i7Z. številta. tf Liutilianl, i pstek, 30. julija 1915. XLVI11. leto. -4 .Slovenski Narod" velja w LJnblgani na dom dostavljen: - v upravništvu prejeman: xlo Icto naprej • • . . K 24*— ćelo leto napiej . , • • K 22*— pol leta „ • • • . . 12-— pol leta » . • • . . U — ćetrt leta „ • • • • » 6— Četrt leta m • • • • . 5'50 na mesec » • • • • » 2'— pa mesec „ • . • . » 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Erečniitvo: Kaallcra alte« *t 5 ^v pri ti .c ju l.vo > t«l*fon it 14. Ufea|a vs«k dan iveM* ii¥zem*i nedelf* Ib praznike. Inscrati veljajo: petero^topna p«flt vrsta za enkrat po 16 vm., za dvakrat po 14 vin., za tnkrat ali veekrat po 12 vin. Farte lti zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Rri večjih msercijah po dogovoru. Uptavništvu iiaj se pošiljci* naročnine, reklamacije, inscrati i, t. dL, io je administrativne stvari. —^— Posaniesna itsvilka vti\m 10 vinarjev. ———— Na pismena na ročila brez istodobne vposlatve narovrnine se ne ozira. „Narodna tlsfesraa« telefon *f, &5. .Slovenski Narod* TOlfa po požfl: za Avstro-Ogrsko: za Nemčljo: ćelo leto skupaj naprej . K 2.r— ćelo leto naprej . . . K 30 — pol leta „ * • • • 1-,?'T7 za Amerlko in vsc druge deiele : četrt leta „ „ . t . 6v>0 fa na mesec „ „ . . . 2 30 celo leto naprej . . . - K 35.— Vprašanjem ^lede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Dpravnistvo (spodaj, dvorišče levo), KnafloTa ulica it 5, telefon &LS5* Itelllani so se umabniH mi Gorico no suole prvotne pozicije. 3REZUSPCŠM ITALUANSKI NAPADI PRI ZDRAVŠCINI IN VER-MELJANU. Dunat, 29. juiija. (Kor. urad.) tTrad?!O razglašajo: 11 a I i i a n s K o bojišče. Na primorski fronti so izvršili ftalijatii brezuspešne sunKe le ob robu planote pri Zdravščini in pri Verroeljanu. Pred pozicijami gon-čkega mostišča se je umakni! sovraž-fitk iz pozicije, od koder je jurišal ter je šel na ono crto naza], kjer se je tiahajal pred bitko. Ob koroški meii artiljerijski boji |n praske. | V tirolskem obmeinem ozemlju smo vrgli pri Marcu v dolini Atliže neki sovražni bataHon nazal ter rasprši!? v ozemlju Tofane italijansko | kompanijo. Namestnik načelnika generainega štaba pl. H 6 f e r. fini. * PO KONČANI DRUGI VELIKI BITKI OB SOCL 27. so pojenjali napadi na Dober-dobsko planoto, bili so že jako šibki, tako da se more reci. da je druga velika bitka ob Soči končana. Kakor prvič tako tuđi sedaj so gnali noč in dan svoje mase v strašen ogenj bra-niteljev in kakor nrej tako tuđi sedaj so imeli strasanske žrtve, ne da bi bili napredovali le za en korak. 17 divizij je bilo postavljenih na irontni širini 30 km. vedno nove Čete so po-Šiljali. naskoku je sledil naskok. Trupla so se kopičila pred žičnimi ovirami avstro - ogrskih čet, ali \ ed-no je streljala dalje italijanska artiljerija na naše pozicije in prihajali so vedno novi polki in nove baterije. Branitelji so bili izpostavljeni skoro dva tedna strašnemu ognju, vršili so se boji moža proti možu v jarkih, zahtevalo se je od naših bra-niteljev najskrajnejši odpor in vzdr-žali so. nišo se umaknili. Druga velika italijanska ofenziva se je razbila ob naihrabnejšem odporu. Drago so plačaii svoj poskus, prevzeii avstrij-sko južnozahouno fronto, 100.000 mož izgub! Naša fronta pa stoji nco-rnaina kakor tišti dan, pred dvema mesecema, ko so se začele bli/ati italijanske prcJstraže. Budimpešta, *K julija. Az Uj-sag. poroča: ^>V bitki pri Gorici so poraMjali Italijani artiljerijo v taki meri, da je streljala v tempu, ki spo-niinja na strojne puške. Hoteli so predreti fronto na vsak način. — Izgube Italijanov se cenijo na lOi'.OOO rnož. Večji del teh je trrtcv, ker so inorali Italijani radi silovitosti bojev pustiti ranjene ležati. i Vojni poročevalci pišejo s fronte: Preteklo ncdeljo se je pnčela druga bitima nri Gorici, istojasno so napadali Italijani na Krnskem ozeni-Iju in na robu PoberJr.b^ke planote naše postojanke. Glavni narad ie bil naperjen neposredno na ^oriško mo-stišče. Pozicije n^še arniade so bile tu kakor povsodi izberno pripravljene ;n naša artilieriii raibrže ni od-daTa niti enega strela brez učmka. Najbaiiša opera cbram'ce ob ce'i so-Iki fronti pa so nepretresijivi živci naših vojakov. ki se nišo go je ranjenih. V neut'Ijo so obstreljevali li^iiiani brez izbire hiše, ki nimajo prav ni :akega vojaškega pomena, z granatami. X Trstu je malo ljudi, sicer je meHo mirno. S pomola je mogoče slediri artiljerijskim bojem pri Trži-ču. Avstrij^ke pozicije so bile znova ojačcue. Zdravstveno stanje avstrij-skib Čet je ropoinoma dobro. Pri po-sameznih slučaiih črevesnih boiezni se takoj odredi izoliranje in izvršijo potiejjni protiukrcpi. Železniško ministrstvo je odredilo, ćd se mora v notranji železniški službi rabiti izključno ncmški jezik. Posecarja mr.^-jc^lczičncst ]e povzro-čala resne neprilike. 2al. da se nova naredba šc ne izvaja strogo. Pusice iz ita!'3an?fc!h zrakoplovov. Vojni noročevalcc \eue freie Pre^se^ poroea med drugim: Itaii-jnnski lefalci. ki se rrikažejo po 4 do 5 skupaj. meeeio vsepolno zeleznih pušic na zcmlio. Ucinkovale bi strahovito, ako bi zadele živ cilj, kajti vržene so iz visine 2000 m. V Nabre-rini so vrgli letalci 20 bomh, drucei dan 8. Več bomh je bilo vrženih na državna žrlezniško prngo brez po-^ebne škode. J OKOU y\BVZV^ DEVINA IN | 1RŽICA, VOŽNJA Z OKLOPNIM VLAKOM OB SOCL Posebni poročevalec »Berliner Tageblatta«, Leonhard Adelt, poro-ča od Soče 17. julija med drugim: »Prišli smo mimo kamnolomov v Nabrežini; sli skozi gozdiče srebr-nozeleiiih oljk in temnozelenega lo-vorja in skozi terase onega vina, ka-tero je tako ljubila že Liviia, soproga Avgusta. Žene so lepe in stasite, go- vori >e italijansko. Med strmimi skal-nimi stenami se višnjevi morje. Stali smo na terasi starega obmorskega gradu Devinskega, v katerem so počivali Hohcustaufi, ko so šli v Italijo. V dalji leti čoln po morju, morda je skrit v njem kak vohun, poči nekaj strelov iz pušk, odmeva, čoln ostane nepoškodovan. Sovražni letalec kro-ži po zraku liki jastreb. V kopališeu Sesljanu se kopljcjo vriskajoč naši vojak i. Lastnik Devina in Sesljana princ Aleksander Tliurn-Taxis je nas vodil v vojno. Granate so padale na koto 121, mi pa smo govorili o d' Annunziu. Eleonori Duše. Rilke]u in Bourgetu. ki so bili gostje na De-vinskern gradu. Dežela okoli je krasna, kos zgodovine in kulture. Popol-dne smo šli providno okoli Tržiča. Naša voditelja sta bila nadporočnik Voina in poroenik Scheichelbauer, poveljuik oklopnih vlakov, ki so ča-kali zadej. Kriti za paiiskimi straža-mi, smo videli ladjedelnico z gradbo dveh križark. dnločenili zn Kitajsko. in gradbo velikanske ladie Austro-Amerikone, kamor pa se je vgnezdi-lo zdaj pol kompanije Italijanov. Skladiščc olja, ki je zgorelo, last tvrdke Brcitner. se je še kadilo. Me u zirnskirr.i toplicami princa Taxis in bregom se dviga mali gozdni hrib 21, katerega drži krepko neki av-strijski rezervni poroenik kot daleč naprej vztegTiieno brambo planote proti vsem naskokom ... ^'oina poizveduie o dveh vožnjah z oklopnim vlakom ob Soči: *Naša postaja je bila Gorica. Od tam sem se peljal ponoči čez Solkanski most v Pla\ i-Vrhovlje. Sovražnik je stal na