendar je uže začela pšenica zarad vedne moče rumeneti. Tisti dopis, ki je bil zadnjič v „Slov. Gosp.", je strašno nekomu pokadil pod nos, zato ga je obračal na razne ljudi, kakor nag. učitelja, na šol. predsednika, itd. kar pa Iebko vsakšno slepo kure ugane, da ni res! Menda je ta „bochdeutschmann" iztuh-tal v svoji bistri glavici tako-le: „schul" je šola, „verein" to pa uže mora kakšni šol. organ biti, zato je napravil na ovi osebi krivdo dopisa. Bela žena smrt je začela jako po naši fari pobirati svoje žrtve. Ne mine skoro teden, da bi komu ne od-zvonili.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Kder imajo liberalci prvo besedo, tam je za kmeta, kakor skušnje učijo, vselej slabo; 460 večjidel nemških štajerskih srenj je prosilo, naj se 8 letno šolanje v 6 letno skrči, za 13. in 14. letno deco pa nedeljske in nadaljevalne šole omislijo, da ne bo toliko stroškov. No zbornica poslancev je hotela popolnem ustreči prošnjam. Toda minister baron Konrad je ugovarjal. Da bi saj nekaj kmetom dali, sklenoli so naši poslanci, naj se starši ne kaznujejo več, ako 13. ali 14. letnega otroka doma podržijo, in deželni zbori naj za takšno deco šole uredijo tako, da bode staršem ugajalo. Toda gosposke zbornice liberalci so ta g. Lienbacherjev nasvet zavrgli in vse ministru prepustili zastran olajšav; zlasti naj starši prošnje vlagajo pri kraj nem šolskem svetu do okrajnega šolskega sveta, ako hočejo otroka doma porabiti. Minister baron Konrad ni prav potegnol na nobeno stran. To grajajo liberalci pa tudi naši poslanci in slišati je, da bo moral mi-nisterstvo popustiti, kar je mogoče. Kot naslednik imenuje se poljski učenjak Čerkavski. — Za škofa v Celovci je baje imenovan krški kanonik, 611etni Funder, slovenski se še ni naučil. — Znani general Benedek, nesrečni vojskovodja 1. 1866 proti Prusom, umira v Gradci. — Tukaj snujejo tudi društvo zoper Jude, vsak društvenik se zaveže, da od Juda nič ne kupi in mu ničesar ne proda. — V slovenski Ljubljani pripravljajo se Slovenci trdno na mestne volitve 25., 26. in 27. aprila. Ljubljansko hranilnico bo treba vzeti v deželsko upravo, da bode deželi res na korist ne samo njeuim uradnikom. — Nemški konservativni poslanci sedaj sklicujejo svoje volilce in jim razlagajo, zakaj so glasovali za gruntni davek 377s milijona, namreč zato, da nebi kedaj liberalci 40 milijonov zaukazali, kakor se grozijo. — Ptujski nemčurji hudo ragljajo zoper Slovence, vrlega narodnjaka profesorja Žiteka čejo kar ob kruh djati
in ga tožijo pri deželnem odboru. Pomagalo jim ne bo nič. — Na Ogerskem imajo zopet strašno povodenj; 140.000 joh zemlje je pod vodo; v Sze-gedinu stoji voda 18 centimetrov više od lani, nasipe navažajo noč in dan. — Hrvatje še zmiraj čakajo, da bi Krajina spojila se s matero zemljo hrvatsko-slavovsko. Srbi v Banatu in Rumuni pripravljajo se krepko na bližajoče se volitve v ogerski državni zbor. — Kristijanom v Bosni in Hercegovini mohamedanski age (posestniki) hudo nadlegujejo. Iz Hercegovine prišli so k cesarju na Dunaj, da se pritožijo. Cesar so obljubili pomoči.
