Stev. SO. V Trstu, v sredo. 21. marca 1917 Letnik XIII. In praznikih, Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ob 5 zjutraj. i štvo: Ulica Sv. Frančiška Asiš*ega št. 20, L nadstr. — Vsi ■i naj s- poSTjajo urcJn >tvu Iivta. Nefrsaniran* pisma =e ne sprejemajo rokopisi si ne vračajo. - tlj in oc^orni urednik Štefan Oodina. Lastnik konsorclj Edinost* — Tisk tiskarne .Edinrsi . vpisane zadruge« t - u:m por-^vom v Tr«{", ulica Sv Frančiške As skega §t. 20. T>!cion t;reilii:$tva in uprave štev. 11-67. Naročnina znaša: Za celo leto.......X 24.— Za pol leta ... -................lira tri n:e>ece........s 6.— za nedeljske Isdajo ta ceio leia . 5.20 ca pol leta .... ....... 2.60 Ur« do. Izd lista Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v šlrokostl eno kolone Cene: Oglas! trgovcev ln o rtnlkov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvaie, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaijna vrsia.............2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina reklamacije se pošiljajo upravi lista. Pi.ičuje se izključno !e upravi .Edinosti* — Plača in tuii se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega 3t. 20. — Poštnohranilnični račuu 3t. 841.652 Pregled najnoveTti dogodkov. Ruska bojišča. — Zapadno Lučka, ob Stohod:* fn Berezmi uspešne akcije zveznih poizvedovalnih čet. Italijansko bojišče. — Le v Fleimski dolini močnejše, '»icer povsod običajno topovsko delovanje. Makedonsko - albansko bojišče. — Ob 1oiuvl neka sovražna tolpa uničena. Francozi v devet dni trajajoči bitki v Macedoniji tudi včeraj ni^o imeli sreče. Zapadno bojišče. — Spopadi med Som-nK) in Oiso. Nov uspeh nemških čet pri \i>in na levem bregu Moze. Dogodki na morju. — V Sredozemskem morju potopljena ena velika francoska bojna ladja razreda »Danton«. MfflsRo uradno pačilo. DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se razglaša: 20. marca 1917. Vzhodno bojišče. — V Gozdnatih Karpatih, zapadno Lučka in ob Sto-hodu uspešne akcije v predozemlju. Sicer nič važnega. Italijansko bojišče. — Na fronti v Fleimski dolini znatno zvišano. •icer pa le običajno topovsko delovanje, t ne, a so bili krvavo odbiti. V odseku Bratnega dola so se vršili ves dan srditi boji, ki se še nadaljujejo. V kolenu Černe srdit sovražen topovski ogenj proti višini 1050. Na ostalih frontah letalsko delovanje. — Na romunski fronti nič novega. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 19. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na raznih frontah nobenih imenovanja vrednih dogodkov. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN. 20. (Kar.) Wo!ffov urad po-roča: Eden naših podvodnikov, poveljnik kapitanski poročnik Morath, je dne^ 19. t. m. v zapadnem Sredozemskem moriu potopil s torpednim strelom neko veliko francosko bojno ladjo Dantonovega razreda, ki le bila zavarovana po enem ru-šilcu. Linijska ladja, ki je plula siksak, se je takoj po zadetku močno nagnila in se nato v 45 minutah prevrnila. Načelnik adm. štaba mornarice. Linijske bojne ladje razreda »Danton« so bile zgrajene 1. 1909. Oborožene so s štfrimi 30*5 cm, dvanajstimi 24'5 cm, šestnajstimi 7'5 cm. osmimi 47 cm topovi. ! Deplacemcnt znaša 18.400 ton. Poisadka | pomožnih ladij. Gojenci I. razreda mornariške akademije bodo dne 29. marca imenovani za oficirje, oni drugega pa par tednov pozneje. Na ta način se namerava povišati oficirski zbor za 374 oficirjev. Prihod Gecarda v Washington. NE\VYORK, 16. (Kor.) Associated Press poroča iz Wash ing t ona: Veleposlanik Gerard je prispel danes semkaj in je bil sprejet na kolodvoru od tajnika, predsednika in drugih uradnikov. Govori se, da bo imenovan Gerarti za ameriškega veleposlanika v Tok iju. KABINET RIBOT. PARIZ, 19. (Kor.) Novo francosko ministrstvo }e sestavljeno sledeče: Predsedstvo in vnanje stvari — Ribot; justico — Viviani; vojno — Painleve; mornari- admiral Lacaze; notranje stvari —jlavskim zastopnikom tozadevno jako da-r- nmirni iv^rtfp-li — Steeg: javna lekosežna pooblastila. co — Maloy; naučni portfelj dela — Desplas; trgovino — Clementel; municijski portfelj — Tliomas; finance — Thierry; poljedelstvo — Fernand David; oskrbo — Violette; javna dela in socijalno preskrbo — Bourgeois; kolonije Ma-ginot; državno podtajništvo za letalstvo — Danici Vincent. Izprememba v poveljstvu vojnega poročevalskega stana. DUNAJ, 19. (Kor.) Om. Maksimilijan vitez Hoen je bil na lastno prošnjo odpuščen od poveljstva vojnega poročevalskega stana in imenovan za ravnatelja vojnega arhiva. Na njegovo mesto je bil imenovan polkovnik v generalnem štabu Viljem Risner Bubna. Tr*t ie bil zopet cilj sovražnih bomb. Jugovzhodno bojišče. — Sever -'o Tepclenija ob Vojuši so naši poiz- šteie'v mirnem času 858 mož. BERN, 20. (Kor.) Sredi februarja je neka francoska torpedovka pri Marseillu v valni oddelki uničili neko sovražno1 domnevanju, da ima pred seboj nemški ve^ tolpo. Vzhodno Ohridskega in Presprm-sket a jezera so bili zopet odbiti močni francoski napadi. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofcr. finL YmlKo uradno poročilo. P.EROLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan, 20. marca 1917. Zapadno bojišče. — V ozemlju na cbeh straneh Somme in Oisc, ki je bilo prepuščeno sovražniku, je bilo več za sovražnika izgubonosnih bojev med pehot- podvodnik, potopila francoskega. LONDON. 