višinah nad menoj. Iskre iz dim-nika so nas izdale. Streljali so na nas, vrniii smo se in se peljali mimo Gorice do Zagraja. Tam smo presene-čili večji oddelek Italijanov; moja strojna puška je vse pometla. Pri Redipuglia (Sredi polia) so nas na-padli obrambni avtomobili, ki so strcljali na nas z 7cm topovi. Umaknili smo se. Pri ZdravšČini smo se jih znebili, nakar sem zopet prodrl do Redipugiia. To pot nas nišo vee nad-legovali. Moja prihodnja naloga je bila, preiskati železniško crto do Plavi-Vrhovlje in kjer potreba, popraviti jo. Peljal sem se v Plavi, skozi predore, streljal na patrulje, ki jih je pošiljal sovražnik iz višin. Schei- chelbauer me je kril zadej z drugim vlakom. Vozee se semlntja, je pasi-ral osemkrat visino 379, od koder je streljala nanj neka italijanska baterija. Dve granati sta poškodovuiH njegovo lokomotivo. Ko sem se peljal iz predora Vrhoviie, je zadel moj vlak v njegovoga, ker nisva imela luči, vendar sva se vrnila brez ne-sreče. Drugi dan so Italijani razbili nekaj železniškega tira in so obstre-licvali železniško postajo v Gorici. Morali smo se odstraniti, zasledoval nas je letalec, ki je vrgel pri Zagruju dve bombi na nas. Dvajset metrov od nas so padle na zemljo. Kadar se zopet popeljemo, jih vzamem seboj.« Obmejni boji na Tirolskera. Dunaj, 28. julija. Iz vojnoporoče-valskega stana se poroča o obrne]-nih bojih na Tirolskem: sredi julija je bilo treba pregnati iz zadnjih bojev v dolini Travenanzes ostala italijanska poveljstva; mali oddelki so jih napadli 17. julija in sovražnika pregnali iz doline. V dneh od 20. do 22. julija je divjal boj v gorenjem de-mu Mome Piano. ItaHjani so napadli naše postojanke na Monte Piano. Triie bntalioni infanterije in alpinov so poskušali trikrat naše branitelje pokončati; sredina napadalcev se je sicer priplazila do žičnih ovir ali so jih posekale naše strojne puške. Ko je ostalo sovražnika komaj tret-jina. se je umaknil. Dva oficirja in 30 mož smo vieli, 150 mrličev pokopali: Napad se je izvršil vnovič v noči na 22. Ali branitelji so čuli in tuđi ta napad je bil krvavo odbit. Od-sie je mir na teh višinah. Liuti boji med ledenik!. Berolin, 2S. julija. »Lokabnzei-ger<- poroča iz Inomosta o bojih v gorovju Adamello. kjcr se stikata meii Italije in Tirolske v visokih le-denikih. Tain je prišlo do budili bojev med tirolskimi obmejnimi četami in alpini, boji so se ponavljali, ali vse-lcj s porazom Italijanov. Ti boji so se vršili v višhii 3220 ni. Italijlanske izgube. London, 29. julija. (Kor. urad.) Jtevilo ranjenih italijanskih vojakov je tako veliko, da jih morajo spravljati že v južna mesta. tako v Ne-apolj. \ zadnjih bojih je bil tuđi brigadni zapovednik polkovnik Magi težko ranjen. Zelo se opaža, da za- LISTEK. Qdvetnifeo»a shrivnost. Angleški spisal J. K. L e y s. (Dalje.) *Po mojem mnenju se na daljnje slučaje in možnosti v ženitni pogodbi ni treba ozirati^ je odločno izjavil sir Rikard. »Moji vdovi bi rad zago-tovil letni dohodek, recimo tristo funtov, vrh tega pa ji nameravarn v oporoki zagotoviti dosmrtni užitek posestva Roby Chase.« ^Njej hoćete zagotoviti Roby Chase? se je začudil odvetnik in je obstal. »Dvorec in posestvo?« »Oboje, da; to se pravi, če ne bo otrok. Zakaj naj bi ji tega ne za-pustil? Jaz sem to kupil in s svojim denarjem plačal in sem torei neome-jeni gospodar tega imetja. Mar ne?« iSeveda, seveda.« ^Torej — dobro; moja že!j2 }e, da vse to zapustim svoji ženi za slu-ča!. da bi ne dobil otrok; toda tega nečem imeti v ženitni pogodbi, nego v oporoki, ohraniti si hočem svobodne roke. Odvetnik je neka] mrmral, kar se je glisilo kakor pritrjenje. »Seveda smem misliti, da ste to svojo odločbo povedali tuđi gospodu Frederiku Boldonu?« je vprašal pravni zastopnik čes nekai hipov. »Odločbo. da se poročim?« »Misli! sem na odločbo glede posestva!« »Ne. tega nisem storil, < je slabo-voljno rekel stari gospod. »S kako pravico pa srne moj netjak upati, da dobi moje posestvo, če bi jaz ne za-pustil otrok — he?« »Pravice seveda nima. misli pa gotovo na to, sicer pa nisem hotel nič več reci.« »Ce moj netjak na to misli, po-tem ni samo domišljav, malovreden in zoprn gizdaiin, nego tuđi bedak. No, pa saj je sin mojega polbrata. Njegova mati ga je ... no, pa to je stara historija. Čujem, da mladi mož ni ravno praznoglav . . . nekaj mu gotovo zapustim. Toda s posestvom Roby nima to ničesar opraviti. S tem bom razpolagal, kakor se bo meni ljubilo in če bo moja žena proti meni taka, kakor pričakujem in če ne dobiva otrok, potem naj postane posestvo njeno. Vredna ga je; to bodete sami nriznali. čim se z njo seznanite. Tu je že voz — peljati se morava samo dve milji daleč in si bodete torei prav kmalu lahko napravili sodbo o bodoči ladv Boldon. V župnišču so sprejeli obiskalca nekako slovesno. Dami, ki naj bi postala gos^odinia na dvorci: Robv Chase, se je odvetnik globoko priklonil in ko je dvignil poglede in zazri njen lepi, Iahkozardeli obraz si je priznnl. da je vredna naj-bogatejšifi daril. kar jih ji more kak soprog pokloniti. Po svoji navadi je odvetnik stopil nekoliko na stran in, prepustivši Rikardu Boldonu besedo, je pažljivo motril Ado. Pri tem opa-zovanju in občudovanju se je začelo vnemati njegovo srce in ga je vsc bolj nrevzemalo moćno hrepenenie po Adi. 7,e zdai. šc predno je sir Ri-kard Boldon svojo zaročenko pope-Ijil pred altar. je odvetnik sam sebi govoril: »Mož je že star — vsai deset let je starejši od mene — dolgo ne more več živeti. Ce bodem kvar-te spretno mešal. zna ta krasna ženska še kdaj postati moja 7>na.* Stari odvetnik ni z nobeno besedo in z nobenim pogledom izdal, kaj se godi v njegovi notranjosti. Vedel se je snoštliivo. ljubeznjivo in skromno, kakor vedno. a moral se ie pre-cej siliti, da je svojo pozornost mogel posvečati temu, kar mu je pripovedo-val niecrni* klijent. ^Zanišitc. crn^pod Felik?! — papir in pero sta pri rokah — letno pet-sto fun^ov. ne .^eststo, kot denar za igle. doMer ^z živim, in še zmeren letni dohodek. recmio tristo; to mora biti na vsnk račin zagotovljeno. Pa to je le tako nro format jje zaše-petal gosne Bnice, ^nnmeravam n?mrcč za svojo ženo še veliko več storiti.« Videč, da njena navzočnost v tem trenotku ni dobrodošla, je Ada tiho izginila iz sobe. »Nameravam.« je nadaljeval bo-doči soprogi, »Vaši hčeri zapustiti — za slučaj namreč, da me preživi — letni dohodek tisoč funtov do njene smrti, a če bi ne bilo otrok, bo do svoje smrti imela tuđi Roby Chase. Boldon je po teh besedah umolk-ni!, da bi njegovi poslušalci utegnili mu izraziti svojo hvaležnost. Župnik se je tuđi premagal in samega sebe prisilii na vljuden odgovor, toda njemu bi bilo dosti bolj ugajalo, če bi ženitna pogodba določala njegovi hčeri večji letni dohodek in manjšo dedščino iz oporoke, kajti zavedal se je, da se oporoka lahko vsak dan premeni. »Zabeležite s? ta navodila za oporoko. gospod Fcliks in pripravite obe listini. Zenitno pogodbo podpi-šem. čim bo go gotova, oporoko pa dan po porok i. * Ko sta Boldon in njegov pravni zastopnik odšla, je vprašaia Ada svojega očeta. kaj ji obeta oporoka nje-nega bodočega soproj^a. Ko je zazna-la za namene Rikarda Bojdona, se ie na njenem licu zasveti! izraz zado-voljnosti. rekla pa ni ničesar. Zenitna nocrodbn je bila podpi-sana in zapečatena in malo Časa potem je bila poroka. »Pomiri se, mamica.