GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Leto VIII. — Štev. 11 Murska Sobota, 15. marca 1956 Cena din 19.— Dvoje važnih vprašanj - predlog novega proračuna in problemi kmetijsko-gospodarskih šol na seji okrajnega sveta za šolstvo Sprejeli so predlog proračuna za leto 1956 — Za štipendije bi naj bilo po predlogu na razpolago 8 milijonov — Za nabavo učil: 2 milijona — Za vzdrževanje popolne gimnazije bo prispevala družba okoli 12 milijonov — Potrebna je temeljita reforma kmetijsko-gospodarskih šol — Ne samo teoretični, temveč tudi praktični del pouka — Nezdrave razmere na kmetijski šoli v Podgradju. Svet za šolstvo okraja Murska Sobota je na svoji zadnji seji sprejel predlog proračuna za tekoče leto. Podlaga za sestavo proračuna je bila lanskoletna realizacija, se pravi, da novi proračun ne more biti višji od lanskega, razen tistih dodatkov, ki jih dovoljujejo oziroma predpisujejo zakonski predpisi, to so: razlika pri plačah, 10°/o fond za stanovanja in seveda vsote za ustanove, ki lansko leto še niso bile v proračunu. Novi predlog je torej za okoli 9 milijonov višji od lanskega proračuna, ki je znašal nekaj manj kakor 50 milijonov dinarjev. Člani Sveta so v večurni debati podrobno pretresli novi predlog in posamezne postavke za tečaje, štipendije, razne seminarje, podpore za znanstvene knjige, študentskim in dijaškim organizacijam, za nabavo učil in načrtov za šole, nato pa še za ustanove, ki so pod kompetenco tega sveta (gimnazijo, ekonomsko srednjo šolo, glasbeno šolo, za obe kmetijski šoli v Rakičanu in Podgradju ter za vzgajališče v Veržeju). Tako pri sestavi, kakor tudi pri obravnavanju predloga za novi proračun je člane Sveta vodila zavest, da je treba čimbolj štediti in so zato povsod postavili realne številke. Na isti seji je Svet za šolstvo obravnaval tudi problem kmetijsko-gospodarskih šol v okraju, ki je ponekod zelo pereč in ga je treba rešiti celo z načelnega stališča. Stanje je na nekaterih šolah prav nevzdržno. Pouk je mnogo preveč teoretičen, praktične vzgoje pa ni skoraj nikjer. Praktični del pouka pa je seveda odvisen od kmetijskih objektov, ki jih šole po večini nimajo. Celo na obeh dveletnih kmetijskih šolah je stanje v tem pogledu slabo. V Podgradju ovirajo delo tudi osebne razprtije med upravnikom šole in kmetijskim posestvom. Prejšnji direktor je podal ostavko in dobiti bo treba novega, kajti sedanje stanje kvarno vpliva tako na gojence kakor tudi na okolico. Svet je bil mnenja, da naj komisija za kmetijsko šolstvo izdela analizo stanja kmetijskih šol, na podlagi katere je treba spremeniti metodo pouka na šolah. Svetu za gospodarstvo, pa predlagati, naj dodeli potrebne kmetijske objekte posameznim šolam, oziroma da uredi sedanje odnose med šolami in posestvi, da bodo postali znosni, kar bo samo koristilo napredku šol in kmetijstvu v okraju sploh. -Š. Regionalni načrt Pomurja že dobiva življenjsko osnovo Nemogoče si je danes zamisliti gospodarski in splošno-družbeni razvoj nekega določenega področja brez vsestranskega študija razmer v preteklosti in sedanjosti. Nesistematični razvoj ne more roditi takih uspehov in v tako kratkem času kot razvoj, ki temelji na pravilnih, vsestransko obravnavanih izsledkih. Potrebo po regionalnem načrtu Pomurja so narekovale predvsem svojstvene gospodarsko-politične razmere v preteklosti, ki so udarile naši pokrajini pečat zaostalosti. Z regionalnim načrtom nam bo uspelo v marsikaterem oziru dohiteti ostale, vsestransko bolj razvite predele naše države. Načrt sam, pa tudi uresničevanje načrta, terja precejšnja sredstva, toda prav ta sredstva bodo ustvarila že čez nekaj let popolnoma drugačno sliko Pomurja kot je bila kdajkoli poprej. O regionalnem načrtu smo v našem listu že večkrat obširno