19. (Kor.) Admiraliteta poroča o včerajšnjem napadu sovražnih ru-šilcev, da se je sovražnik, potem ko je obstreljeval neutrjeno kopališče Rams-gate, naglo umaknil pred angleškimi silami. En angleški rušilec je bil potopljen, eden pa poškodovan, a ne močno. Potopljena je bila tudi ena angleška trgovinska ladja. Škode,, prizadejalie sovražnim ladjam, ni bilo mogoče dognati. Položaj na zapadni fronti. BEROLIN, 19. (Kor.) VVolffov urad IK>roča: Le obotavljaje se in previdno nimi in konjeniškimi oddelki. Pripravlja- j slede Angleži Nemcem s konjenico in slanje v onem ozemlju izbranega bojišča je bjmj oddelki v izpraznjeno ozemlje. Cesto I-» iniičLlh ATirni/ v^hfPV'jio i»n 5 Pn! P • , i.__.. . . ^ 1M - ~ ... 1tir*. nn L-roio L-i ozirov zahtevalo uničenje streljajo z veliko srditostjo na kraje, ki bi zamoglo sovražniku koristiti So že izpraznjeni. Nemški varnostni oddelki so prizadejali prodirajočiin angleškim patruljam vzhodno Bapauma težke izgube, nakar so se v smislu ukaza umaknili. Francozi, ki so se po soglasnih izpo-vedbah ujetnikov med Avro in Oiso zbrali že v zelo velikih masah, so poizkušali pritiskati za Nemci s silo. Toda nemški zadnji oddelki so držali tudi te v šahu in jim prizadejali težke krvave izgube. LUG AN O, 20. (Kor.) »Corriere deUa Sera« priznava, da odgovarja nemško umikanje na zapadu že prej določenemu načrtu nemškega armadnega vodstva in di. ni samo posledica trancosko-angleške-ga pritiska; tudi ni misliti, da bi se Nemci odpovedali eventualni novi ofenzivi proti Parizu. Nemško umikanje se bo najbrž trOij ali manj nagle nadaljevalo do nove, v zadnjih mesecih gigantsko zgrajene obrambne črte, vendar pa Nemci naibrže ne bodo opustili premogovnikov severovzhodno Arrasa. V očigled tem okolšči-nam so postale priprave zaveznikov v zadnjih mesecih za nadaljevanje energične ofenzive v ozemlju Somme in Oise deloma brezpredmetne. Ako skrajša nemško armadno vodstvo zapadno fronto za 70 km, kar se je večji del že zgodilo, dobi tako 10—14 divizij za svobodno razpolaganje: tem divizijam je prišteti še 300 bataljonov že razpoložljivih stratc-gičnili rezerv. Hindenburgova tajnost je, kje namerava porabiti te ogromne rezerve, i-n allirana armadna vodstva bodo skušala priti temu na sled. Pričakuje se lahko, da se obrne Hindcnburg zopet na vzhodno fronto in povzroči tudi na zapadu mesto pozicijske kretenjsko vojno, da izvabi tako zaveznike in jih zgrabi potem z ogromnimi kleščami. Pričakuje pa se tudi lahko, da namerava na zapadu le defenzivo in se vreči na jug. iz vojaških vsega, kar pozneje pri njegovih operacijah. V kolenu Vperna so privedli naši izvidniki 12 Angležev iz njihove postojanke. Med Len-som in Arrasom mestoma živahen topovski boj. Na levem bregu Moze so izvršili Francozi popoldne in ponoči močne napade na postojanke, ki smo jih zavzeli dne 18. t. m. Bili so povsod odbiti. Ob višini 304 je ena naših stotnii po lastni inicijativi udarila za umikajočim se sovražnikom in tnu iztrgala nadaljen 200 m širok kos jarka, čigar posadka, 27 mož, je bila ujeta. Pri hrabro izvedeni akc:>i tik južno prekopa Ren—Rodan smo ujeli 20 Francozov. V zračnih bojih je bilo sestre-Ijeuiii 13, s topovi dve sovražni letali. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: V nekaterih odsekih živahnejše bojno delovanje kakor v prej-š;;;ih dneh. Na poizvedovanjih oo Bere-7ir.i in Stohodu so ujeli niši oddelki 25 Rusov. M a c e d o n s k a fronta. — Ze de-\ et dni trajajoči boj med Ohridskim in Pre-spanskim jezerom kakor tudi na višinah severno bitoJrsfce kotime tudi včeraj ni prinesel Francozom nobenega uspeha. Njihove napadalne čete so udarile na široki fronti proti našim postojankam tako v jezerski soteski kakor tudi severno Bi-tolja. Vsi napadi so se izjalovili v našem ognju, na nekaterih točkah po boju Iz bližine. Naše in zvezne čete so se borile zelo hrabro. Severno Dojranskega jezera Je topovski ogeni razpršil več angleških stotnij. Prvi generalni "kvartirmejster: pl. Ludendorff. Direktorij dume in delavski odlik Posa'anja med obama vodilnima str j jam i v Rusiji eiede volitev za konstiU-anto. Imenovanj« Nikolaja Nikolajevima za vrhovnega poveljnika preklicano. lajeviča za vrhovnega poveljnika čet čisto gotovo sporazumno z Rodzjankom zadnje vladno dejanje carja. Ker pa to dejanje nasprotuje volji delavskega ^jeka, je položaj nejasen. Poveljnik severne fronte, general Ruskij, je brezpogojno na strani revolucionarjev; ustavil je carja v Pskovu in ga prisilil k abdikaciji. Nasprotno pa je poveljnik južne armade, ,ge-neral Brusilov, eden največjih mračnjakov. Na brzojavko Rodzjanka je odgovoril: »Jaz napravim svojo dolžnost napram carju ;<. Iz zadnjih poročil iz Petrograda je jasno razvidno, da postaja vlada vedno bolj odvisna od delavskega odseka. Tako ne govori izjava Miljukova o nobenih Bol?oKko orodno porotno. SOFIJA, 19. (Kor.) Bolgarski generalni štab javlja: Macedonska fronta: Med Ohridskim in Prespanskim jezerom je Izvršil sovražnik ponovne napade, a je bil po\sod zavrnjen. Vzhodno Prespanskega jezera so močni sovražni oddelki, podpirani po številnih topovih, napadli naše postojanke na obeh straneh Crvene ste- P O J> L, I S T_E K. Ne sodite,. Roman. «« pra- — Lepa! Kaj je ta beseda zate. va pravljica, prava pesem si! — Tvoja pravljica, da____in princezi- nja____? — Dovoli, da se prav prisrčno nasmeje m. — Smej se, smej se! Kako me to to-la/.i. Pojdiva v budoar, tam v polu temi se kramlja tako prijetno. Pripoveduj, pripoveduj ml vse. Bolj leže kot sede je počivala na malem svilnatem divanu, razvijajoč vso svojo drazestno milino. Ves omamlien. kot bi Vojne priprave Amerike. W AS H! NO TON. 19. (Kor.) Predsednik VVilson ie pooblastil mornariški oddelek. Ja naj izda 115 milijonov dolarjev za po-spešenje gradnje