« Je rekla mlada gospa, ko je, odhajaje na že- nitovanjsko potovanje, svojo jokajo-čo mater v spalnici poljubljala za slovo. »Pogrešala me ne boš. Mar-jorija je desetkrat bolja hčer, kakor sem jaz, sicer pa ne bom daleč od tebe. »Da . . . ali. Ada, . . , če bi bil vendar kdo drugi . . .< »Mamica, ne pozabi, da je zdaj že vse odločeno ... nič se ne da več premeniti . . . zdaj je treba le gledati, da pojde vse tako dobro, kakor je pač mogoče.« »Izpolnjuj vestno vse dolžnosti, ki jih imaš do moža . . . in zdaj zdrav-stvuj,« je s skrbjo v duši rekla stara gospa. »Storila bom vse, kar je moja dolžnost,« je odločno rekla Ada in že njen glas je pričal, kako trden je ta njen iiamen. »Storil je vse, kar je mogel storiti, da bi me uzadovoljil in mi olajšal ta korak; ničesar mu ne morem očitati. — Ah, ko bi bila že mrtva,« je zavzdihnila po trenotnem molku, a tako da je mati ni razumela. Ada Bruce, sedaj lady Boldon, je poljubila očeta. brate in Marjorijo, je dala vsem poslom roko, se prijazno nasmehnila vsem drugim navzo-čim in ne da bi se bila Ie ena solza prikazala na njenih očeh, je odpoto-vala, navidezno popolnoma srečna. (Dalje prihodnjlč.), biran 2. „aLOVfcNSKl NKAOU", ane 30. julija 1915. 172. štev vzemajo oficirji niži ili šarž mesta, na katerih so običajno generalni po-ročniki in generalni majorh. NAGOVOR GENERALA BOROE-VlCA. Zapovednik ene naših na južni fronti se bojujocih armad, general infanterijc Svetozar Boroevie", je 26. julija sprejel več vojnih poro-čevaloev* ki mu jih je predstavi I major Rouland. O tem sprejemu se po-roČa: V gorskem vojevanju izkušeni vojskovodja ima sedaj težko nalogo na južni fronti. Vicjeli smo Boroevića med bitko ob San u v sobi neke vo-jaŠnice v Przemvslu, po zimi opetovano v njegovi sobi pri kornem za-povedništvu v Košicah in na svo-bodnem polju v dolini Ondava, zad-njič, med obleganjem Przemysla v njegovem glavnem stanu v Sandoku. Povsod smo pri njem videli isto od-ločnost in zaupanje. Armadni zapovednik general infanterije Svetozar Boroević je pozdravi! vojne poroče-valce z naslednjim ogovorom: Veseli me, da vas vidim zopet pri svoji ar-madi. Smo v drugem vojnem letu in znano vam je, kaj smo doživeli. Iz-jjavljam tuđi tukaj. da nimamo niče-sar skrivati in da smete vse videti, kar je videti. Teče deseti teden itali-janske vojne in druga bitka pri Gorici Je danes, deveti dan, dospela do vrhunca. Pojdite v prve linije in povsod boste le najbolje videli. Prenesite zavest in trdno žaupanje, ki na-vdaja naše vojaštvo in ki je bode te spoznali za utemeljeno, med prebi-valstvo in pomagali bodete s tem tuđi armadi. ITALUANSKO MORNARIŠKO PO-%\ ROČILO. Dunai, 28. julija. Italijanski mor-nariški štab poroča 26. julija ponoći: Naše ^ operacije na morju proti so-vražni obali so imele namen, vzeti sovražniku. gospodstvo nad otoki, kl so naši obali najbližji in s katerih bi se dalo gibanje naše mornarice lahko opazavati in kateri so bili najbliž-1e torpedne in letalne postaje. Takoj v začetku vojne smo bombardirali parkrat otok. Pelagruž, ostal pa je ,vendar v optični zvezi z dalmatinsko !obaljo. Nastala je potreba, otok kon-'čpo zasesti in ga preiskati, pri če-pur smo vjefi posadko, ki Je bila đfcrtta v globokih prerezih in lamah fca otofen. Zasedenje so izvršili naši jtorpedni rušilcf in pomnožene ladje ponoći in v največji hitrosti, ker je bilo potrebno izkrcano vojaštvo pre-skrbeti z vsemi potrebnimi obrambenim! sredstvi rn z živi li. Vsa podjetia feovražnlka so ostala brezuspešna. fTa radi strategične svoje lege važni otok te v naših rokah. Obenem je od-jezaia eskadra franeoskih torpednih •rjušilcev, eskortirana in podpirana DO enl naših lahkih križane, pri otoku Lagosta podmorski kabel in porušila postaje podmorskih čolnov in aeroplanom o katerih smo vedeli, da so tia otoku. Ta akcija, vojaško in pomorsko tehnično nemalo težka. je bila izvedena od strani franeoskih tOT-peđnfh rušflcev z veliko previdnost-jo tn pogumnostio. Posebno sta se odlikovala »Magon« in »Bisson« pri prerezanju kabla in uničenju postaj. »Na neki oddelek momarjev, ki se je izkrcal, so ljuto streljati, ko so se ti tračali. Ali ker so bili kriti z ogniem »Magona«, je padel samo en mož. DROBNE VESTT IZ ITALIJE. f : Genf, 29. Julija. »Journal« poroča !z Rima: Kronski svet, sklican v glavni stan, Je odpovedan. Ministri pstanejo v Rhnu. Napoved vojne fTuTčiJi Je odložena na nedoločen fcas. Lugaito, 29. Julija. Po privatnih zanesljivih poročilih so Italijani izgu-iili višiih oficirjev: 2 generalmajorja in 8 polkovnih poveljnikov, dalje je padlo 27 drugih štabnih oficrrjev. Atene* 29. julija. Neko [talijansko Vojno ladjo, ki se je vozila pod grško zastavo, je prije! neki grški torpedni čoln in jo spra\il v Krf. Italifanska .•vlada se je osmelila vprašati, kako priđe Grška do tega, da zadržuje ita-Jijanske vojne ladje. Orška vlada je sporočila oblasti na Krfu, da je bila ustavljena Ie ena ladja, ki je imela grško zastavo in želi pojasnila, kako more italijanska ladja voriti se pod grško zastavo. Lugano, 28. jtilija. »Tribuna« pri-občuje fe pisma nekega vojaka podrobnosti o smrti generala Cantore. »V pismu se hvali spretnost avstrij-5kih strejcev. — »Vprašali smo neke alpine, ki so nesli truplo generala iz jarka v maR lazaret, kako je umri general in povedali so, da v oni noči pravzaprav ni bHo nikakih bojev. General pa Je hotel obiskati eden prednjih jarkov in akoravno Je bfl posvarjen od sovražnih krogelj, ki so priletele izza «kal in vsake prereze, in akoravno smo mu pokazali mesto, kjer je bil zadet malo poprej neki podčastnik, je hotel general vendar šel dalje. Tako} na to sta ga zadela dva strela v lobanjo. Iz Lugana poročajo, da je Ca-dorna vpokojil tri korne povelinike, med temi bivšega kraljevega adju-tanta Brusattija. Lugano, 29. julija. Rimski voja-ški list priobčuje manifest, po kate-rem se kličejo takoj pod orožje tuđi začasno nesposobni in odslovijeni letnikov 1884. do 1888. Med seboj! Milan, 29. julija. (Kor. urad.) »Avanti« javlja iz Tranija, da je na * ondotnem strelisču stotnik Votano baje ne z namenom s sabljo ubil ar-tiljerijskega poročnika Montila. • • ITALIJA IN TURČIJA. Rim, 29. julija. ^Kurjer L\vowski« poroča, da so Rusi pri svojem umikanjii v gu-bernijah Lublin in Radom vsa mesta in vse vaši vžgali in uničili. Mesto Ozarov obstoji samo se iz štirih liis, mesto Urzedov je popolnomn uniče-no. Prebivalstvo je odšlo. V mestu Tarlovvu, ki je §telo tisoč prcbival-cev, sta ostala samo dva bolnika. »Novoe Vremja« razpravlja z ozirom na ogroženje Varšave o mož-nosti miru. List pravi, da bi Nemčija rada sklenila mir, da bi imela hrbet zavarovan, a za Rusijo bi mir po-menil uničenje. Nemci bi zahtevali ćele dežele, veliko vojno odsk xlnino in za Rusijo slabo trgovinsko pogod-Jbo i^r bi Q&&gx »iničili vse sbyaa- stvo. Rusija bi obubožala in bi ne mogla vzdrževati ne annade, ne brodovja; zato je potreben boj na nož. Ruski miiiistrski svet je sklenil predlagati dumi, da se izvoli poseben odbor za narodno obrambo. Ruska vlada hoče najeti 12uO milij'>nov rub-Ijev državnega dolga. BALKANSKO BOJIŠCE. Srbska armada na dopustu. Iz Sofije poročajo: Srbsko ar-madno vodstvo je odpustilo polovico armade domov, da opravi žetev in druga nujna poljska dela. V krogih entente je izzval ta korak veliko nevoljo. ZAPADNO BOJIŠČE. NFMŠKO URADNO POROĆILO. Berolin, 29. julija. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 29. julija. Zapadno bojišče. V riandriji ie potopila naša artiljerija z obsireUevanjem nekega na Kanalu Frunes se nahajajočega žer-java, na katerem je bi! narneščen težak ladij^iii top. Zapadno rd Soucheza smo za-vrniH frnncoski napad. Pri Givenchi v Argonah in pri Vancours smo z uspehom raz^trelili mine. Francc^ke razstreUtve v Cliampagne so ostale brezuspešne. Vrhovno anna^no vodstvo. Ljuta kanonada ob vserski fronti. Ha?.gt 29. julija. -Rotterdainsche Courant poroča iz Oosthurga, da se sliši skozi 24 ur izvanredno ljuto kanonado iz zahodne smeri od yserske-Ka mostu sem.Od časa do časa se do-dajajo težke eksplozije. V noči od ponedeljka na torek nišo topovi niti za hip umolknili; od časa do časa se zdi, kakor da bi s težkimi topovi hitro streljali. Ćelo rcoč so razsvetije-vale svetiine roglje. Obstrelievanje Reimsa. Rotterdam, 28. julija. ^Courant« peroca: Obstreljevanje Reimsa in Dunkerqua se je znova pričelo. Nem-ška artiljerija pred primsom je prišla zopet bliže mesta. Zeneva, 28. julija. Včeraj zjutraj so Nemci izstrelili na Reims kakih 600 granat težkega kalibra. Na ce-stah v mestu kmalu ni bilo več ljudi. 5e le proti opoldne so se upali ljudje zopet iz kleti, da si ogledajo škodo, ki so jo povzrocile granate. DELO PODMORSKIH COLNOV. Grimsbv, 29. julija. (Kor. urad.) Ribiški parnik Dovav je potopil neki nemški podmorski čoln v Severnem morju. Devet mož broječa posadka parnika ie najbrže vtonila. Boj podmorskih čolnov se bo nadalje val. Berolin, 28. julija. »Vossische Zeitung^ poroča: Nemška vlada za-zdaj ne bo odgovorila na zadnjo amerikansko noto. Boj podmorskih čolnov se bo z vsemi sredstvi nada-Ijeval. Yorški nadšof o vojni na moriu. London, 29. julija. (Kor. urad.) Yorski nadskof. ki si je štirinaist dni ngledoval angleŠko brodovje, je iz-javil v dolcem poročilu med drugim sledeče: Edino hrepenenie brodovja je. da se sreča z nemškimi ladiiami ter jih potopi. Toda mesec za mese-cem mine, nemske ladije ne reagi-raio na izzivanie. Francosko uradno poročilo o torpediranju čolna »Mariotte«. Pariz, 29. julija. (Kor. urad.) Sporočilo mornariškepa ministrstva pravi: Francosko dardanelsko brodovje nima nobene direktne vesti o franeoskem podmorskem čolnu »N\a-riotte«, ki ie 26. julija dopoldne od-plul v morsko ožino. da operira Marmarskem morju. Turske brzojavke poročaio, da je bila »Mariotte« potopljena, njena posadka pa, obsto-jeca iz 31 mož, oficirjev in mornar-jev, vjeta. • * Angleži m> zadovoljni z dosedanjimi uspehi na bojiščih. London, 28. julija. (Kor. urad.) Pri utemeljevanju predloga, naj se poslanska zbornica odgodi, je podal Asguith pregled o položaju in je re-kel, da bi bila Anglija nehvaležna, če bi se ne priznala brezprimerna pri-zadevanja Rusov, zadržati vdirajoči vol ter ohraniti svoje pozicije nedo-taknjene. (Pritrievanie.) Glede Italije je priznal .ministrski predsednik z velikim zadovoljstvom, kako ta novi zaveznik vedno pridobiva na prostoru ter si dela pot k cilju, ki ga bo skoro gotovo v kratkem dosegel. V Eranctti ^. notka, ko bi bili obe armadi bolj pre-žeti popolnega bratstva in bolj sigurni zma^e. Glede brodovja je rekel Asquith, da je se bolj močno, nego pričetkoma vojne in da ji blokada podmorskih čolnov ni povzročila nobene resne škode. Velika Britanija dobiva živila in dobre surovine v istj množini in z isto svobodo, kakor v mirnih časih. Rekrutacija se nadaljuje v nezmanjšani meri. Položaj je skrajno zadovoljiv. Zadnja poročila so bila najboljša, kar jih je došlo že dolgo časa. Llovd George je izborno organizira! industrielno produkcijo. Ministrski predsednik je končai; Mi moramo trdovratno dclovati z isto energijo in odločnostjo, ki nas je na-vdajala v zadnjih mesecih, da dosežemo zmagoviii konec, ki je neiz-ogiben. Llovd George ie izvajal, da je municijsko ministrstvo ustanovilo 1^ nacionalnih tovarn, vsled česar se je izvanredno pomnožilo izdelovanje granat. Treba bo ustanoviti se nacionalnih delavnic. V par rnesecih bodo te delavnice omogočile, da bo Velika Britanija svoje armade tako opremila, kakor so opremljene naj-boliše armade Evrope. Bothove fantazije. Poveljnik iužnoafriških angle-ških čet feldmaršal Botha je imel pri nekem zmagoslavnem banketu v Kapto\vu govor, v katerem je dejal, da fo našle njegove čete v nekem kraju jugozapadne Afrike zemljevid, v katerem je bilo narisano ozemlje, ki si ga hočejo vzeti Nemci v Airikl na mirovnem kongresu v Rimu, kjer bodo leta 1916. diktirali svoje pogo-je. Nemci da hočejo ćelo Južno Afriko od ekvatorja. Le majhen ko-šček hočejo prepustiti Burom. Botha je tuđi pravil, da je nemški cesar sam poziva! Bure na upor proti Angležem ter jim obljubljal ne-odvisnost. Botha je oduševljeno go-voril o potrebi, da posljejo južni Afri-čani sedaj svoje kontingente na evropska bojišča proti Nemci ji. Boj za Carigrad. Novi boji na polotoku GalipoiL Haag, 29. iulija. ^>Daily Mailc poroča iz Aten, da so se zadnje dni vršili ljuti spopadi na polotoku Galipoli. Tam so Turki na vso moč poskušali, onemogočiti zaveznikom, da bi za-sedli ozemlje, ki so ga osvojili pri Kerevesdere. Vsekakor je osvojitev zasedenih pozicij veljalo mnogo žr-tev, ker so bile zavezniske čete ne-prenehoma v sovražnem ognju. Francoska križarka zasegla dve turski jadrnici« Lyont 29. julija. K(or. urad.) »Lei Progress«- poroča iz Aleksandrije: Francoska križarka je pripeljala dve, z živili obloženi turski jadrnici v Aleksandrijo. Te dve ladiji je križarka zasegla v sirijskem vodovju. Posadko so izročili mestni oblasti v Aleksandriji. ANGLIJA ZASEDLA MYTILENE. Pariz, 29. julija. (Koresp. urad.) Agene Havas poroča: Anglija je danes sporočila Grški sklep zavezni-kov, da Mytilene začasno iz voja-ških ozirov zasedejo, kakor se je to na enak način zgodilo z Lemnosom. Angleška nota je sestavljena v pri-iatelf^kem tonu ter zagotavlja, da spoštujejo zavezniki suverenitetne pravice Grške in da bodo izpraznill otok. kakor hitro bodo izginili vzro-ki za zasedenje. Iz neutralnih drznu. Makedonija ali vojna. Vsled intransingence Srbov v makedonskem vprašanju pišejo bol-garski listi vedno ostrejše. Oficijozna »Narodni Pravac konstatirajo, da vprasanje prve balkanske vojne še ni rešeno. Se vedno se nahaja 1 mili-jon Bolgarov pod tujim jarmom. Bol-garija kliče svojim sosedom: Dajte nam, kar je našega! Bolgarija je po-vsem pripravljena in ako hoče bol-garski narod, lahko bolgarska armada danes udari, da izvojuje zedinje-nje in renesanso Bolgarstva, Bolgarija in Turčija. ! ' Iz Đerlina poročajo: Milanski »Corriere« dolži Bolgarijo, da je sklenila ob izbruhu vojne s Turčijo tajno pogodbo, v kateri se je zavezala ostati nevtralna. »Corriere« pa dvomi, da obstoja ražen te pogodbe še kak drug tursko - bolgarski dogovor. Nove železnice v Bolgariji. Iz Sofije poročajo: Bolgarska vlada je razpisala natečaje za grad-bo naslednjih železniških prog: Ra-domir - Dubnica - Gorna Džumnaja s postransko progo Dubnica - Bobov dol skupaj 90 km, Pleven - Loveč 52m5 km, in Gabrovo - Sevljevo 36^ 172. itt* .SLOVtLNSKi NaKOD\ dne 30 julija 1915. Stran 3, Grška in Halfia. , Iz Bukarešte poročajo: Italijan-sko - grški odnošajt se vcdno boli poostmjejo. Italijanski listi napadajo Grško ter ii grozijo, grški zopet od-govarjajo v jako ostrem tonu ter konstatiralo, da se Italija zamanj trudi si pridobiti na Balkanu ugled. S svojim verolomstvom je izgubila Italija simpatije vseh balkanskih na-rodov. Francoski poslanik iz Aten odpoklicaa . •• Na zahtevo grške vlade je fran-coska vlada odpoklicala svojega atenskega poslanika Devilla radi vmešavanja v notranje zadeve Gr-ške. Deville je po grškin volitvah na-govoril demonstrante, ki so slavili Venizelosovo zmago ter izjavil, da je grškemu narodu na tej zmagi iz srca častitati. Eksport žita iz Romunije. vM. N. N.