Štev. 7.                 V Ljubljani, 1. malega srpana 1907.              Leto VIII.
Jutranje  besede
Jaz vetn, kaj SkrJanČki poj6                   In prvo pesem odpelf so že
visoko pri božjih domovih,                   škrjančki in ptički ostaii,
jaz vero, kaj drugi ptički žgole            a takrat pa iznad tvojib oči
tam gori po gozdnih vrhovlh.               Se niso snl zlati zbežall.
In ako boš pridna, Jellca ti,                  No, zdaj pa dovotj pač vesela si že,
pa vse ti razloži! bom jaz,                   in več ga ni tukaj zaspanca!
povedal ti bom, da se smejala boS.       Li vidiS, li čuješ krllatce lepč,
da bode ti krajSi čas.                           li vidiš, H čujeS Skrjanca?
Ah, veS — to je bilo tisto nof,             Poj6 ti o samem čaru cvetic,
ko mesec Iep6 je sijai;                        ki dih jih je maja obkrožii;
oj, takrat je prtSel pomladni Las,          kako pa umeti to treba je vse,
prav kakor iz tal b) vstal.                    to tudl ti bodem razložil.
No, to je bil lep, da bi zrla ga ti!        Glej, solnce visoko nad goro stojl,
In ptHke iskal je najprej,                     in Solski zvonec že kliče!
po dragah, po grmih jih je iskal,          O, ti porednost, poslušala bi,
iskal jih sred gozdnih je vej . . .         a v Solo te ntC še ne miče.
Ko lahko iz spanja prebudil je vse       Zato pa to zadnje že zvedela boš,
fn vsakemu rekel tako:                        ti naša mfljenka mila,
da njemu bi prvo pesem zapel,            ko poleg drugih radosti vseh
a druga — ta zate raj bo! . . ,            Se v Solo boš rada hodjla!
Ivo Danič