vojnih ladij in za nakup DIREKTORIJ DUME IN DELAVSKI ODSEK. Za kulisami revolucije. STOCKHOLM, 19. (Kor.) Časopis »So-zialdeinokraten« objavlja opis dogodkov v Rusiji na podlagi natančnih poročil: Dne 12. marca sta bila sestavljena v Pe-trogradu dva revolacijska oUseka. Na eni strani je bil izvrševalni odbor državne dume, ki je obstojal iz zastopnikov vseh strank v dumi, na drugi strani pa petro-grajski delava, na čelu i*m posl. Cejdze. Delavski odsek ima pravzaprav vso re-volucijonarno oblast, kajti njemu so se pridružili delavci in čete. Prvi konflikt mod njrm in odsekom dume je nastal že v pondeljek. Odsek je sklenil namreč pogajanja s carjem. Cejdze in Kerenskij sta radi tega izstopila iz odseka. Rodzjanko je brzojavil carju, da želi duma novo vlado. Stara vlada je >ila takoj prisiljena, da je naznanila demisijo. Tcda car Rodzjan-ku ni odgovoril, an pak ie sporočil stari vladi, da odpošlje generala Aleksejeva kot diktatorja v Petrograd. Vsled tega je odsek dume odnehal napram delavskemu odseku, nakar sta Cejdze in Kerenskij pričela znova delovatiu Dragi konflikt je nastal v sredo oz. četrtek. Večina državne dume je za nadaljevanje energične vojne politike in je zato želela, da se kolikor mogoče hitro povrne notranji red. Najbližja pot k temu ie bila, da se carjev sin proglasi za carja, veliki knez Mihajlo pa določi za regenta. To je sklenil tudi novo sestavljeni kabinet in Miljukov je obvestil o tem tujino. Kakor znano, je Bonar Lavv že v četrtek v spodnji zbornici sporočil to važno novost. Toda pet rog rajski delavski odsek je protestiral proti temu, češ da bi taka rešitev revolucije ne pomenila nič drugega, kakor izročitev oblasti ok-tobristom in kadetom, kar bi bilo enako zrnu gi ruskega imperijalizma, proti kateremu nastopajo delavci z mirovno poli-!?k:o. Delavski odsek je radi tega izjavil: Ako proglasite vi carjevega sina za carja, proglašamo mi republiko«. Vlada dume je morala odnehati vnovič. Zato je bilo sklenjeno, naj si Rusija svobodno izvoli svojo vladno obliko. Ustavodajna skupščina, ki bi se morala takoj sklicati, se je hotela izraziti proti nadaljevanju vojne. Tako je bil Miljukov prisiljen, da Kako je car podpisal odpovedni proglas. BERN, 19. (Kor.) Kakor poroča »Temps«, je bila odpoved carja izvršena dne 16. t. m. opolnoči. Po izpoveJbah nekega člana izvrševalnega odseka se je več novih ministrov v spremstvu gene'-rala Ruskega, barona Frederiksa in drugih podalo v Pskov. Ko so orisali carju novi položaj, so mu nasvetovali, naj ne odpošlje nobenih čet s fronte v presto-lico, češ da postane vsak vojak, ki se bliža Petrogradu, revolucionar. >Kaj naj torej storim?«, je rekel car. »Odpovejte se prestolu!«, je bil odgovor. Car je nekoliko pomišlja! in nato rekel: »Težko mi bo, ločiti se od sina. Zato se bom odpovedal zase in za sina na korist bratu.« Nato je car popdisal proglas, kakor se je zahtevalo od njega. LONDON, 19. (Kor.) »Daily Ne\vs« poročajo iz Petrograda: Car je podpisal proglas v Pskovu. Nato sc je podal v Dvinsk in se potem vrnil v glavni stan generala Brusilova. Šele v četrtek je privolil, da se objavi njegova odpoved. Do tega trenutka so bile zadrževane vse brzojavke v Petrogradu. Tako se. je zgodilo, da so dobili kijevski listi tozadevno poročilo šele v petek ob 2 zjutraj. Še v sredo je bila glavnemu uredniku nekega lista v Harkovu naložena globa 3000 rabljev, ker je objavil vest o izvolitvi eksekutiv-nega komiteja. Cela zapadna Rusija se je pridružila novi vladi. Akti politične policije izročeni socialističnemu pisatelju Burzevu. BERN, 19. (Kor.) »Petit Parisien - poroča iz Petrograda: Nova vlada je izroči- osvojitvah, ampak le osvobodi vseh na-M* socijalisticnemu pisatelju Burzevu vse rodov. Nedvomno radi tega odsek dume akte in arhive politične policije. Pripove-tudi noče nastopati proti mirovnim že-id^e se* tla ie bil zadnji akt, ki ga je pod-Ijam delavcev, ker sc je bati, da bi vsled !)lsaI car Nikolaj, imenovanje kneza razdora zopet zamogla zmagati reakcionarna vlada. BERN, 19. (Kor.) »Temps« piše: V ruski javnosti se pojavljajo precej znatna nasprotstva v naziranju. Oktobrisu, kadeti in progresisti in celo delavci so sprejeli znano rešitev, da naj se car Nikolaj odpove in imenuje njegov brat Mihajlo za regenta. Ker pa car ni hotel privoliti v to, je delavski odsek, ki se je ustanovil izven dume, a se mora pogajati ž njo, zahteval skorajšnje volitve ustavodajne skupščine na podlagi splošne volilne pravice. Vlada, ki uvideva že \ naprej težkoče takih volitev v sedanjem času in njih vplivanje na operacije, ie v soboto vztrajala na tem, da naj se vrše volitve šele koncem vojne ali vsaj v precej poznejšem času. Konferenca med izvrše valnim odsekom dume in delavskimi delegati je dne 17. t. m. trajala celo n:>č. Njen rezultat je neznan. Sklep velikega kneza Mihajla, da sprejme prestolno nasledstvo le na željo naroda, položaja gotovo ni izboljšal. LUGANO, 20. (Kor.) Neka švicarska korespondenca, ki ima zveze z entento. razširja sledečo petrograjsko brzojavko: V dumi je bil glede točke, o kateri naj se najprej razpravlja, dosežen popolen sporazum med ministrskim svetom in delavskim odsekom. Ministrski svet se je konstituiral kot provizorična vlada. O vladni obliki se ne poda nobena izjava. Ministrski svet je mnenja, da se mora volitev ustavodajne skupščine z ozirom na to. da je petom petrograjske brzojavne agenture je več milijonov volilcev na fronti, 18 gu- jo videl danes prvikrat, je pokleknil k njenim nogam. — Kako ti žare oči. tvoje ustnice gore in roke se ti tresejo, ljubica