« javijajo oiicijozno iz Berolina: Vest, da je romunska vlada izvoz žita že dovolila, se ni res-nična, Tozadevna pogajanja se nišo zaključena. Romuniia bi rada naložila izvozu prav visoko carino ter zahteva tuđi, da si pridejo nemški kupci po žito sami, to je z nemškimi vagoni. Diference torej se obstojajo, toda nesporno bodo poravnane, ker je Romunija. ki se je dosedaj zana-šala na otvoritev Dardanel, prisiljena spraviti vsaj svoje stare zalogc v denar. • • ' ■•.■■ Nemčija Ameriki ne bo odgovorila. Amerikanci na parniku, obloženera z municijo. Iz Kodanja poročajo listu »Deutsche Tageszentun&«: Kakor poročajo iz Newyorka, se je mnogo amerikanskih državlja-nov odpeljalo v Evropo na parniku Whit - Star linije »Adriatic«, ki vozi, kakor je konstatiral newyorški carinski urad, mnogo municije. Vesti iz primorskih feft Padel je na južnem boi'išču Ant. Černuta, vojak domaćega primorske-ga polka, posestnik v Srednjem Logu na Bovškem, star 33 let. Zapušča žalujočo ženo in tri otroke. — Nad-poročnik Z. je pisal polubratu pokoi-negra: »z žalostio moram naznaniti, da je Antona Černuta dne 4. julija ob 11. dopoldne v strelnem jarku zadel kos granate in ga je težko ranil na glavi strel iz šrapnela. Prenesli smo ga iz jarka, da dobi zdravniško po-moč, tam pa je preminul. Černuta je bil junak in vsi predstojniki in tova-riŠi so globoko potrti radi izgube tako hrabrega branitelja domovine.« V italijar.skem vjetništvu se na-haja med drugimi tuđi kurat Klanj-šček iz Podsabotina, brat znanega dolgoletnega župana v Števerjariu. Klanjšček je služil več Časa kot divizijski župnik na severnem bojisču, tam si je bil nakopal težko bolezen ter se je na to zdravil v rezervni bofnišnici Rdečega križa v central-nem semenišču v Gorici. Tam je bil spoznan za nesposobnega za vojasko službo, na kar je odšel na svoje me-sto v Podsabotin. Tam so ga zajeli Italijani in odpeljali seboj. Z Italijani je moral oditi s svojega doma v Pod-senici tuđi posestnik Marinič, bivši slovenski goriski deželni poslanec Iz Kobariđa v Liubljano je došlo pismo neki gospej, ki biva v Ljubljani že nekaj časa. Pismo je prišlo preko Švice v 17 dneh. Pisano je moralo biti dne 17. junija. Pismo ne ve se nič o tem, da bi bili odvedeni za talce župan Iv. Miklavič in razni ugledni Kobaridci Anton Juretič, Anton Uršič, Franc Urbančič, o čemer ljudje pripovedujejo. Pač pa po-ve, da je dekan Jurij Peternel zdrav na svojem mestu in enako brat žu-t pana Ivan Miklavič. Pismo pravi tu-1 ili, da je Kobarid docela nepoškodo-van in da je življenje tam popolno-ma normalno. Italijanski častniki so posedli glavne gostilne, kjer proti piačilu kuhajo njihovi kuharji. — Pismo se glasi v celoti sicer povsem pominevalno, ali treba vpoitevati cenzuro in strah pri Ijudeh, ki pišejo pisma. Ako so drugodi v krajih, kjer ie bilo tuđi vse mirno in brez odpo-ra, ko so došli Italijani, pobrali vse uglednejše može za talce, se da sklepati iz tega, da tuđi Kobaridu nišo prizanesli. — V zadnjem času smo čuli, da je Kobarid precej trpei vsled granat. Goriški nadskof dr. S e d e j "je končno {pqjft# Qp#QQ &&$&• T- Postojno, kler ostane začasno. Reci moramo, da je vstrajal dolgo časa na svojem mestu v Gorici. Odšel je sele, ko mu ni bilo več mogoče obstati v Gorici, ker so granate zadnje dneve neprenehoma padale na vrt in v obližje nadškofijske palače. Kdaj po-prej je že odšel prost in deželni glavar dr. Faidutti s svojim deželnlm odborom iz Gorice! Dnevne vesti. — Odlikovani slovenski častniki. Viteški knžec Franc Jožeiovega reda na traku hrabrostne svetinje je dobii polkovni zdravnik v evid. dr. Karei Podpečnik. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil fregatni kapitan Aleksander Mahorič. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili višji domobranski zdravnik dr. Josip L u -kan in višja komisarja vojaške že-Icznice Banjaloka - Doberlid Adoli Lokvenc in Josip Kob sa. Zlati zaslužni križec na traku hrabro^tne svetinje je dobil vojaški zdravnik v rezervi Igo Š 1 a j p a h. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil pred sovražnikom padli črnovojniški poročnik pri 12. lovskem polku Viktor Kolenc. Signum laudis sta dobila višji zdravnik v evidenci 27. domobranskega pešpolka dr. Ernest J a k 1 i n in rezervni poročnik 7. topničarskega polka Oton Gregorič. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil rezervni asistenčni zdravnik pri 13. koru dr. Josip M e d v e d. — Odlikovani slovenski vojaki. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil podlovec 31. lovskega bataijona Štefan Mar-šič. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četovodja Jos. Sušek, desetnika Ivan Jančar in Mina Lesjak ter infanterist Franc Potočan, vsi 27. pešpolka; četovodja Miha Kurnik, korporal Ivan Rup, desetnik Rudolf Zniderič ter infanterist Josip Skof, vsi 47. pešpolka; infanterist $7. pešp. Anton Svat, nadlovec 7. lovskega bataijona Franc Slane. — Hrabrostno svetinjo je dobil računski podčastnik I. V. Ignac Lan, domaćega domobranskega pešpolka št. 27., radi hrabrega vedenja pred sovražnikom. — Nadvoivcda Evgen 53. (za-grebškčmu) pešpolku. Hrvatski listi poročajo: Kako se javlja iz glavnog stana, upravio je vrhovni zapovjednik južne vojske Njeg. c. i kr. Visost general - pukovnik nadvojvoda Evgen 4. bataljunu 53. pješ. pukovnije o';u brzojavku: »Četvrti je bataljun 53. pješ. pukovnije u najtežem gorskom terrainu, unatoč užasne topovske unakrsne vatre, koja je razorila sve zapreke i zaklonista. junački odbio u ogorčenom boju na Šake nadmoćnog neprijatelja, te pobjedonosno održao svoje pozicije. Isporučujem hrabrom bataljunu moju najtopliju hvalu te mu izrazuiem moie pohvalno priznanje. — Nadvojvoda Evgen, general - pukovnik.