Vnanje države. Ruskega carja morivci so vsi obsojeni k smrti na vislicah. Novi car je Petrograd z rodbino vred zapustil in se preselil v Gačin. Nihilisti mu žugajo s smrtjo, če kmalu ne razpiše volitev za velik državni zbor. — Grški ministri se hočejo zadovoljiti z novo mejo, vendar vprašanje še ni rešeno, ali bodo Turki deželo zapuščali brez novih spletkarij. To skoraj ni verjetno; priprave kažejo na boj. Otok Hij je po potresu grozno razde-van, 18000 ljudi je mrtvih in ranjenih. Čudno pa je, da je katoliški škof s vsemi katoličani rešen. Nemci v Berlinu začeli so Judom, kojih je ondi 60.000, močno nadlegovati. Bismark zahteva postavo zoper pijance. Teh poberejo neko noč po 5000 in jih zaprejo, da se iztrezni jo. Bavarski poslanci so 61etno šolanje skrčili na 5 let. — Svajca je pravo gnezdo evropskih morivcev in prekucuhov; zato hočejo vlade temu v okom priti in ovo deželo prisiliti, da ne daje več očitnim zločincem zavetja. — Francozi in Italijani se pisano gledajo zavoljo Tunisa v Afriki. Francozi zbirajo 40.000 mož in hočejo deželo, kojej pokrovitelj je turški sultan, po sili vzeti. Ali pohlepni Italijani bi Tunis tudi radi imeli in nasprotujejo Francozom na vse kriplje, zlasti kličejo Bismarka in Angleže na pomoč. To je Francoze osupnilo. — Na Irskem čedalje huje vre. Skoraj vsaki dan so tepeži med ljudstvom in policaji. — V Mesopotamiji v turškej Aziji razsaja strašen pomor. Po nekaterih selih je vse izumrlo.
Za poduk in kratek čas.
Veliki teden na Dnnaji.
I. Po velikih mestih ne uplivajo cerkveni časi in prazniki navadno tako mogočno in radostno, tako blažilno in krepilno na prebivalce, kakor po malih trgih, majhnih vaseh in samotnih selih. To je lehko umeti. Hruš posvetni in truš je pač po jako obljudenih mestih, kakor je Dunaj, vsakako preogromen in prevelikansk, ter zamore skoro brez ovir zadušiti tiho in mirno delovanje sv. katoliške Cerkve. Ni čuda tedaj, ako po tem takem razmere v glavnem mestu Avstrijske države niso take, ki bi zamogle pospeševati skrivnostne ter milostipolne slovesnosti naše svete vere. Vendar bi se motil oni, kteri bi mislil, da se na Dunaji nihče ne zmeni za velike cerkvene praznike. Katoliški značaj je
staremu, veličastno-ponosnemu Beču pregloboko vtisnen, da bi se dal meni nič tebi nič zbrisati. Tako se n. pr. nedelja pri vsem obžalovanja vrednem oskranjevanji božje in cerkvene zapovedi o posvečevanji praznikov že vselej pozna po zunanjem obrazu mesta. In najimenitnejši oddelki cerkvenega leta — advent, božič, post, velika noč in binkošti — ti še v življenji Dunajčana vedno stojč kot nepremakljivi mejniki, ki kažejo ne le v domače, nego tudi v cerkvene prostore. V dokaz te resnice hočemo Dunajske cerkve v tem resno-sv«tem času obiskati, in ako bodemo pri prešinljivih ceremonijah velikega tedna, v kterem katoliška Cerkva tako privabljivo in genljivo, milo in nežno govori srcem svojih otrok, videli ljudstvo v obilnem številu v cerkve prihajati, smelo nam bode to oči-vidno znamenje biti, ka še plemeniti čuti niso vni-čeni in zamorjeni, ka je še vera v srcih, če tudi morebiti pod debelim prašnim nasipom zakopana. Pa res ! kdo bi mogel pričujoč biti pri veličastnih prizorih iz Kristusovega trpljenja, ki se tako živo vrš6 pred našimi očmi kakti velika tragedija (žalo-igra), ktere pojedini čini vznemirjajo srce kakor gromi in ga zadevajo kakor strele; kdo bi za-mogel vse to gledati, poslušati, pa bi se ne zdramile v njem plodonosne kali, ki odbijajo in zavračajo in odgrinjajo vsakovestne slabosti, v ktere je srce, kakor v mrežo zavito ? Povsodi poznano veselje Dunajčanov do