moja, pomiri se in hodiva pametna. Deni nožice z dir vana. da se vsedem k tebi in ti morem pripovedovati. Ubogala je. — Kako se počuti veliki vojvoda? — Razmeroma dobro. — Ali te je odvezal tvoje obveze? — Ne, samo privolil mi je neka} malega z besedami: »Ljubi netiak, tvoje življenje je, žal. že dolgo časa tako, da ne moreni več siliti svoje hčere, da bi se poročila s teboj. Mlad, nedolžen otrok je, ki se morda obrne od tebe. Kar sem odločil, ostane, toda princezinja naj na svoj devetnajsti rojstni dan izreče odločilno besejio. Ako umrem orei. se dogovorita za bodočnost izjavil, da je to, kar je bil zjutraj trdni sklep vlade, sedaj le njegbvo osebno na-ziranje. Car je bil tako prisiljen, se ie odpovedal prestolu za sebe in svojega sina; ravnotako je moral odkloniti krono veliki knez Mihajlo. Nato je bila vlada dume, ki je hotela razorožiti revolucijo-narne čete, tla bi se sama polastila oblasti. prisiljena izjavki v posebnem manifestu na narod, da revolucijonarne čete ne bodo razorožene, ampak da pridejo v svrho podpiranja delavskega odseka v Petrograd. Tekom teh bojev med dvema vladama v Petrogradu je nastopal veliki knez Nikolaj Nikolajevič z izredno gotovostjo. Bi! je eden prvih, ki je brzojavil carju, da mora odstopiti, ker zahteva to dežela. S tem si je že takoj spočetka pridobil desno krilo državne dume, ki ga visoko ceni kot vojaka in vojnega pristaša in tako je bilo imenovanje Nikolaja Niko- ob moji krsti« .... Kako so me genile te besede, Sonja! — No, in mladi, nedolžni otrok, kaj je rekel? — je vprašala porogljivo, skoraj kričeče. — ničesar---- nisean imel prilike, da bi govoril na samem žnjo. — O, bila je pač preboječa, nedolžnega angelčka je bilo groza pred grešnikom, ha, ha! — Ne, boječa pač ni, temveč je za svoia leta zelo sigurna, samozavestna, naravnost poangležena. — Kako je nastopala proti tebi?, — Hladno in ponosno. — Sovražim jo zato! — In Če bi bila ljubezniva? — Bi >o umorila! Dalje. beriiij zasedenih cd sovražnika in da je treba o volilnem zakonu šele razpravljati in ga potem proklamirati, odgoditi na dobo po vojni. Tozadevno z delavskim odsekom še ni dosežen sporazum, a se upa. da se to kmalu zgodi. V Petrogradu vlada popolen mir. Vladajo snežni viharji ob 15 stopinjah mraza. PETROGRAD. 20. (Kor.) Glasom poročila petrograjske brzojavne agenture se je svetovalstvo delavskih zastopnikov izreklo za takojšnje zopetno prevzetje delovanja v Petrogradu. ker >e to v očigled resnosti položaja in nevarnosti desorgani-zacije že tako omajanih gospodarskih sil dežele neobhodno potrebno. Imenovanje Nikolaja Nikolajeviča za vrhovnega poveljnika preklicano. LONDON. 19. (Kor.) »Times« poročajo iz Petrograda: Provizorična vlada je bila prisiljena, da je napravila razpoloženju revolucionarjev koncesije. Ko je car odstopil, je imenoval velikega kneza Nikolaja za vrhovnega poveljnika. K!4ub popularnosti velikega kneza je smatrala provizorična vlada za potrebno, da prekliče imenovanje in prepreči tako zlobno propagando. Zato je tudi odredila, da vrhovno poveljstvo ne sme biti v rokah članov ruske dinastije. BEROLIN, 20. (Kor.) »Vossische Zci-tung« poroča, da je veliki knez Nikolaj, ki naj bi sporazumno z novo vlado prevzel vrhovno poveljstvo, v zadnjem tre-notku zaprosil petrograjsko vlado za tozadevno odgoditev. Baje mu je bilo z radikalne strani namignjeno, da ni mogoče jamčiti za njegovo osebno varnost na bojišču, in zato hoče veliki knez za enkrat še počakati rezultat orijentacij delavskih zastopnikov, ki so odšli na fronto k armadam. Volni minister Gučkov je dal de- Lvova za ministrskega predsednika. Zaplemba veleposestev nad 125 ha. BERN, 19. (Kor.) »Humanite« poroča fcz Petrograda, da imajo lokalni odseki na Ruskem pooblastilo, da zaplenijo zaenkrat vsa posestva nad 125 ha. — Provizorična vlada je i>ozvala kmete, naj izro-če vse žito. Proti posamičnim slučajem pijanosti se bo postopalo zelo strogo. Odsek si je na jasnem, da bo še mnogo dela. Llflyd George o dogodkih v Rusiji. LONDON, 19. (Kor.) V spodnji zbornici je izjavil ministrski predsednik Llovd George, da je po dobljenih poročililuangleške vlade zahtevala ruska revolucija le malo krvi. Nova vlada ima na svoji strani celo deželo, armado in mornarico. Zadovoljni zamoreriu) biti, da je nova vlada sestavljena v izrecni namen, da bo nadaljevala vojno s pomnoženo silo. Angleška vlada je prepričana, da bo ruski narod uvidel, da ie svoboda tudi v revolucijskih časih spojljiva z redom in da so svobodni narodi najboljši branitelji lastne časti. AMSTERDAM, 20. (Kor.) »Aligemeen Handclsblad« poroča iz Londona: Ministrski predsednik Lloyd George je naznanil včeraj v spodnji zbornici, da bo v četrtek predlagana odpošiljatev ozdravile adrese na rusko dumo. Ministrski predsednik je izjavil dalje, da po dosedanjih poročilih še ni mogoče reči, da je v Rusiji že cdstranjena vsaka nevarnost. Obsedno stanje v Rusiji. STOCKHOLM, 19. Provizorična vlada je proglasila obsedno stanje za vso Rusijo. Stališče zemstev napram novi vladi še ni pojasnjeno. Novi težki zapleti? KODANJ, 19. Zadnje iz Petrograda dospele vesti pravijo, da se prevrat ne izvrši tako gladko, kot se hoče prikazovati z angleške strani. Car da najbrž s svojo prisilno odpovedjo še ni izrekel zadnje besede. Veliki knez Mihael da je najbrž s svojim proglasom o ljudskem glasovanju ravnal popolnoma sporazumno s carjem, ki hoče lc zavleči sedanji položaj, da bi pridobil časa za carsko rodbino. Vsekakor da je najbrž v Rusiji pričakovati še težkih notranjih bojev. Angleško sodelovanje. KODANJ, 19. Angleško kumovanje pri ruski revoluciji se kaže vedno jasneje. Brzojavni zapor celo tudi za diplomatske vesti traja dalje. Vse mora pod angleško cenzuro in prihaja šele odtam v javnost. V tukajšnji ruski koloniji vlada veselje zaradi osvoboditve domovine, pa tudi dvom. ali se je car odpovedal sploh definitivno in če ni pričakovati še zelo resnih bojev. Bivanje carja v Pskovu sc tolmači tako, da so ga zaustavili tamkaj, ko se je vračal s tronte v Petrograd. Teiko sc da razločevati, kaj je v sedanjih poročilih samo pobožna želja. Dolgo časa smejo tukajšnji Rusi potovati v Rusijo samo z dovoljenjem angleškega konzulata. Celo po odhodu iz Haparande pre-gledavajo angleški funkcijonarji potne liste in preprečajo pot na Rusko. Sedaj vozi tamkaj samo en vlak na dan. Odprava politične cenzure. STOCKHOLM. 