« — Infanterijski vežhafni tečaii za bivše častnike. Med črnovojniki letnikov 18fi5 do 1872 se nahaja tuđi dokaj bivših častnikov in častniških aspirantov, ki seveda ne poznajo novih vojaških reglementov in pred-pisov. Kar namerava vojna uprava tem bivšim častnikom zopet podeliti stare šarže ter jih po možnosti pora-biti kot instruktorje za starejše črno-vojniske letnike. je ustanovila vojna uprava poseben vežbalni tečaj, ki bo pričel 4 tedne pred splošnim vpoklicom črnovojniških letnikov 186.S— 1R72. Bivši častniki se lahko za ta tečai pri kompetentnem črno-vojniškem poveljstvu prostovoljno oglasijo. — Presrčne pozdrave z južnega boti^ča pošiljajo vsem znancem in prijateljem ter vsem naročnikom in bralcem »Slov. Naroda*: Od tezkih havbic: Ivan Orobin, r>oddesetnik. Marko Schuster, desetnik. Anton Urbančič, poddesetnik, Vinko Pajk, poddesetnik, Jožc llisf poddesetnik, Ludovik Sirca. Vinko Bergant, prostaka. Za brate Čehe: poddesetnik Ivan 2ivko; za brate Poljake: prostak Tomaczinski; za brate Hrvate iz Bosne: narednik Zambo. Od že-nijskega oddelka: Franjo Zorer, desetnik; Franc Skrbec, četovodja. — Iz Krivošije pošiljajo Ljubljan-čanom in svojim domaćinom krepke hrvatsko - slovenske pozdrave Josip K r e g a r , Vilim W a g n e s z, čr-novojrtiški narednik iz Zagreba. Mn-tija Benkovid, četovodja iz Virovitice, Franc Lončar, klepar iz Spodnje Siške, Stefan Kraševcc, pek iz Notranjske Bistrice, Fran Tavčar, Miha K a p u s t o in Mate Komar. — Iz vojnega vjetništvt: Ivan Pole ne se je oglasil svojim sUr: šem v Gabrovem hiš. št. 2 pri Skofji Loki iz mesta R ost ova, ki leži na reki Donu blizu Azovskega morja. Piše; .. . Preden Vam nadalje pišem, Vas prisrčno pozdravljam in Vam nazna-njam, da sem bil vjet dne 12. maja 1915. Tukaj se mi dobro godi, delam pri kmetih in nas je deset Slovencev skupaj. Z Bogom! V Rostovu, dne 4. julija 1915. — Ivan Kos mač, doma v Lahovčah pri Kamniku, je sporočil svoji materi Mariji, da je bil po nudi bitki vjet in odveden v notranjost Rusije, kjer se mu kakor vojnemu vjet-niku dobro godi. Pošilja svoji skrbni materi srčne pozdrave in jo tolaži, da bo prišel domov, kadar bo mir. — Jožef Bon čar se je oglasil svojim starsem, ki bivajo v Podllpogiavu hiš. št. 12, pošta Hrušica pod Lj ubijano. Piše: . . . Vas prav lepo pozdravljam in Vam naznanjam, da se naha-jam v vojnem vjetništvu na Ruskem. — Ivan Koprivnikar se je zglasil svojcem, ki bivajo na Velikem vrhu hiš. št. 3 pri Litiji, iz Skobeleva v Turkestanu, kjer je več njegovih roja-jakov. Piše: . . . Rusi so me vjeli dne 26. decembra 1914. Sprejmite srčne pozdrave, ki Vam jih pošiljam iz daljnega kraja. — Anton Pipan se je ogiasil svoji ženi iz Taškenta v Turkestanu ter ji piše, da se borsta še vidcia, ko bo vojske konec. Žena Katarina, ki biva v Volčji dragi hiš. št. 30, se je po tolikem času moževega sporočila silno razveselila. Videla in brala je njegovo lastnoročno pisavo, dd je še živ in sedaj je zopet srečna. — Mohar Mrak se je zglasil svoji ženi Mariji, ki biva v Idriji hiš. št. 35, da se nahaja v vojnem vjetništvu v mestu Samarkandu v Aziji, odkoder ji pošilja srčne pozdrave. — Kdor v6 kaj o moji družini Potoki št. 31 po domaće Bolida p. Robič pri Kobaridu, naj blagovoli spoiočiti na moj naslov: Stefan Tratina, I. R. 97, 5. Bewachungr>kompag., Lukavci pri Ljutomeru, Štajersko. — Kdor ve, kje se nahajata moj oče in mati, Ivan in Terezija Med-vešček iz Kanala št. 36, naj blago-voli naznaniti Alojziju MedveŠćku, k. u. k. Marinebekleidungsarnt, Pola, Marinefeldpost. — Kdo kaj ve, kje se nahaia moja žena s petimi otroci Marija Fikfak iz Vodnana št. 2. Brda pri Gorici; je vljuclno naprošen, da to sporoči na naslov: Anton Fikfak, k. u. k. Eisen-bahnsicherungsabt. Nr. 76. Dutovlje-Skopo, Primorsko. — Olga Makuc v Zagrebu, Mes-nička ulica 22/11. prosi blagohotnega sporočila, kje se nahaja družina Josipa M a k u c a iz Gor. Cerovega pri Gorici, oziror^a hčerki; Mcrcelina in Modesta Makuc ter sin Leander. Zdi se, da so v zadnjem momentu zapustili dom ter pribežali v Gorico. — Ivan Medvešček, četovodja c. kr. 27. domobranskega peŠpolka. 9. stotnija. vojna posta 48., prosi, naj mu blagohotno naznani, kdor ve, kaj se je zgodilo in kje se morebiti nahaia njegova družina iz Lozice pri Plaveh št. 138. — Družina Pitainic iz Gorice, Via Ascoli št. 31/11. naj naznani svoj naslov AU'onzu Pitamicu. tarfle£en, Mezo - utzai. hadikorhaza, LTj Pest, Ogrsko. — Slučaj . ♦ . Posestnik Jakob Kulterer p. d. Vrabe iz Portovca pri Celovcu je svoj čas prišel v rusko vietnistvo. Zdaj ie njegova žena dobila za poljska dela dva vjeta Rusa. Ko je žena zopet pisala svojemu mo-žu, je enega Rusov prosila, naj ji spise naslov. Ta se je veselo začudit, ko je izvedel. da biva Kulterer v ravno tišti vaši. kakor je on doma in ker je posestvo tega Rusa v njegovi vaši naivečje. ie verietno. da ie Kulterer sedai zaposlen na njegovem domu. Rus je na to pisal svoji ženi domov. naj za Jakoba Kultererja tako dobro skrbi, kakor skrbi Kultererjeva žena za njega. — Galicija. Deželni odbor gali-ški se vrne 25. avgusta iz Biale v Lvov; gališko ravnateljstvo drž. že-leznic «?e iz Saybuša preseli za sedaj v Krakov. — Potovania v območhi c. In kr. povelistva južnozapadne fronte. Objavili smo že predpise, ki veljajo za civilni promet na Kranjskem in iz Kranjske v sosedne dežele. Armadno poveljstvo ie izdalo sedaj tuđi predpise za promet iz sosednjih dežel na Kranjsko iz katerih posnemamo zla-sti sledeče: Oni, ki hočejo Iz Koro-ške aH Stafer5ke v Lfubljano, oziro-ma na Kranjsko sploh, moralo imeti od politične oblasti izstavljeno posebno izkaznico (drž. uradnikom, železniškim na^tavljencem zadostu-je običajna s fotografijo opremljena legitimacija), vojaške prepiistnice (Passierschein) pa ne rabijo. Pač pa oioraio dobiti v LlubLUmi ozicom^ v Jesenicah, St Petru, Novem mestu 1 tako prepustnico, če hočejo potovati zopet domov. Oni, ki hočejo iz Primorja ali iz Hrvatske na Kranjsko, morajo imeti vedno poleg legitimacije tuđi prepustnico. Za dnevni promet med neposređnimi sosednimi ob-činami ob deŽelnih mejah pa zado-stujejo od županstev izstavljeni in od orožniške postaje vidirani identitet-ni izkazi. — Kako se naj izkazujejo ffe-gitimirajo) oivilne osebe. Zadnje čaše se je zgodilo večkrat, da se civilne osebe, ki jih je pozval iz tega ili onega vzroka kak vojaški ali k?.k drugi varnostnt organ, da naj se iz-kažejo (legitimirajo), temu pozivu nišo mogle odzvati, ker nišo mogle pokazati nobenega primernega izkaznega (legitimacijskega) dokumenta. Naravno je, da iz\ irajo iz tega za dotične osebe neprijetne zadrege, ki provzročajo tuđi vojaškim oblastvom popolnoma nepotrebne neprilike. Že v mirnih časih morejo pozvat: varnostni organi vsa-kega, da naj se izkaže, tem bolj potrebno je v sedanjih vojnih razmerah, da ima v^akdo vedno pri sebi kak dokument, ki dokazuje njegovo isto-vetnost. Kdor torej nirna izkaznih ć-z-kumentov, navedenih v tukajšr^m ukazu z dne 28. junija 1915, dež. zak. št. 21, ki dajo pravico za pc'.ovanje čez deželno mejo ali za prestop čez prvo kordonsko crto, in tuđi še nima legitimacijske karte izdane v smis'u min. ukaza, z dne 10. ma;a 1867, drž. zak. št. 80, naj si izposluje v lasini prid pri občinskem uradu svojega bi-vališča potrćilo o svoji istovelnosti, kdor pa stanuje v ljubljanskem mestu, oziroma v kakem kraju pripadajočem policijskemu okolišu, naj si izposluje pri c. kr. policijskem ravnateljstvu le-gitimacijsko karto. Za otroke, ki še nišo 12 let stari, ni treba potrdila o istovetnosti. O tej priliki se pa opo-minja, da tu omenjena potrdila o istovetnosti nikaker ne zadostujejo za po-tovanje čez deželno mejo ali čez prvo kordonsko crto (§§ 2.