glediščnih predstav vpliva morebiti enkrat tudi v dobrem smislu. Resnica je, da so cerkve v velikem tednu prav obilo obiskovane. Kdor pa še v tem času v cerkvo zahaja, službo božjo obiskuje, kdor se tukaj dostojno vede, ta še ni veri popolnoma odmrl, ta še ni do cela spriden, drugače bi gotovo v tem prepomenljivem času ne hodil v cerkve, če bi se to tudi o drugih priložnostih godilo. Veliki teden preglasno govori srcu, da ono ne more nemo in gluho ostati. O nekem vseučiliščniku povedalo se mi je naslednje. Pečal se je ta dijak iz osebnega veselja in zaradi prislužkov tudi s petjem in z muziko. Kratko pred velikim tednom 1. 1880, v kterem letu so bile tudi te vrstice zabeležene, tožil je rečeni mladeneč svojemu prijatelju rekoč: Sedaj pa zopet nastopi veliki teden. Da bi le naglo zginil ta čas in hitro preminil. To so meni najneljubši dnevi. Ne morem dopovedati, kako je ta čas zopern mojej duši. (Opomnimo, da je ta mož po lastnej izpovedi vso vero zavrgel). Da bi mi le sedaj ne bilo treba s pevci v cerkvo. Prijatelj ti veš, da sem ljubitelj petja in muzike, ali to petje v velikem tednu, ne da bi bilo nemuzikalično, ono mi je neznosljivo. Ne znam, ali je melodija ali so besede, ali oboje skupaj, ki me vsega presune in premoti in pre- ■ vlada. Dobra moja volja je po teh praznikih vselej za mnogo časa proč. To priznanje potrjuje našo trditev o silnej moči in blažilnem vplivu velikonočnih obredov na človeška srca.
Povabimo pak dragega čitatelja, naj z nami obišče nektere Dunajske cerkve, da vidi, kaj in
kako se godi v njih v poslednjih dnevih velikega tedna. Spotoma uže bode nehote vprašal: kaj pa je tu? kamo potujejo te množice? Res zapazimo, posebno ako se bližamo kakej cerkvi, ljudi vsakega stana, vsakega spola in vsake starosti, kako se gnjetejo semo tamo in kako hité v cerkvo. Če « množico v cerkvo stopimo, najdemo, daje dovolj napolnjena. Nekaj jih samo ogleda božji grob in potem odidejo pri drugih vratih. Ako nikjer, gotovo moli obilo pobožnih duš v kapelici pred svetim rešnim Telom in to ob vsakej uri celega dne.
Menda najštevilnejše procesije vernikov prihajajo in odhajajo v tem času v cesarsko dvorno kapelo, kder se opravljajo velikonočne ceremonije v navzočnosti cele cesarske hiše. Ta kapela je prostorna, kakor marsiktera župnijska cerkva in zamore v ladjo in razne oratorije veliko ljudi sprejeti. Ona je farna cerkva za vse, ki pripadajo cesarskemu dvoru. Pastirovanje je izročeno dvornemu župniku in 5 kapelanom. Vsled mnogih svetih meš, zaradi krasnih in dragocenih oblačil, lepega petja zamore se služba božja tukaj posebno slovesno opravljati. Petje je v izvrstnih rokah. Ženske so izključene, kterih tudi nikdo ne pogreša, ker glasovi fantičev tako čisto in milo doné, kakoršnih še iz ženskih grl ni slišati. Vse to je uzrok, da se kapela ob nedeljah in praznikih prenapolni pobožnih vernikov. Nju veličanstvi cesar in cesarica se navadno v oratoriji ali loži nahajata med opravilom. Le na pepelnico in veliki teden ter ob času sv. obhajila, ktero pogostokrat v letu prejmeta, podasta se v cerkveno ladjo, kder sta na cvan-geljski strani dva sedeža pripravljena. Ko so se s vitli cesar nekega dne v kapelo k sv. obhajilu podajali, zapazili so, kako je stražnik branil ljudem vstop v kapelo; zato so mu kar naravnost zaklicali: „pusti vstopiti, kdor koli želi! Zakaj bi ljudje tega videti ne smeli". Kakor nekteri Niko-demi v najskrivnejšem kotu svojega srca sv. vero hraniti želč in k večemu za vratami skriti, Bogu služiti hočejo, tako odkrito in odločno pokazujejo svitli cesar svojo vero in svoje spoštovanje do cerkve.