19. Po niskih vesteh jc politična cenzura odpravljena. Ruski listi so že naročili svojim dopisnikom, da svo- Stran II. EDINOST- Ste*. 80. V Trstu, dne 21. marca 1917. Je delo preureie z ozirom na to odpravo. Veliko število oseb, ki so pobegnite iz. Rusije, se ie vrnilo v domovino. Proglasitev uHavnc monarhije. KOPANJ. 19. >I>a'ly Chronicfc i:ivija iz Petro^raJa: V dobro poučenih krojili se zatrjuje z vso gtrtovostfo. da se v naj-bT:7? h dre1! proglasi ustavna monarhija. Carska rodbina. STOCKHOLM, 19. Iz Petro^rada se p r«,ja, da }c bil po nasnovanju carice-matere no umom Rasputina izvršen aren-tat na carico. Ko »e ogledovala neko bol-nišnico. ic bi*o pet strelov iz revolverja izstrvii *nih na carico, ki je bHa ranjena r i roki. Za rotilo da se je proti niej dva-i iis. - v Njihov vmija da »e bi! v katerih bivajo Malorusi. To združenje odrekn nadi, da fe ta prevrat velika na-vseh ruskih plemen imenuje Miljukov —[rodna demonstracija proti vojni in za mir. uresničenje oporoke velilcega kneza Iva- 1 Tako jc bM» takoj naše trdno uverjenje. na Kalite. Velik del evropske javnosti sodi še danes O poljskem vprašanju pravi Miljukov: Nadaljno izvajanje i -tega splošnega načela, ki smo si ga vzeli mi in naši zavezniki za podlago vojne in ki se je pri nas razširilo na misel osvobodile slovan-stva. je bila misel zedinjenja m osvoboditve Poljske.« Kakor zedinjenie Rusov, ''oče izvesti Miljukov tudi zedinienje Poljakov po narodopisnem zemljevidu. Ze-jiJinjena Poljska naj bi dobila zapadno Gaftcjo, vzhodno avstrijsko Slezijo, del pru- e Slezije (sedanje oppelnsko okrož-j ie), vso Poznanjsko, večji de! zapadne Pruske ter one dele vzhodne Pruske, v ' Literih bivaio pretežnr) Mazovci in Po- knez Dnl^uruki, katerega so obelili, do- č:m st bi;' o«ta:: ustreljeni. Carica-mati: liaki. z mestoim (idanskhn vred, kjer nai Je bila pregnana v Kijev. STOCKHOLM. 1M. Ko je carica izvede!^ za carjevo odpoved, se je po zkusila bi Poljska imela svoj dostop do morja. — Ker bi preostali nemški del pruske Šlezije tvori! preozek predel med Poljsko in sa- uinorfii. Poi/kus so nit ;g1i preprečiti mostojnim češkim kraljestvom, katero 7 »Jujeni tren.uki'. nai bi obsegalo sedanjo Češko, Moravsko. . roCKHOLM. i m. Ruslii konzul v Ha-jzapadiio Slezijo in Sjovaško. naj bi se ta : . j"j: ie d»>bil vest. da ima nova vlada nemški del pruske $lezije priklopil ali . n, . tri j oblati n«' Krim, da -o tuiii- j samosiojni Poljski, ali samostojni Češki. Nemški de! vzhodne Pruske nai bi se kot nadaljna baltska pokrajina priklopil Rusiji. češ »te oaze ni mogoče pustiti pod nemškim gospostvom in Rusija je prisiljena, >Ja napravi iz nje novo baltsko guber-mj»da s pridržkom, da bodi v slučaju revolucije dovoljeno R u siri. skleniti poseben mir. V Nemčiji je ta klavzula že zdavnaj znana. Po* ža« v Petrogradu. L« GAITO, 19. Ccrriere della Sera javlja iz Petrograda 16. t. m. zvečer: \zi >tav5iev reda napreduje hitro. Ulice so po-ne ljudstva. Vojaki in meščani noji jo rdeče k<4tarie. Tramvaj ne vozi in tudi »zvoščk; ne. Li ti ne izluinjo. Namesto ča - /v., razvajajo z avtomobili po mestu letake izvrše val neg a odseka dume in jih razdeljujejo med množico. Redarstvene posle opravlja dijaštvo. ki vodi inaffine skupine rezervnikov. Določile so se najvišje cene za živila. Pretirano nizke cene živil »a znajo 'Jovesti do nove krize. Našlo se je več skladišč moke, ki so jih lastniki zakrivali. Govori se, da je bil tverski gubernator ubit. ker se je ustavijo! aretaciji. Vesti iz provincije so še zelo pičle. i-Irugače, !:cr si je — motreč Rusijo in njene razmere — vedno nadeval naočnike, skozi katere ie videl pred seboj tako Rusijo, kakršnje si ie želel in je hotel. — Naravno je potem, da m poznal Rusije, ki ie in kakršnja ie! Tako jc bil v popoln! zmoti tudi pri presojanju naravi, vzrokov in ciljev sedanjega prevrata. Klasičen primer za to nam je dunajska »Arbeiter-Zcitung«. List torej, ki mu je priznavati odlične kvalitete in ga moremo radi vsebinske vrednosti njegovih spisov in kritične razsodnosti pri presojanju problemov — pa naj se že strinjamo z njegovimi nazori, ali ne — šteti med prve dunajske liste, ako mu ni prisoditi celo prvenstva. In vendar je celo tak list spričo dogodkov v Rusiji, oziroma vzrokov sedanjemu prevratu, padel v fundamentalno zmoto in zagreŠa hude neskladnosti v svojih sodbah. Naj konstatujemo to na eklatantnem zgledu v izdanju tega lista od minole sobote. Na čelu lista prinaša članek pel naslovom -Za vojno, ali za mir?