pisali, tokrat pa seznanjamo bralce z nekaterimi doslejšnjimi izsledki in delom raznih organov tega načrta. Posamezne komisije, ki pripravljajo regionalni načrt Pomurja, so v lanskem letu zbrale precej gradiva in izdelale nekaj podrobnih kartografskih osnutkov, ki so potrebni za nadaljnje delo. Geografska komisija je izdelala na osnovi zbranega statističnega gradiva posamezne kartograme o površinskih kategorijah, karte gibanja in gostote prebivalstva ter karte prebivalstva po gospodarski dejavnosti. Razen tega je proučila geografska komisija razvoj zemljiškoposestne strukture od leta 1860 in to po podatkih katastrskega urada v M. Soboti. Proučili so razmere v k. o. Bodonci, Polana. Markišavci, Lipovci in Bratonci. Letos bo izdelala geografska komisija na podlagi zbranih statističnih podatkov in kart ustrezna pojasnila in prikazala probleme, ki izvirajo iz določenega razdobja in določenih razmer. Tudi letos bo geografska komisija nadaljevala s proučevanjem zemljiškoposestne strukture nekaterih katastrskih občin na levem in desnem bregu Mure. Geološka komisija je lani izdelala geološko karto severnega dela Prekmurja ter nekaterih odsekov na desnem bregu Mure. Letos nameravajo izdelati geološko karto celotnega Pomurja. Vodne razmere odločilno vplivajo na razvoj kmetijstva, zato ima vodno — gospodarska komisija zelo važno nalogo: prikazati sedanje stanje vodnih razmer, istočasno pa nakazati najbolj umestno ureditev vodno gospodarskega sistema v našem okraju. Komisija je že izdelala regulacijski osnutek Ščavniške doline, razen tega pa dela dokončne projekte razbremenilnika Ledava — Mura. V Prekmurju so uredili 592 opazovalnih vodnjakov in provizornih vodomerov, na katerih kontrolirajo stanje podtalne vode. Tudi v Ščavniški dolin je 132 opazovalnih vodnjakov in provizornih vodomerov. Za ugotavljanje podnebnih prilik so uredili na Cerkvenjaku novo meteorološko postajo. Ostalih, sicer predvidenih postaj, doslej niso mogli organizirati zaradi pomanjkanja deviz, ki so potrebne za nakup merilnih naprav. Letošnji načrt dela geografske komisije predvideva tudi ureditev laboratorija v G. Radgoni. Namen tega laboratorija je proučevanje kalnosti Mure. (Nadaljevanje na 2. strani) Golob pismonoša pristal v Črešnjevcih Pred nekaj dnevi se je ustavil pri Francu Škofu v Črešnjevcih poštni golob. Omenjeni je to javil Ornitološkemu zavodu v Zagrebu, ki je po opisu prstana, ki ga nosi golob, ugotovil, da pripada Zvezi madžarskih gojiteljev poštnih golobov. Tujec se prav dobro počuti med domačimi vrstniki in ga bo moral sedanji lastnik vrniti najbrž po pošti. Prispevek k razpravi o šolstvu Reformirana šola s šolskimi delavnicami Pomurje ni samo prvo, ki je začelo zbirati podatke za regionalni plan, marveč je tudi med prvimi, ki je dalo pobudo za posvetovanje, na katerem so med drugim razpravljali o šolski delavnici v okviru reformirane šole. To posvetovanje je bilo, kakor znano, 18. decembra 1955. leta v Slatini Radencih. O univerzalni šolski delavnici je poročal prof. Blaževič, tajnik Elektrotehničnega društva LRS podružnica Maribor. Posvetovanja pa sta se med drugimi udeležila tudi tov. Milko Goršič, član Izvršnega sveta LR Slovenije in tov. Franc Kimovec — Žiga, organizacijski sekretar Glavnega odbora SZDL in član zvezne podkomisije za reformo šolstva. Glede vloge šolske delavnice so na posvetovanju v Radencih prišli do podobnih zaključkov, kakor jih je sprejela zvezna podkomisija za šolsko reformo, ki je v dneh od 1. do 3. marca 1956 pod predsedstvom dr. Miloša Žanka zasedala v Ljubljani. Tudi po mnenju zvezne podkomisije naj šolske delavnice prispevajo k temu, da se bodo učenci laže usposabljali za poklice in se znašli v vsakodnevnem življenju. Reformirana šola bo morala učence