Dvorna kapela je imela svoje posebne pravice. Neodvisna od škofovske oblasti bila je neposredno le papežu podložna. Prvi kapelan dvorni, sedaj župnik, imel je nektere škofovske pravice. To razmerje je nehalo za Jožefa II. Ta hudi cerkveni reformator, ki je kakor znano a tako natančno doslednostjo svoje nove reformatorične načrte izvrševal, da še grobov lastnih sorodnikov ni preziral, je odpravil vse privilegije. Dunajski nadškof je dobil moč in oblast nad to dvorno župnijo. Vendar sedaj se zopet vsaj dejanski varujejo stare, od Rimskih papežev potrjene pravice.
Po teh ovinkih prestopimo k opisovanju ve-likotedenskih ceremonij. Se ve, da je mogoče, le najvažnejše, krasnejše in znamenitejše omeniti, in sicer kakor so se vršile leta 1880. Pred vsem spomina vredno je vmivanje nog na veliki četrtek.
(Dalje prih.)
Smešničar 15. Dva zadolžena prijatelja se snideta. Prvi vpraša drugega rekoč: ali moreš kaj spati ? Meni ne da počitka. Drugi: oh, jaz pa lehko spim, samo ne vem kako morejo oni spati, kojim sem jaz kaj dolžen.
Razne stvari.
(G. dr. Ploj) je nemčurskega rovanja sit izstopil iz mestnega zastopa v Ptuji. Čuda, kako je mogel toliko časa prenašati surovosti „privandranega" Piska, ki župana dr. Bressniga vedno v žepu drži.
(Celjska hranilnica) je prisiljena kupila na 30.000 fl. cenjeno Adam Lassnigovo posestvo; sicer bi bila na velikej zgubi.
(Ormožki žandarji) so v bližini zasačili veliko tatinsko gnezdo in kradljive ptiče djali pod ključ.
(Obsodili) so v Celji Janeza Vollmayerja v Selnici ob Dravi na 2 leti v ječo, ker je Petru Koležniku svetoval, naj blače ženi proda t. j. grunt ženi zapiše in krido naredi. Koležnik je to storil in ima sedaj 15 mesecev čas v kajhi premišljevati 7. božjo zapoved. Dalje obsojeni so tatje Haložani Cebek in Mlakar na 18 mesecev, Pon-gračnik in Rampra na 6 mesecev in Drevenšek na 3 mesece. Naposled še Guzajevi tovarši Jakob Weber na 8 let, Plevnik na 3'/2 leta, Treza Plev-nik in Mica Lesjak na 18 mesecev, Mica Skornik na 15 in Treza Kolar na 10 mesecev.
(V Trbovljah) je v premogovi jami bil Jurij Grošelj zasut in ubit.
(Ptujska muzikalna šola) šteje 46 učencev.
(G. dr. GerŠak v Ormoži) javlja gg. občinskim predstojnikom in drugim posestnikom ormoškega okraja, da je kot zaupni mož za reklamacije pripravljen vse pojasnila in reklamacije zavoljo novega davka prošnikom brezplačno storiti.
(Celjska hranilnica) je v nemških in nemčur-skih rokah in se močno boji zavoljo slovenske celjske posojilnice. Zato je sedaj tudi sklenola za kmete napraviti nekšno posojilnico. Prej ji to ni prišlo na misel. Vemo, kam pes taco moli.
(V Zavrači) so tatje ukradli 2 konja, pri-pregli pri kovaču za voz in se od odpeljali črez mejo.