« Srner razmotri vani je označena že v tem naslovu. a zaključki v njem pričajo, da av-klor presoja stvari skozi svoje naočnike in da mu sodbe prihajajo Iz njegovih lastnih želja ali preddomnev. Upira se misli, in ugotovitev bodočega razmerja samo-Ida bi bil lo le notranje-političen prevrat, upi «\ ne Poljske napram Rusiji označajin če je tudi to po zasnovah njegovih spo-Miliukov za notranjo stvar Rusije. I četni-kov, da ne ostane pri tem, kajti vsaka Znatne i7prcmcmbc kažejo tudi načrti! revolucija da ima svojo notranjo logiko, Miljukov.! na Balkanu. Velika Srbija in dovaja do skrajnosti, ki jo vidi on v naj bi obsegala vse slovensko, hrvatsko' revoluciji proti vojni, in srbsko ozemlje oU severne Koroške' Tako na prvi strani. Na tretji strani pa meje pa do Drača na eni in do sedanje prinaša isti list izvajanja nekega drugega Pauel KlijuKou in nlesaul načrti. V novi ruski vladi zavzema Miljukov mesto ministra zunanjih stvari. Miljukov jc voditelj stranke takohneno\ antfi »kadetov- (konstitucijona'no - demokratske stranke, katere pristaši se po začetnicah »k« m *A svojem i kovnjak. turna z> "ueen i aH profesor ga je v jšljenji orsko 1 tudi zapadne bolgarske meje na drugi strani, (ile*? turškega ozemlja pravi: »Sedaj je naš čili priklopltev Bospora in Dardanel ruski državi, s Čimer mora biti zvezana pridobitev Carigrada in do voli neg a dela obali, da se zagotovi obramba morskih ožin.» Na evropski strani je zahteval Miljukov za siučaj, da bi se Bolgari pridružili osrednjima državama — ona publikacija je izšla leta 1915., torej pred nasto-IK»m Bolgarske ob strani osrednjih držav — da bi segala ruska meja potem preko Dritiopolja. GloJe Male Azije, kjer se ruske koristi dotikajo s koristmi Francoske, Italite in Angleške, se Miljukov ne izraža jasm\ vendar pa se more črtati med vrstami, da zahteva za Rusijo obal Črnega morja s primernim zaledjem ter turško Armensko. Dostop Rusije do Sredozemskega j Ijevanju vojne, morja preko gorovja Taurus Miljukov ne zahteva. To so torej vodilna načela vojne politike novega ruskega ministra zunanjih stvari, ki se skoraj do pičice strinjajo z načeli, ki so se proglašala tudi s strani francoskih in angleških politikov. Žal, da avktorja, ki gleda stvari brez naočnikov in priprostim nekaljenim očesom, in ki vi-Ui glavno figuro v novi provizorični vladi v ministru za vnanje stvari Miljukovu, o katerem pravi pravilno, da je glavni pro-povednik vojnih ciljev, osvotevatelj in naravnost zaupnik angleškega veleposlaništva. To bi bilo pa blizu nasprotno onemu, kar trdi »Arbeiter-Zeitung« v prvem Članku. Kdo je torej blitzu resnice: ali oni na prvi, ali oni na tretji strani?! Take neskladnosti zagreša list take kvalitete, kakršen je »Arbeiter-Zeitung«. Česa nam je šele pričakovati pri onih drugih a la »Neue Freie Presse« in minornim gen-tium!! - »Arb. Z.« hoče, da je prevrat revolucija ruskega stradajočega naroda proti nada- V resnici pa dokazujejo vsi ukrepi in vse oficijelne emunctjacije zmagovalne provizorične vlade — glej le brzojavna sporočila v včerajšnjem listu! — ravno nasprotno, dokazujejo, da so s prevratom hoteli doseei izprerireinbo notranjega političnega režima, dočim hoče provizortčna vlada točno izpolnjevati vse n fe to in bi rev« lo b( njegovi 'kanske u. imenujejo »kadeti«) ni je po oklicu zgd 'ovinar, priznan stro-Njegovo znamenito delo, kul-Jov na Rusije, se zelo ceni v m s\etu. Nameščen je bil kot v.i m lovskem vseučilišču, a | ^^ ^^rja in njegovega obrežja, ker bi Ja vskd njegovega pol.ticnega pcleT11 m0glo soditi tudi o »navdušenju tretjega zavezmka, Italije, za politiko nove ruske vlade, kajti ne verjamemo, da bi Miljukova Velika Srbija mogla biti tantno izključuje: prevrat je hotel strmo- • jni? ' nakar jc sprejel pro-mesto na visoki šoli v Sotiii. Od-posebne simpatije njega samega ih pristašev za Bolgarsko tekom vojne. Ob začetku prve ruske ucije jc M jiikov očitno stopil na čest ranke. oa nam niso na razpolago natančnejši podat- obveznosti, sprejete pa prejšnji vladi v ki o načrtih Miljukova glede JaiJran- področju vnanje politike, torej tudi obveznosti, nanašajoče se na — vojno. Včeraj podano sporočilo provizorične vlade zastopnikom Rusije v tujini ne dopušča nikakega dvoma, marveč ga ekla- (kaj ve. naj blagohotno sporoči imenovanemu. vojna pošta 76/11. G. Ivan Androvlč nas je naprosil, da objavimo z ozirom na včeraj obiavlieni članek, oziroma oceno njegove brošure »Die Triester rra-ge in ihrem Verhaltnis zu Oesterreich und Italien. I. TeiU naslednic pojasnilo, ki je objavljamo, kot smo je prejeli, v hrvaščini: Liepo Vas molim, da biste izvoljeli, a u interes same istine u Vašemu cienj. listu uvrstiti slie-j deće, što izpravlja činjenice Vaše recenzije n današnjem broju: Niti se čudim niti sam na svoje opravdanje kazao, »da ne obstoji o iredentizmu nič drugega nego nekoliko brošur in raztresenih člankov«. Naprotiv mi je poznato a sam se tomu pitanju cxi više godina posvetio — i proti iredentizmu s uspjehom borio — da postoji i knjižica i članaka o iredentizmu: ja sam do sada bez »Die Triester Frage« napisao četiri radnje i sijaset članaka. Gornje pak mišljenje nije moje, nego se odnosi na pisanje fiorentinske »La Voće« od 15. prosinca 1910. kako sam citirao (str. 17). Podrobnije o tomu u II. dielu. Sto se tiče Vivantova djela: »Irreden-tismo adriatico, contrfbuto alla discussio-nc sui rapporti austro-italiani,« ne satno da mi je poznato; nego sam se dapače sa gosp. Vivantom dopisivao uprav glede ovoga djela i pružio inu više podataka. Ob ovomu imao sam takodjer progovoriti, nu u zadnji čas radi prilika neovisnih 0 mojoj volji morao sam dovršiti sa I. djelom. Sto se tiče jezika i izreke »kaj tacega se Nemcem ne sme nuditi«, (dozvolite, da ovdje iznesem, izmediu drugih dokaza, što piše bečka »Die Fiagge« (br. 1 cd ov. god., str. 22) »____und iiberhaupt durch die Sorgfalt, mit der sowohl Spra-che als Literaturstellen dieser in Triest erschienenen Arbeit behandelt verden...... Na ostalo se ne osvrćem, jer ne ću da ulazim u meritum same kritike, buduć mi sveto svačije mišljenje u ovomu pogledu. Naskoro drugi, naosob treći dio »Điie Triester Frage« dokazati će neosnova-nost nekih izreka u kritici. — U Trstu, 20. ožujka 1917. — Veleštovanjem Ivan Andrović. Nemško operetno gledališče (»Eden«). Danes se ponovi Kaimanova opereta »Zlato za železo«. 