—6. tuk. ukaz. z dne 28. junija 1915, drž. zak. št. 21), ampak da je treba za take premembe bivali?ča vedno v ukazu predpisanih dokurnentov. — Zaiožkev industrije in trgovine s premogoin. V ta namen, da se preprečijo težave, ki navadno v jeseni ob času pomnoženega prometa nastajalo ob dobivanju prernoga. je zlasti letošnje leto spričo izrednih razmer priporečati, da si industrial-na podjetja in premogovna trgovina pravopisno preskrM premog za oni čas. ob katerem navadno nastajajo težave ob dobavljanju premoga. In-dastrialni pedietniki in trgovci s pre-mogom se torej opozarjajo, da se čimprej založe s premogom, Dodaja-nje vagenov je v letnih mesecih navadno lažje kakor v jesenskih mesecih. — Maksimalne cene za klavno živino. Deželna vlada ie vceraj razglasila ninksiinalne cene, ki se jih je držati pri trgovanju s klavno živino in s klavnimi prašiči. Te cene so sledeče: 1. pri volih za 1 kg žive teže 2 K; 2. pri kravah in bikili za I kg: žive teže 1 K SO v: 3. pri teletih za 1 kg žive teže 2 K; 4. pri prašicih pršutnikih za 1 kg žive teže 1 K SO v: 5. pri pitanih prašičih za 1 kg žive teže 2 K. — Čcprav so te cene za se-dar.ie ra7mere še previsoke, venćar smo hvaležni vladi, da je končno vendarle nnseela v te nezdrave raz-mere, ki vladajo pri proilajanju klav-ne živine. Producenti zahtevajo na-ravno^t horentne cene. Mnog:o so pri tem vzrok razni hujsknči, ki svetu-jejo producentom, naj kolikc-r ino-gnče navijajo cene živini. Maksimalne cene bi pa imele še Ie tedaj pepo-len uspeh, če bi se uvedla vsaj delna pravica rekvizicije, kajti posledica maksimalnih cen bo, da producent spoh ne bo hotel prodajati živine. — Bel kruh na D u n a i u. VČe-rnf so pričeli na Dunaju prodajati zmes nemske pšenične moke s pšenično nularico starega tipa v raz-merju 1:1. Koruzna moka in tuđi druga surogatna moka se ne bo več pri-mešavala. Dunaiska občina je za-segla tuđi vso žitno žetev dunajske-ga okoliša, ki jo cenijo na 2000 va-gonov. Značilna pa ie izjava dunaj-skega župana, da bodo one zaloge koruze in koruzne moke, ki jih imajo še posamezni obrati, vporabili za — begunce s Primorskega. Ali ti srro-maki, ki so morali zapustiti svojo grudo, ne zaslužijo takega kruha kakor Dunaičanje? — Nižjeavsiriisko namestnistvo ie prepovedalo izdelovanje pinlene smetane ter nje obrtno porabo in prodajo; tuđi je prepovedalo rabiti mle-ko za izdelovanje sladoleda. — Razširjenie mestne vojne pe-karifc. V Ljubljani se čimdalje bolj pozna, da pojemajo privatne zaloge moke. Povpraševatije po rnestnem vojnem kruhu je postalo zadnji čas tako nestrpno, da je bil aprovizačni odsek prisiljen razširiti dosedanji obrat mestne vojne pekarije. Jenko-ya i2ekariiar dasi &t do^ v n>& rx>A in dan, ne zmore več kot preskrbo-vati na dan z vojno porcijo kruha Ie lb do 20 tisoč ljudi. Mestna občina je vzela sedaj v najem še preče} več-je podjetje tovarnarja Schreya, vsled česar je že od jutri naprej omogoce-no speci vsak dan toliko kruha, koli-kor ga občinstvo potrebuie za naj-večjo silo in potrebo. Parna pekarna: Schreyeva se }e v to svrho primer-no adaptirala. Tržni urad pa \e izdai stroge predpise za hisni ured v novem mestnem podjetju. Pomočni-kom in vajencem je pod kaznijo ta-kojšnjevra odpusta zaukaza.no pri iz-delovanju kruha in dru^ega peciva gledati na največjo snago. Predpisi se tičejo čednosti, ki jo je gojiti v vseh pekarskih prostorih, ter snaž-nosti Za pomoćnike in vajence se uvaja tuđi obligatna in stalna zdrav-niška vizita, ki jo vrši mestni fizikat. Ktr se bo vršil v Schreyevi parni pe-karni promet z najmodernejšimi stro-ji, bo mestna vojna pekarija §e koli-kor toliko zadoščala vsaj glavnim zahtevam moderne in higijenske pekarije. — Nove prodajalne mestnega vojnega kruha. Z jutrajšnjim dnem se bo mestni vojni kruh prodajal raz-ven v dosedanjih, še v naslednjih lo-kalih: 1. v Prešernovi ulici. 2. v Kolodvorski ulici, 3. v Gradišču, 4. na Bregu. Vse te štiri prodajalne so prejšnje Schreveie prodajalne. V ?kofii ulici prodaja mestni vojni kruh Strausova trgovina. — Dosedania oblika kruha ostane, poleg te pa se uvede še po vseh mestnih prodajal-nah oddaja hlebčkov a 36 v in 70 v. — Na stojnici mestne vojne pro-dajalne se bode prodajalo jutri večje množino paradižnikov po 40 v kilogram, hruške I. vrste po 90 v, II. vrste po 50 v, češplje po 1 K, bresk-ve po 1 K 20 v. krompir po 8 v kilogram. Poleg tega se bodo prodajale tuđi kumare male komad 6 vin.„ srednje po 10 vin., velike po 12 vinar-jev. — Prodaja otrobov. Mestna vojna prodajalna bode prodajala jutri od 2. do 4. ure popoldne na Dunajski cesti 36 v Muhleisnovem skladišču pšenične otrobe. — Pozor! Rok dolžnosti nazna-nila za dušik v?ebufoče snovi se pri-čne 1. avgusta in ie naznaniln podati do S. avgusta s stanjem zadnjega julija. — Do!žnost naznanila za kože, usnje. kožice in stroiila poteče v to-rek dne 3. avgusta. Naznanilo je tu podati po stanju prejšnje^a trerjega dne, t. j. od sobote dne 29. julija. — Istorako ie podati naznanilo za kovine do S. avgusta. — Za gumi (kav-čug) je naznanilo podati od 1. do 3. avgusta. — Ovčio volno (ne podela-no) ie naznaniti do 8. avgusta in sicer po stanju 1. avgusta. Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddel-ku mestnega magistrata ljubljanske-ga. 'Za dežele pri c. kr. okrajnih gla-varstvih.) — Dva slučaja kolere v Izubijani. 21. julija je umri v izolirnem od-delku tukajsnje garnizijske bolnišni-ce na azijatski koleri 311etni honved-ni infanterist Jožef Bart iz Budimpešte. 26. julija pa v mestni boinišnici za kolero 261etni infanterist Karei Steinhorn iz Motzelsdortna na Nižie-avstrijskem. Tako namreČ poroča »Laibaeher Zeitung otran 4. .SLOVENSKI NAROD", dne 30. julija I9i5. ■172 štev. manjkanja poljskih delavcev, kate-remu so dalmatinske oblasti odpo-mogle na ta način, da so dobile ne-kaj sto galiških beguneev Rusinov, ki so prispeli v Zadar. Porabilo se jih bo predvsem na eraričnem gospodarstvu v Vrani. V Krapinskih Toplicah na Hrva-škem je bilo do 1S. julija t. 1. vsega skupaj 1525 kopaliških gostov. Kino »Ideal«. Iz današnjega po* sebnega večera je glavna točka: krasna džungelska drama v 3 delih ,Na-nuta, roža iz divjega zapada", mojstrsko delo v insceniranju in pred-• stavljanju. Nadalje krasna vojna drama v dveh delih „Zmagalec", po-tem se ena srnešna veseloigra »Bogati stric iz GSnserndorfa* in znamenit naravni posnetek „Ribe plaščarice". Ta dobro sestavljeni spored se samo danes predvaja v „Kino-Idealu*. — Jutrišnji spored sestoji iz napetost vzbujajoče štiride-janske drame „Raz trgane verige*, v kateri ima glavno vlogo znamenita umetnica Fern Andra, in še druge slike. Razne stvari. * Pred letom dni. 30. julija. Cesar se vrne iz Išla na Dunaj. Na ćeli poti mu prireja ljudstvo viharnc ovacije. — Iz Berlina porocajo, da sta nemški cesar in ruski car izme-njala važne telegrame. Rusija da ak-ceptira angleško konferenčno idejo. Berlinski »Lokalanzeiger^ naznanja v posebni izdaji, da je odrejena mobilizacija celokupne nemške armade. Krnalu na to je »L.