(Ob mariborskem mostu) obvisel je mrlič; nesrečnež je bil kakih 30 let star in uže močno zgnjit.
(Kdor ima divjakov na prodaj), naj jih ponudi g. Fr. Ahčin-u, učitelju, pošta Lokve, Zagreb (Agram). Okolo 400 jih potrebuje.
(,,Deutscher Schulverein'1) obrača svojo pozornost in delavnost tudi na Gornjigrad. Poslal je j te dni, kakor se pripoveduje, tamošnjemu nad-učitelju 50 11. No, denarjev naj le pošilja, toda narodnih Judežev naj ne najde pri Slovencih nikder.
(Pogorelo) je v Crminjah v gornjem Štajerskem 6 hramov, cerkev in farovž. Nek hudobnež
je ves trg hotel požgati. Sloveče orgle „Chris-manijeve" so upepeljene.
(Dravino strugo prestavljali) so pri sv. Lovrenci, 1 uro proč od mosta južne železnice na Koroškem veliki četrtek.
(Močen potres bil je) v Poli včeraj dne 13. aprila.
(Ljutomerska okrajna posojilnica) naznanja svojim društvenikom, da bode imela v nedeljo, t. j. 24. aprila v šolskem poslopji ob 8. uri predpold-nom občni zbor. V posvetovanje in sklepanje pridejo: a) račun za 1880 z določilom o pridobitku in odvezi načelstva zastran tega računa; b) izločitev društvenikov, ki društvenih pravil ne izpolnjujejo ; c) volitev 15 udov v nadzorno svetoval-stvo; d) volitev načelstva in e) volitev 3 udov v cenilno komisijo.	Ivan Kukovec,
načelnik.
(G. Leon v Mariboru) je s svojim listom „Sttdsteirische Post" pebnil v sršenovo gnezdo: „Tagespost", „Marburger-Ztg.", „Cillier-Zeitung" se kaj srdito zaganjajo v novi list. To je dobro znamenje!
(Ptujski mestni zastop) je se posojilnice slovenske tako ustrašil, da je c. k. namestniji prošnjo poslal, na ne dovoli novega denarstvenega zavoda! Ali ti gospodje ne ved6, da živimo v ustav-nej državi, kder se ima tudi gosposka strogo držati veljavnih postav?
(Dramatično društvo v Ljubljani) je za g. J. Kleni ča odmerilo 80 fl. za g. An. Turkuša 30 fl. nagrade. Prvi je spisal žaloigro „Zeta carja Lazarja", drugi žaloigro „Veronika deseniška".
(Zlegali so se nemški liberalci), da se g. prof. Einspieler poda z deputacijo koroških Slovencev na Dunaj!
(Dražbe.) 19. aprila Alojzija Puh v Crmožiši 1220 fl. 20. aprila Anton Radaj v Dobji 2983 fl. 22. Janez Ketič v Cogetincih 600 fl. in Ana Vračko 350 fl. pri sv. Lenartu, Franc Drofenik 810 fl. v Šmariji, Neža Senica v Birštajnu 2500 fl. Anton Kovačič 5482 fl. v Kozjem. 30. aprila Miha Jev-šenak 3780 fl. v Konjicah.
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitrih.
Mesta	Pšenica		M M		Ječmen	Oves		lursica j		Proso		Ajda	
	fl.	kr.	fl.	kr.	fl. kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Maribor . .	8	80	6	40	5 30	3	40	5	20	5	50	5	-tO
Ptuj . . .	8	—	6	80	5-	3	20	5	—	—	—	5	—
Gradec . .	8	55	6	98	4 29	3	50	4	76	—	—	4	87
Celovec . .	9	10	7	40	5 j 15	3	30	5	10	—	—	—	—
Ljubljana .	10	28	6	10	5 10	3	90	3	90	5	60	5	90
Varaždin	8	60	6	75	5 20	3		4	80	6	50	i	80
Dunaj U *	12	71	11	25	105	6	90	6	35	8	85	—	20
Pest 1 ~ S	11	50	10	20	5 70	6	30	5	50	4	65	5	—
Loierijne številke:
V Gradci 23. aprila 1881: 65, 15, 84, 44, 68. Na Dunaji „	„ 58, 56, 39, 69, 10.