med drugim seznaniti z osnovnimi načeli organizacije proizvodnje, v delavnicah pa jim bo morala posredovati tudi osnove delovanja in uporabe orodja, kakor tudi enostavnejših naprav in strojev, ki so v sodobni proizvodnji in pri vsakodnevni uporabi najbolj razširjeni. Na področjih, kjer ni industrije, kakor je to povsod v Pomurju z izjemo Lendave, deloma Ljutomera, Murske Sobote in Gornje Radgone, se bodo učenci le v šolskih delavnicah naučili, kako se uporabljajo enostavni stroji in orodje. Pravilno so poudarili na seji zvezne podkomisije za reformo šolstva, da cilj politehničnega izobraževanja ni samo v tem, da bi si učenci pridobili osnove politehnične izobrazbe, marveč mora nov način vzgoje prispevati tudi k vsestranskemu razvoju učencev ter jih uvajati tudi v praktično delo. Takšen način vzgoje ne bo vzbujal pri učencih samo zanimanja za večje teoretično znanje in ustvarjalno delo, temveč bo razvijal tudi razumevanje in pravilen odnos do proizvodnje, navajal jih bo dalje k temu, da bodo delo bolj cenili. Tako se bodo tudi podeželski učenci, otroci sedaj še zasebnih kmečkih proizvajalcev, usposabljali za skupno delo ter si pridobili smisel za organiziranost, načrtnost in sistematičnost. Težje vprašanje je, kako pouk tehničnega izobraževanja vsebinsko in metodično prilagoditi starosti učencev v osmih letih obveznega šolanja. Pouk tehničnega izobraževanja bo moral biti sestavni del ostalega vzgojno-izobraževalnega dela. V tem oziru predlagajo, da bi v prvih petih letih vodil pouk tehničnega izobraževanja razredni učitelj po dve uri na teden, v treh najvišjih razredih osemletke pa bi vodil ta pouk štiri ure na teden učitelj s posebno kvalifikacijo v delavnici za ročno obdelavo lesa in kovin s skupino dvajset do največ petindvajset učencev. Učenci nižjih razredov pa bi imeli pouk tehničnega izobraževanja kar v učil- nicah brez posebne opreme, delovni prostor za učenke pa bi opremili z gospodinjskimi tehničnimi pripomočki. Toliko o tehnični vzgoji v osemletni šoli v smislu predlogov zvezne podkomisije za reformo šolstva, ki so dani, kakor šolska reforma v celoti, v najširšo diskusijo. Gotovo bo diskusija plodna tudi v Pomurju, kjer je šolstvo bilo že doslej velika skrb pristojnega sveta pri OLO v Murski Soboti, šolskih odborov, množičnih organizacij in posameznih vzgojiteljev. Ivan Kreft Občni zbori družbenih organizacij in društev v Veržeju Občni zbori družbenih organizacij v Veržeju so bili letos precej pozni. Tako je bil šele pred kratkim zadnji, in sicer občni zbor Zveze borcev. Drži pa, da so bili letošnji občni zbori v primerjavi z lanskoletnimi mnogo boljši, bolj bogati po vsebini in zaključkih. Pri gasilcih in Rdečem križu so razčistili tudi vsa nesoglasja med upravnimi odbori in člani. Dober občni zbor je imelo prosvetno društvo. Najbolj delaven je bil vsekakor pevski zbor, ki je nastopil lani 9-krat in imel dva samostojna koncerta. V knjižnici je zabeležen povpreček 61 knjig na posameznega bralca. Bralcev je 57. Letos bodo poskušali pritegniti v knjižnico več ljudi. Seveda si bodo morali omisliti nekoliko boljše prostore za knjižnico. Prosvetno društvo ima naročenih tudi več revij in časopisov. ki bi se jih lahko bralci posluževali, če bi bili v knjižnici primerni prostori za branje. Kljub ob- sežnosti zadružnega doma so stisnili knjižnico v najmanjši prostor. Ker je telovadno društvo Partizan med letom pridno delalo, je bilo mogoče na občnem zboru o marsičem razpravljati. Pet nastopov doma, republiški zlet v Kopru in Celju, letos pa še večja razgibanost v vseh telovadnih panogah, to je značilno za člane veržejskega Partizana. Kot zadnji je bil občni zbor Zveze borcev. Na občnem zboru so izvolili poseben odbor, ki bo skušal uresničiti sklep občnega