-A.« to svojo vest kot neutemeljeno preklical. — An-gleški ministrski predsednik izjavlja v angleski zbornici: Položaj je v tem trenutku kar najbolj resen. — Rusija, ki je mobilizirala proti Av-sniji 4 armadne zbore, kliče še 15 zborcv pod orožje. Sazonov izjavlja nemškemu vojaškeimi atašeju: Srb-skili bratov ne moremo pustiti na ce-dilu.« — Zadnji angleški posredoval-ni poskus: Avstriia naj vkoraka v Srbijo ter tamkaj diktira svoje po* goje. — Bombardiranje Belgrada. Praske ob savskem mostu. Prvih 16 srbskih vjetnikov. — Boj med pred- stražami ob Drini. * Ponesročen letalec. Iz Buka-rešte javljajo: Poročnik letalec Ber-ceano je padel z visočme 500 metrov in se nbil. * Ob vladajočem ioplein leinem Času Je priporočati, da imajo pri vsa-ki hiŠi kako razruževalno sredstvo vedno pri roki. — Opozarjamo na ftanašnji inserat Lysoformwerke. * Eksplozfja v angleškem hangar-|u. V hangarju distrikta Worn\vocd Crubs se je pripetila eksplozija najbrže, ker so izhlapeli plini. Tri osebe so bile nsmrčene, dvajset pa ranjenih. * Eden i2med ustanoviteljev industrije pisalnih strojev umri. V Ameriki je umri C. Siemens, eden izmed pijonirjev velike industrije pi-sainih strojev, ki je 1. 1886. ustanovil z dvema prijateljema tvrdko Wyckoff, Seamens Benedict ter nakupil patente pisalnega stroja Remington. Siemens je bil popreje sodnijski poroČevalec, zanima! se je mnogo za žensko vpra-šanje in je pozneje posvetil ćelo svoje življenje razširjenju in spopolnjenju ideje pisanju na stroj. Od njega ustanovljena tvrdka je »Remingtonko« sijajno razširila ter dokazala, da so pisalni stroji res potrebni. Treba je bilo izvojevati velike boje, kajti pred 25 leti se je bilo pojavljalo gibanje, ki je proghišalo pisalni stroj za škodljivo orodje. L. 1908, se je reorganizirala od Siemensa ustanovljena tvrdka v akcijsko družbo »Union Typewriter Company« s kapitalom 25 milijonov dolarjev (125 milijonov K). Siemens je postal predsednik te velike i ndu-strijske družbe, ki je svoje ime pozneje spremenila v »Remington Type-writer Company«, da tako ovekoveči svetovno slavo svojega pisalnega stroja. V zadnjem času smo čitali, da izdeluje tuđi amerik. tvrdka »Remington« orožje za naše sovražnike Te tvrdke seveda ni zamenjati s tovarnami za pisalru stroje »Remington«, ki zopet nišo in dentične z družbo »Remington«, ki im, tovarne za orodje C. Siemens je umi v najlepSi starosti. Dosegel je koma 60 let. Njegovo ime pa je za vednt i združeno s slavo »Remingtonke.« Današnji list obscga 4 strani' Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnlna in tisk »Narodne tiskarne«. Zmota. Razširjeno pa decela napaćno je naziranje da umivanje lasem oziruma koži na glavi Ško « duje. Boditno si enkrat za vselej na jasnem, da koža na glavi ni absolutno ničesar drugega, kakor ostala človeška koža. Prav tište lastnosti ima, isto strukturo, ista opravila kakor koža na obrazu in rokah in nikakor ni uvldeti, zakaj naj bi kože na glavi ne čistili ravno tako kakor drugo kožo. Nasprotno, čistiti jo je treba tem-bolj, ker se zaradi las, ki so izvrsten lovilec prahu, vsa ne-snaga mnogo bolj usede in drugiČ, ker izlo-čila lojnih in potnih žlez, ki se pri drugih umivanjih izlo-čijo, se pod lasmi, ( kjer jih ne umivamo, vedno bolj nabirajo in zgoste v skorjo tolsčabe. 2 nabi-ranjem take plasti na glavi se delovanje kože tako ovira, da ni več v stanu, lasem dovajati zadesti redilnih sredstev, lasje se tanjšajo in slabšajo, tako vedno bolj krhki postajajo in naposled lasna korenina sploh zgubi zmožnost, na mestu izpadlega lasu pognati nov narastek. Tako nastane polagoma opustoSenje 1 a s i š č a , ki ga ni več moč popraviti, ako se vs.ij nekoliko pravočasno domislimo doslednega, radonalnega negovania las. To negovanje naj obstoji v temeljitim čisčenju, odstranjenju iz- hlapivnth snovi in uničenju mo rebitnih mikro-organizmov, ki se v lasišče vgnezdijo in lanko uničijo rast las, dalje pa izmivanje tut!i spodbuja delovanje kože. Za naravnost suvereno sredstvo v to je že od nekdaj služil kontran, čigar raba je sedaj ćelo občutljivim osebam z mehko kožo omogočena s tem, da so mu na patentiran požlahtnjevalni način vzeli zopmi vonj in škodljive dražilne učinke. Vsled tega je nastal nevonjavi Pixavon, ki ga lahko označujemo za resnično idealni izdelek za negovanje las. Pixavon se prekrasno peni in se rad da splakniti z las. Redno negovanje las s Pixavo-nom je resnično najboljši način za okrepitev lasišča in ojačenje las. Piiavon se izdeluje svete! (brezbarven) in temen. Splošno dajo prednost Pixavonu ,sve-tlemu", pri katerem je na poseben način ko-tranu odvzeto temno barvilo. Specifični učinek kotrar.a je pri obeh Jzdelkih, svetlem kakor temnem. isti. Cena sleklenici poltretjo krono; zadostuje za ćele mesece. Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah in parfum eri ja h. S Pixavo-nom izmivajo vsi boliši moSki in damski frizerji. neteoroio$ltno poratno. Villaa n*đ morjen S86-2 Sred a I trača! tlak 73« mm čis ! st*«i« ć« i I I °P"r metr" 1= l VcU0Vl Ncb0 ¥aBia f mm £E____________________ 29. 2. pop. 738*3 | 20-7 sr. svzh \ oblačno „ 9.ZV. 737-7 i 15 0; si- szah. ; deZ 30. ■ 7. zj. 737 3 ! 152 I si. svzh. • oblačno Srednja včerajšna temperatura 17 6P, norm. 19 S\ Padavina v 24 urah mm 11 6. V najetn se da tako} iz proste roke posestvo s poslopjem in 2 pateotoma za več let ali pa tuđi proda. Je pri fari v Žal ni, 4 minute oddaljeno od žel. postaje. — Več pove lastnilc Jmnez KopHT6Q9 Babnagora 9V pošta Polhovgrađec. 1784 rIŽ£WDČIUTIHKWRAt ilekdrnarjd PICCOLhja I v Ljubljani \vrtv^ T^oće^. w»p«*^ *«*"vfv 1 siekl«ntca ŽO wlm. l SANATORIUM • EMONA/J I ZA NOTRANJE IN KIRUHGlCNE -BOLEZLNL & •PORODNISMCA, I f L JUBLUANA • komenskega ulica- 4 \| Uteai prazao» svltlo In čista : «olbo : za takof 1338 Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« Učenec ki je dovrši! vsaj 5 razredno ljudsko solo, je poštenih starišev, zdrav in čil, ima veselje du trgovine, se sprejme v trgovino s špecerijskim in mešanim blagom tvrdke J. Eotia, Poitofna. Vstop takoj. Dečki z dežele imajo prednost. 1817 Spre|me 8« spreten 172h H Mi „mamnfalitiirlflt * voja^čine prost. Ponudbe pod 9)p0&tni preda! fttev. 100. LjoblSana1. Sprejmeta se lakoj dve kontoristinli s prakso, zmožni slovenskega in nem-škega je/ika. Prednost i^ajo take, ki so zmožne tuđi hrvaŠčine Pornidb^ na upr. »Slov. Nar« pod „K. A. 1S16 I7S31*. liona eseiii; 1 steklenica 1 krono odgovar}a 10 llmonam. Lehorns Trnftoczy, zraven rotovža v Ljubljani. po najoižjih premijah tuđi za že ■ na bojišČu stoječe osebe. I Odhlonieni I se lahko sprejmo z majhnim do- fl plačilom. VpraŠania na I C» GlobOČnik ki nas uči racijonnluega razkuževanja. AJCilfflJlA nUJB£wil«i£lil} referent Lysoformwerke, Dun&j XX. Petraschgssse §t. 4« I w * . Centrala v Trstu, podružnice u Đunajn, v Dubrovniku, Kotoru, Jffetkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. , i s Zlvalma svvm e AaMrik*. 8 Delni&ka glavnica K 8,000.000- NakazUa v AmerUso In akreditivi. Sprejema nove vloge, s katerimi se zamore vedno raspolagati, j% 1 0 brez ozira na določbe moratorija ter jih obrestuje po čistih ^" ^ ®