Prihodnje srečkanje: 23. aprila 1881.
Najnovejši knezi na Dnnaji.
Papirna renta 76 90 — Srebrna renta 77-80 — Zlata ronte 93 70— Akcije narodne banke 820-— — Kreditne akcija 277,— 20 Napoleon 9.34 — Ces. kr. cekini 5.55 —
»8
2—2
laziianilo.
V občinski hiši štv. 1. pri sv. Vidu tik farne cerkve, se daje štacuna s stanovanjem in vsemi shrambami vred do 1. maja t. 1. v najem; tudi zraven stoječe poslopje, v katerem je uže kedaj bila us-njarija, se da v najem ali proda z zemljo in enim travnikom vred.
Podjetniki se naj pismeno ali osebno do 24. aprila 1.1. pri podpisanem oglasijo, kjer se pogoji povejo.
Občinski urafl s?. Vida uri št. Jnrji na jnž. železnici
26. marca 1881.
Jože Golež, predstojnik.
»S
I
i
t
Oznanilo.
Mlin na stalni vodi je na prodajo v Zagorcih župnije sv. Lovreučke v Slov. goricah. Vse drugo pove oštir J. Papst v Hvaletincih, v župniji sv. Andraševski v Slov. goricah.
t
■i-i
1-2 Lep bukov les na prodaj.
Ciplo uro od železniške postaje Reichenburg je 10 joh dobro obraščenih še stoječih bukev in in gabrov za drva zmes hrastov za stavbensko rabo na prodaj. Več pove J. Požar v Slogonskem.
1-2 Živinski sejem
bo dne 28. aprila 1881 pri sv. Antonu v Slov. goricah. Prodaljalci in kupci se uljudno vabijo!
Štv. 1932.
Naznanilo.
C. kr. okr. sodnija Šmarije naznanja, da bode vsled M. P. na Sladkigori eksekutivna dražba Jakob Pogelšek-ovega v Bodrežu nahajajočega se posestva in sicer po tukajšnji razsodbi dne 27. julija 1880 štv. 5680 završene pogodbe od 1. maja 1878 in s cenilnim zapiskom od 30. decembra 1880 št. 44 cenjene kupne pravice sledečih posestnih delov, namreč:
Od posestva v Platinovcu ležečega urb. štv. 337 Vg pod slov. Bistriški grad
pare. št. 1035 vinograd 585Qkm. „ „ 1039 njiva 125 „ „ „ 1034 pašnik 750 „ „ „ 1033 hosta 770 „ od posestva urb. št. 332 pod slov. Bistriški grad pare. št. 1032 vinograd 440O" „ „ 1031 njiva 50 „ „ „ 1030 pašnik 365 „ „ „ 1022 „ 205 ,, „ 1029 hosta 1195 „ z izklicno ceuo 20 fl. dovoljeno in k temu izvr-šenju 2 razsodna dneva na 25. aprila in 30. maja 1881 vsikdar do poldan od 11 —12 ure pri tukajšnji sodni ji s tem dovoljena, da se te kupne pravice oddajo po vsaki ceni in gotovem plačilu, bodi si pri I. ali II. dražbi. Vino se tukaj pridela prav dobro, ker je izvrstna lega. V hosti je lepo drevje.
C. kr. okr. sodnija Šmarije 3. marca 1881.
MiriicIieiiMiilil. m/p.
Samoupravno društvo za zavarovanje pokojnin
za osebe rokodelskega obrtnijskega in trgovskega stanu ter njihove pomočnike.
