V pričaltovanju novih dogodlcov y vzbodni Evropi in na Daljnem vzJiodu Zračnemu dvoboju so se pridružili spopadi na morju Nič odločilnega Vojna poročila minulega tedna ne poročajo samo o zelo srditih zračnih dvobojih na angleško-nemških in na italijansko-angleških bojiščih, ampak tudi o spopadih na morju. Pri slednjih so bile udeležene na obeh straneh skupine vojnih ladij in letal. Nobeden od tako rekoč dnevnih dogodkov v preteklem tednu na evropskem bojišču ni imel kakega odločilnega značaja in ni vseboval napovedi večjih vojnih dogodkov v Evropi v bližnji prihodnosti. Nov način nemškega zračnega napadanja Glede bombardiranja Angtije bi bilo omeniti, da so Neraci v zadnjih dneh spremenili način letalskih napadov. Nemci napadajo sedaj angleški otok podnevi večidel z lahkimi ter okretnimi lovskimi letali, ki prenašajo po eno do dve bombi, ponoči pa s skupinami težkih bombnikov, ki vozijo s seboj velike tovore bomb. Borba z nemškimi lovci in bombniki je radi opisanega napadalnega načina zelo težavna in so izgube nemškega letalstva sorazmerno majhne. Obramba proti najnovejšemu načinu zračnih napadov obstoja v tem, da organizirajo Angleži svoje življenje tako, da se bo nemoteno razvijalo tudi med napadi. Zagonetka z Romunijo Moč nemških vojnih sil v Romuniji Poročali smo že, da je bilo težišče evropske vojne v zadnjem času prenešeno z Rokavskega preliva v Afriko in predvsem pa v Romunijo, kamor pošilja Nemčija čete po Donavi in železnici preko Madžarske. Nemčija sama izjavija, da si hoče s svojim vojaštvom zasigurati zase in Italijo romunski petrolej in preosnova-ti po svojih častnikih romunsko vojsko. Skupno število vseh čet, ki se nahajajo v Romuniji, cenijo na 45.000 mož. V Bukarešto pa še vedno prihajajo nemški častniki in podčastniki, ki bodo vežbali romunsko armado. Na merodajnih mestih zatrjujejo, da bodo nemški vaditelji romunsko armado popolnoma preosnovali in že v šestih mesecih postavili na noge 700.000 mož močno udarno armado, ki bo vsestransko izvežbana in oborožena tudi že z najnovejšim orožjem. Inozemski krogi zaman sprašujejo po Bukarešti, čemu potrebuje Romunija tolikšno armado in proti komu jo bo uporabila. Rusija na razpoifu Na odločitev Rusije čaka tudi Grčija Zbiranje nemških vojaških sil v Romuniji in preosnova romunske armade vsiljujeta sklep: Nemčija se približuje Dardanelam in hoče preko teh do angleških petrolejskih vrelcev v osrčju Azije in do Sueškega prekopa. Radi dogodkov v Romuniji je postavljena po pisanju angleških časopisov sovjetska Rusija pred dve izberi: ali bo z državama osišča, to je z Nemčijo in Italijo, sklenila nov sporazum glede Balkana, ali pa da skupno z Anglijo, Turčijo in Grčijo zaustavi nemški razmah proti Vzhodu. Ako se sovjeti odločijo za nadaljevanje svoje kompromisne politike, potem bodo izgubili vsako možnost odpora, ako se Nemčija približa Dardanelam. Angleška vlada je poučena, da se sovjeti še niso odločili, po kateri poti bi šli in da si še niso na jasnem, če smejo tvegati spor z Nemčijo. Glede Turčije pa pravijo v Londonu, da bo svoje pogodbene obveznosti do Anglije izpolnila, toda samo pod pogojem, ako tudi sedaj sovjetska Rusija ne bo igrala skupne igre z velesilama osišča, to je z Nemčijo In Italijo, možnost, katero je treba imeti stalno pred očmi. Anglija in Amerilca na Daljnesn vzhodu Burma in zveza s Kitajsko Burma ali Birma je dežela v angleški Indiji ter meji na francosko Indokino, Kitajsko in Tibet. Burma je tolikšna, kakor Jugoslavija in Bolgarija skupaj in ima 15 milijonov prebivalcev. Prestolnica Burme je sedaj Rangoon s 400 tisoč prebivalci ter leži ob izlivu istoimene reke. Angleži so ga zasedli leta 1852. in od tedaj se je mesto zelo razcvetelo glede trgovine. Rangoon je veliko pristanišče in ima v Indiji poleg Kalkute ter Bombaja največji proraet. Burmo vlada v imenu indijskega podkralja poseben guverner. Iz Rangoona je speljana železnica preko goratih krajev do Lašja (na zemljevidu Lashio), obmejne postaje na burmansko-kitajski meji. Angleške in ameriške vojne potrebščine za Čankajšekovo Kitajsko so natovarjali v Raugoonu na vlak, kateri jih je popeljal iz Lašja po novi železniški zvezi v najnovejšo kitajsko glavno mesto Čungking (na karti Tschungking). Sporazum med Anglijo in Japonsko V istem trenutku, ko je stekel prvi vlak med Rangoonom in Čungkingom, so se oglasili Japonci. To železnico smatrajo kot sovražno dejanje proti sebi. Protest za protestom ie romal iz Tokia v Rangoon. Pritisk je bil naravnost grozilen, pri angleškem Hongkongu pa je bilo zbrano japonsko vojno brodovje. Ker so imeli Angleži na svojem otočju dela in nevarnosti čez glavo, so popustili. Angleški poslanik je podpisal sporazum, v katerem se Anglija zavezuje zapreti burmansko cesto za prevoz orožja, streliva, tovornih voz in petroleja. Poleg tega so dovolili Japoncem nadzorstvo prometa na tej progi. Zopetna otvoritev zveze med Burmo in Kitajsko Ker je sklenila Japonska z Nemčijo in Italijo zvezo, sta odgovorili na ta korak Amerika in Anglija. Amerika je prepovedala le izvoz na Japonsko, Anglija pa je otvorila 17. oklobra zvezo med burmansko mejo in čunsrkingom. Treba je namr.ič še to poudariti, da imajo Angleži na Kitajskem razposojenih 450 milijonov funtov, Amerika pa 400 milijonov dolarjev. Ako bi ti dve velesili ne mogli več podpirati Čankajšeka v vojaškem oziru in bi ga premagali Japonci, bi bile zgoraj omenjene ogromne denarne vsote izgubljene. Japonci bi ne mogli in bi tudi ne hoteli vrniti taislih dolgov, ki so jih naredili Kitajci, da so se lahko borili proti Japonski. Važen dan — 18. oktober V Rangoon je priplulo več angleških trgovskih ladij, polnih avtomobilov in vojnega materiala, ki je namenjen za Čankajšeka. Že 17. oktobra zvečer je začelo več tisoč ameriških avtomobilov voziti med burmansko mejo in Čungkingom. Vozila so prevažala orožje za Čankajšeka. Ker so pa zavzeli Japonci po predhodnem sporazumu s francosko vlado v Vichiju postojanke v francoski Indokini z 18.000 možmi, so v zelo ugodnem položaju, da lahko bombardirajo burmansko cesto. Predvidevajo, da je 18. oktober, ko se je začelo nadaljnje oskrbovanje Čankajšeka z vojnim materialom s strani Anglije in Amerike, važen datum v razširjanju kitajsKo-japonskega in evropskega spopada. ^TšOnirigkkg ¦-' \dcr