1? Trst - m Stadion 10 - Trst Odprt od 8'2 zveče?naprej Cena: l. srsts K Z. II. vrrts K1. Hote! In restavracija METROPOLI Trst, ulica S. Nkol6 22= Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. ftfftf Stroj z o Šivanje in Uf 111 v vezanje, praul nem-rillil m uzorci. Seidel & fieomann in ..Slnger" Rast & Gasser Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka ustanovljena leta 1878. — FRANCESCO BEDNA& Trst, ulica Campanile št, 19. Gospodinja ki nima olja za pripravo solat, naj prečita oglas Mat. Dežmana v Ljubljani, ki priporoča po okusu zelo posrečen in na zdravje blagodejno učinkujoč nadomestek. Z mahom se gospodinja lahko za dolgo založi, ker se hranjen na suhem prostoru, nikdar ne pokvari. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Galatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. HALI OCLASI. ravno je le-ta hnela iz-v Petrunkjeviču, lie^im V prvo in drugo dumo ni dumo en. rac pa je daial smer svoji v osrd'njem glasilu stranke. in Kauimanu. bil izvoli srranki j ibitev Carigrada Miljukovu eden prvih ciljev. V času voine je bil Miljukov eden najvnetejsHi pristašev vojne in propovednikov nadaljevanja boja L!o končne zmage. posebno všeč politikom v Rimu, ki so si naše Primorje z zaledjem »pridelili« čisto drugače, kot pa najbrž misli Miljukov. V ostalem pa: načrti so načrti in ostanejo tudi samo načrti, tiokler ni tiste sile, ki jih izvede. Ali pa bo nova Rusija imela tudi tisto silo. da izvede, kar si je začrtal njen novi miister zunanjih stvari? Skoraj treh let je bilo treba, da je izgubila Rusija ono, kar je danes v posesti osrednjih držav; ali bo treba novih treh let, da si pribori, kar je izgubila, koliko pa še potem, da prVobi ono, kar razdeljuje Miljukov? Njegovi načrti ostanejo pač le — načrti! Kriva tolmačenja In neosnovana FMkkouanJa. V nedeljskem članku smo po svojem naziraniu in uverjeniu označili vzroke in cilje sedanjega zgodovinski-veleziiameni-tega prevrata v Rusiji. Obenem pa smol naglašali, da si bo velik del, ako ne velika veČina evropske javnosti prirejala drugačno mnenje. Mi smo te dogodke vojne označiii kot zgolj političen prevrat, ki mu je bil namen, da napravi konec doseda- fifltiinrf kateri je Pisal da pride 18. t. m. ob \iU«l'UUf 4 pop, s© prosi nnj pošjj« Ins. ođd Minngti po a „St. H">iH)" svoj natančen naslov. (l<< 7 r GAMBRIItU vsaki veter ob 9 V, Vstopnina K 1 njemu avtokratskemu režimu, ki je smatral ruski narod za nezrelega za moderne. svobct'nHstne institucije in uredbe v državi in ki jc zato dušil vsak svobodni dih in tudi krčil vsak razmah parlamentarizma v Rusiji, čemur so bile posledica neprestane borbe med vlado in dumo. In kn je vlada nedavno hotela s silo odgoditi dumo. se je boj razvil 'Jo svojega viška, da \ posebni publikaciji jc stranka kade- se jc kaza] _ le en i2lltxl fz težke, akutne, .v izdala svoje vojne nacrte in cilje. 1 o.^-vzdržljive situvacije: ali mora pasti e' e izšlo iz rok Miljukova m vsebu-; rcžinK aJi padc parlamentarizem! lorcj tudi njegovo osebno mnenje. Ker Ta pa sc jc ZIial braniti in je prcšel •zuma Miljukov danes veleva/no me- najndločnejo ofenzivo. Odločil se je i zunanjih s S ic fM^lMl ie VelLk odločilen sunek proti režimu. I .dants takorekoč program ru- jzvej je s skrajno cneržijo. pri tem t tov jc torej tudi njegovo osebno mnenje. Ker za v sto pub! ske zunanje politike in zato še tem važnejša. MHjukcv i/haja v svojih izvajanjih od osnovne trditve, da sta Nemčija in Avstrija Rusijo proti njeni volji prisilili v vojno. Ker jc bila torej Rusija prisiljena v vojno — pravi Miljukov — se je nien strateški načrt strnil z na »zo. da sc združijo vsi ruski narodi, katerim pripala tudi večji del Galicije. Nadal e pravi, da je neka rucka politična stranka že zdavnaj stremela i«> ze; etnem združenju vzhodne Galicije in da >o je v tem poJpirala tudi neka Raiiška stranka, takoanenovana ru-soiilska stranka. Ze proglas generalnega Razumljivo in gubernatorja groia Bobrinskega da kaže, i-a mora biti s pridobitvijo Galicije zve- Ta pa se jc znal braniti in je prešel v za In pa ob enem tudi premišljeno, razsodno, in smntrcno organizirano. V tej kombinaciji največje energije in jeklene volje, pa vsporedno bistro računajoče smotrenosti ie tajna tega velikega presenečenja, te popolne zmage nad rcakcijonarnim režimom in avtokratstvom na prestolu. Hkratu smo temu dosledno — in to je potrebno, ker pomenja največjo nevarnost. ako se v težkih bojih, kritičnih situ-vacijah, udajaš iluzijam in postavljaš lepe nnL'c na krive, ne obstoječe premise — nujno svarili, naj naša javnost ne prisoja prevratu v Rusiji pomena, ki ga nhna! vzvišeno je hrepenenje eutstvemh in za pridobitve človeške civilizacije skrbečih ljudi, da bi se skoro po- z na tudi priključitev tak \n:cnovancga vrnil mir. Ker razumemo to. nam je tem »ogrskega rustva , onfli ogrskih županij,1 huje, da moramo svariti, naj se miroljubi glaviti »stari ruski režim« in pripomoči »volji suverenega naroda« do veljave, sicer pa boano »skrbno gojili odnošaje, ki nas spajajo z drugimi zveznimi naredi in pričakujemo, da ti od noša ji postanejo še prisrčnejši.