Vsacemu je znano in vsakdanje skušnje potrjujejo žalostno resnico, da je rokodelec, obrtnik, trgovec — naj si bode uže samostojen ali le pomočnik — od tega treuotka, ko postane nesposoben za daljše delo, na svoja stara ieta odkazau na samega sebe, to je, da je sebi samemu v nadlogo. Zato se pa tudi uže dalje časa vsestransko in marljivo premišlja o tem, kako bi se imelo oso-bam našega stanu in delavskemu razredu sploh, v višjej starosti pomagati. Nekateri pričakujejo pomoči od splošne dobrodelnosti; drugi je žele od
države; toda prvi in poslednji zastonj pričakujejo izpeljave teh idej uže mnogo dolzih let. Torej ne preostaja druzega, ko da si rokodelci, obrtniki in trgovci pomagajo tudi v tem Rami, kakor so si pomagali uže v tako množili druzih zadevah.
Glede na to začeli so se nekateri praški obrtniki in trgovci dogovarjati z vzajemno zavarovalno banko „Slavijo" ter so izgotovili po vestnem posvetovanji in vedno imajoč pred očmi potrebe našega stauu, posebna pravila samoupravnega društva za zavarovanje pokojnin osobam rokodelskega,
obrtnijskega in trgovskega stanu ter njihovim pomočnikom. V naslednjem priobčujemo glavne določbe teb pravil.
1.	Namen temu društvu je: da zagotovi na podlagi vzajemnega zavarovanja osobarn rokodelskega, obrtnijskega in trgovskega stanu ter njihovim pomočnikom za starost ali pa, ako vsled bolehnosti postanejo nesposobni za daljši zaslužek, dosmrtne pokojnine, da se ne bode potreba našim sc8tanovcem zanašati na miloščine tujih rok.
2.	Najmanjša letna vloga znaša 5 gld. av. v.; najmanjši mesečni obrok pa 50 kr. av. v. Torej postane lehko vsakdo, naj si bode še tako pičlo plačan delavec, član društva.
3.	Od vplačil za zavarovanje pokojnin ne more, dokler član živi, niti najmanjši znesek propasti in sicer niti vsled tega, ko bi član zamudil kacega obroka, ali ko bi sploh prenehal pokojninsko vloge plačevati, niti iz kacega obroka, ali ko bi sploh prenehal pokojninsko vlogo plačevati, niti iz kacega druzega uzroka. Vsako posamezno plačilo smatra se namreč ko da bi se bilo enkrat za vselej vplačalo, vknjiži se k dobremu dotičnega člana in potem odmeri pokojnina. Dokler traja zavarovanje, dovoljena je članu vsakoršna sprememba. On more namreč vloge, katere si je bil prej sam določil, zmanjšati, zvišati ali pa popolnoma ustaviti ter jih kadarkoli pozneje zopet vplačevati začeti; da, celo trajanje zavarovanja more so potem, ka-koršno je zdravstveno stanje in kakoršne so gmotne okoliščine članove, skrajšati ali podaljšati.
4.	Oni člani, ki so za slučaj smrti protizavarovali svoje vloge ali pa kapital, ki se jednači skupnemu znesku vpisanih vlog, imajo pravico, potem ko je njihovo članstvo trajalo vsaj uže tri lota, zahtevati posojilo do polovice vplačanih pokojninskih vlog. Obresti ne smejo presezati 6%. S tem postaja naše društvo ob enem tudi hranilnica in posojilnica.
5.	Pokojnine se začn6 izplačevati članom še le mej 50. in 65. letom njihove starosti, vendar se pa lehko doseže prejemanje primerne pokojnine uže predno je dotični član izpolnil 50. leto, ako je rslcd bolehnosti postal no-sposoben za daljši zaslužek. Take dobrodelne določbe nema doslej nikak drng enak zavod.
6.	Zaloge (fondi) se nalagajo:
a)	v zastavnih listih hipotekarnih bank češkega kraljestva ter mejnih grofij Moravske in Istre*)
b)	v posojilih na taka zemljišča, ki dajo postavno siro-
tinsko varnost.
Da se pa tudi ta varnost za vse mogoče slučaje ohrani in utrdi, mora se v dolžnih listih o posojilih na zemljišča izrečno povedati, da se je posojilo izplačalo iz zaloge tega našega društva, hipotekami zastavni listi pa se imajo kot izključljiva lastnina našega društva zaznamovati (vinkulirati).
Ne glede na to, da se naslanja vsak tak zastavni list na neko zemljišče sirotinske varnosti, jamči češka hipotekama banka tudi sč svojo rezervno zalogo, katera znaša uže več ko milijon goldinarjev; razen tega pa jamči za hipotekarno banko po postavi tudi celo češko kraljestvo. Nij si toraj popolnejšega poroštva in večje gotovosti niti mogoče misliti. — Iste okoliščine veljajo tudi za mo-ravske in isterske postavno po celej deželi zajamčene hi-potekarne zastavne liste. Vsled teh varnostnih določeb in vinkulacije ostane premoženje tega društva, torej tudi društvo samo, za vseh mogočih okoliščin in za vse čase zagotovljeno.
7.	Društvo upravlja v sporazumljenji z upravnim svetovalstvom banke „Slavije" poseben nadiorovalen odbor, katerega volijo in dopolnjujejo pri oddelnih skupščinah društveni člani, tako da imajo zavarovanci po svojih voljenih članih stalen upliv na upravo društva, torej tudi na društveno premoženje.
8.	Isto tako ugodni so društveni tarifi. Ako na priliko 251eten delavec od svojega tedenskega zaslužka 12'/j kr. ali na mesec po 50 kr. vplačuje, zagotovi si s tem od svojega 65. leta dosmrtno pokojnino 144 gld. 58 kr. 301e-ten rokodelec, obrtnik ali trgovec more si za 50 kr. na teden ali 2 gld. na mesec zagotoviti dosmrtno pokojnino 414 gld. 48 kr. od svojega 65. leta, ali pa 222 gld. 68 kr. od svojega 60. leta dalje. Ko bi pa isti hotel svoje vloge protizavarovati, moral bi vsak mesec po 3 fl. vplačevati. V tem slučaji zavarovaua je pokojnina 432 gld. 82 kr. od 65. leta, ali pa 241 gld. 78 kr. od 60. leta starosti, razen tega pa banka po smrti članovoj izplača njegovim dedičem 400—440 gld., in to celo tedaj, ko bi zavarovani član utegnil umreti uže takoj po vplačilu prvega obroka.
To so glavna načela, na katera se naslanja samoupravno društvo za zavarovanje pokojnin obrtnikom in trgovcem. Z vso pravico moremo torej trditi, da razen Francoskega nikjer drugje nij podobnega društva, ki bi obrtnijskemu in trgovinskemu stanu dajal toliko in takšnih koristi.
Za gotovo torej upamo, da bode vsak obrtnik in trgovec — naj si bode uže samostojen ali le pomočnik — prepričal se o koristih tega društva in da se bode vsak poslužil prilike zagotoviti si svojo pribodnjo8t.
Z ozirom na Francosko, kjer je enako društvo v teku 30 let od neznatnega začetka tako mogočno postalo, da sedaj šteje uže črez 500 000 članov, izmej katerih 56000 s t ar č k o v pre-jema stalno letno pokojnino, srčno želimo, da bi tudi naše društvo v blagor delavnega razreda kar najhitreje mogoče splošno priznano bilo in da bi se udeležba pri njem množila.
*) Samo Češko, Moravsko in Istra imajo vrednostne listine, za katere jamči cela dežela.
Kdor bi gledč našega društva želel kako pojasnilo, naj se obrne do
glavnega 2astopa banke „SLAVIJE" v Ljubljani na Dunajskei cesti štv. 7.
Naclzorovalni oclbor
samoupravnega zavarovalnega društva za zavarovanje pokojnin osobam rokodelskega, obrtnijskega in trgovinskega stanu pri vzajemno zavarovalnej banki „SLAVIJI" v Pragi.
II i n k o Pstros,
praški meščan; izdelovatelj stolpnih ur in elektromaguetičnih aparatov; predstojnik praške obrtnijsko rokodelske „Besede"; podpredsednik gremija urarjev v Pragi itd.; predsednik nadzorovalnega odbora.