« Tako izjavlja sporočilo ministra za vnanje stvari Miljukova v slovesno-oficijelni formi: tudi nova vlada, vlada velikega prevrata, ie za nadaljevanje vojne! To smo hoteli še enkrat naglasiti in vnovič posvariti pre»J krivimi zaključki in nadami. Hudo je, da se po blagoslovih miru hrepe^čemu Človeštvu mora jemati ta blažilna nada. Kolika sreča za nas vseih. za vse narode, za vse človeštvo, za vse pridobitve človeške civilizacije bi bila, ako bi mogli na prevrat v Rusiji nadovezati opravičeno uverjenje, da gre tragedija h koncu, da je veliki ruski narod hotel manifestirati ,svo|o voljo, da bodi konec tej pretresljivi tragediji, da so ti dogodki odprli pot, ki skoro dovede do miru! Temu pa — na žalost vseh blagih ljudi — ni tako. Grenko je — ponavljamo. Ali resnica ie resnica, ki je ne odpravljamo s tem, da je nočemo gtedati. A resnica je ta: da se je izvršil notranji politični prevrat in da ni govora — kakor krivo sodi tudi »Arbeiter-Zeitung^ — o revoluciji ruskega na-roia proti vojni!__ Domače vesli. Dr. Laginja — predsednik stranke prava. Vest, da Je dr. Matko Laginia izvoljen predsednikom stranke prava, smo pozdravili mi z največjim zadovoljstvom, posebno zato. ker smo vedeli, da ga ni večjega povspeševatelja hrvatsko - slovenskega edinstva, nege je »dr. Matko Laginja. Sedaj Čitamo že v hrvatskih listih, da hoče dr. Laginja rosebno delovati na to, da bodo stiki med slovenskim in hrvatskim narodom čim tesneji. Tedensko zdravstveno poročilo. V času od 10. do 17. t. m. je bilo v tržaški občini zaznamovati 5 slučajev škrlatice in 3 slučaje legarja. Mestna zastavljalnica. Danes, v sredo, se bodo ftd 9V£ dop. do 1 pop. prodajali na javni dražbi razni nedragoceni predmeti zastavljeni na rumene listke serije 139. — Jutri, v Četrtek, se bodo od dop. (io 1 pop. prodajali na javni dražbi nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca aprila leta 1916. na rumene listke serije 139 in sicer od št. 20.701 do št. 20.800. Kdo ve kaf? Josip Umek c. kr. bram-bovskega pehotnega bataljona št. 149, bi rad izvedel, kje se nahaja njegova žena z dvema otrokoma iz Kotnna št. 152. K*ior MCl) Ani »H Sr. M Magd BfO.inji iši m »•Vt HIll v hiši posestnika stanovan-e n hranj za mosečnili 220 do 240 K. Ponudbe na Ins, rdd. Edinosti pod „Po očnik". I^ilftfon PIIRI Prodarn y Irali veliki moo-BirVIJlbll l IS lil žlni po zmerui ceni. Parčina Via Gelsi 10. Od 11—12 in od 4—5. 3054 Kupujem Cementne v. eče p«> Solitario gt. 19. K. — Uiica 98*< Cikorija I! naprodaj ▼ ulici Carintia fitov. 20. ozetič. 989 ninlftmfrnnn poučuj- z gotorim UlflUlJiUUiiU uspehom male in od astle (gospe in gospodične nemško in slovcn ko, le oa svojem domu, po zmerni ceni. Informacije od 3 —7 pop. Ulica Chiozza 27. III. nad., druge stopnice zadej na drorišču. Trata 8. (A 3) PfttArtFrtf Anton Jerkič posluje zopet ▼ iToiem lUIUsLUl ateljeju r Trat«, Via deli« Poste Htev. 10. 4(j7 Šampanjec „Cointe de Valoie", refošk „ desert" botiljke od 7 10 prodajam v mali in veliki množini. Parč na, skladišče ulica dei Gel si 10 od 11—12 in od 4 5 pop. 30'>s □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Trst ulico Nolin plccolo 19. TRGOVIN& s papirjem fin vsemi pisarni-šklmi potrebščinami. Ha tirefino. tesr Na debelo. Velika zaloga kanclijskega in konccp:-nega papirja, vseh vrst kuvert, velika izbira pisemskega papirja v mapah in kasetah i. t d. i. t. d. Pivniki, črtanci, peresniki, držala, pe-resca, črnila in svinčniki vseh vrst, penkala i. t. d. i. t. d. Trgovske knjige, in papir, črtala, radirke, tintr.iki, gobe, lepilu, pe:atni vosek. Vizitke, notezi, albumi, merila, bloki, nahrbtniki, vseh vrst barvanega papirja, papirnati prtički i. t. d. P-^T $©!ske potrebi Veliknnskn zaloga vseh vrs' c garetnih papirčkov in stročnic, vojne dopisnice roza in } ele, največja izbera razglednic, umetniških, pokrajinskih, ljubavnih vo- ščilnlh i. t. d. i. t. d. Električne svetiljke in baterije svetovnih mark, najboljši zemljevidi vseh bojiš'. Preskrbuje vsa tiskovna dela, stampillje, vezanje knjig i. t. d. i. t. d. Vse vrste igralnih kart, šah in domino Pismena naročila izvršuje točno. j. Stoka - Trst ulica Molia piccolo 19 (tiv fevarRe Knn rork) KNJIGARNA. Slovenske in druge leposlovne ki ige. Slovnice in besednjaki vseh jezikov. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Plani Ca ser m a SALONE EDSSCIf^ Pala»° Vlanello Danes In jutri se uprizori krasna drama Deklica iz zavetišča ▼ kateri igra slavna in izborna umetnica ASTA N!ELS£P£. === K tej predstavi pridejo lahko tudi otroci. ====== □ D □ □ V soDoto „Dora Erandes" z Asto ffleisen. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□na □ □ □ □ □ D □ □ □ 1 liter izvrstnega nsdomestila za olje si Ishko naredi vsak sani iz mojega zelo. priporočljivega Car@ihi@ turškega mahu l zavitek garantirano izbranega za 1 Ltr stane K 1.30, po pošti poslan K 1*50. Ker mi vsled velikih poštnih naročil ni mogoče vsem cenj. odjemalcem točno ustreči, si dovoljujem tem potoni vsem cenj. odjemalcem sporočiti, da se dobi moj morski mah. — Priporočena pošiljate v stane 25 vin. več. Navodilo za pripravo, ki je popolnoma priprosta in brez stroškov, je pridejana vsakemu zavitku. Za poskušajo pošiljam tudi posamezne zavitke proti preplačilu ali povzetju, sicer se pa priporoča več zavitkov zajedno naročati, da se prihrani nekaj poštnine. Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošljejo na (tat. Dežmon u Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6.