zbora: postaviti spomenik padlim borcem NOB in žrtvam fašizma. -ar V RADGONSKI OBČINI precej gospodarskih problemov ki čakajo ustrezne rešitve Slatinskemu podjetju v Boračevi bo treba oskrbeti načrte za razširitev obrata, opekarni v Radgoni pa omogočiti dograditev nove krožne peči, ki bo znatno povečala storilnost opekarne. Prav tako bo treba spremeniti mizarsko delavnico v Apačah v večje industrijsko podjetje. tako so sklenili odborniki Ob LO G. Radgona na eni izmed zadnjih sej. Pri obravnavanju gozdarske službe in varovanja gozdov so nekateri odborniki predlagali, naj bi zasadili čim več topolov. Posebno vlažna zemljišča ob Muri so primerna za tako pogozdovanje. Vzporedno s pogozdovanjem bo treba misliti tudi na sajenje medonosnega drevja in rastlin, kar bo omogočilo čebelarjem večji pridelek medu. Kmetijske zadruge radgonske občine, ki jih čebeloreja vse premalo zanima, bodo morale oskrbeti boljše ajdino seme. Letos bo treba urediti v Radgoni vodovod in tlakovati cesto v Radencih. Ker je Radgona v neposredni bližini Radenc, ki postajajo iz leta v leto bolj privlačno turistično središče Pomurja, bodo morali v Radgoni pričeti z graditvijo sodobnega hotela in večje stanovanjske stavbe. V Radgoni je občutno pomanjkanje obrtnih delavnic. To je mogoče občutiti predvsem pri ključavničarskih. čevljarskih, kleparskih in sodarskih storitvah. Občinski ljudski odbor bo moral ustanoviti nekaj takih delavnic. V letošnjem letu čaka občinske odbornike precej dela, saj so sklenili na tej seji, da bodo odborniki obiskovali vse zbore volivcev, sodelovali pri delu kmetijskih zadrug in v SZDL. Le na tak način bo mogoče uresničiti vse sklepe občinskega ljudskega odbora. Posamezni odborniki bodo govorili na zborih volivcev o nameravani šolski reformi. Skupno s klubom poslancev pa bodo odborniki skrbeli za samoizobraževanje. Razen o gospodarski razstavi, ki bo pokazala prizadevanje radgonskih občanov v vseh gospodarskih panogah, so razpravljali na tej seji o občinskem kulturnem tednu in še o nekaterih drugih stvareh. VREMENSKA NAPOVED za čas od 16. do 25. marca: V tem tednu bo še zelo hladno, v jasnih nočeh ostrejši mraz. V prihodnjem tednu bo topleje, ponoči pa še dalje mraz. Ob zaključku tega tedna in v drugi polovici prihodnjega tedna kratkotrajna poslabšanja vremena, oziroma manjše padavine. V ostalem suho. jasno vreme. — Napoveduje V. M. Na naftnih poljih o okolici Lendave rasto novi objekti in naprave, s katerimi bomo načrpali še več nafte in pametno izkoristili zemeljski plin; kakor pa rasto ti objekti, tako se povečuje tudi zavest belih rudarjev, ki vedno bolj smotrno upravljajo največje pomursko podjetje. V torek, 21. marca bodo spet izbrali novi delavski svet, ki bo prihodnja leta gospodaril v podjetju. Voda, voda ... to je grozljiv ultimat, ki zajame Pomurje, kadar Mura in njeni pritoki prestopijo svoje bregove. Kako ukrotiti vode, jih primorati, da bodo vedno ostale v svojih koritih — tudi na to mora dati odgovor regionalni načrt. V LJUTOMERSKI OBČINI RAZPRAVLJAJO o novih davčnih določilih V zvezi z gospodarskim ukrepom Zveznega izvršnega sveta o vpeljavi novih taks na prevozna sredstva, delovno živino, nekatere kmetijske stroje in hibridne vinograde, so se pojavile na območju ljutomerske občine različne razlage, ki niso imele nobene realne osnove. Osnovne organizacije SZDL niso sklicevale množičnih sestankov, na katerih bi obravnavali novi način plačevanja davka na imovino. Zato je sklical Občinski odbor SZDL Ljutomer sektorska posvetovanja vseh odbornikov SZDL in članov ZKS. Taka posvetovanja so bila v Ljutomeru, Križevcih. Veržeju, na Razkrižju, v Cezanjevcih in Radoslavcih. Na posvetovanjih so ugotovili, da člani SZDL niso upoštevali predvsem povečanih dohodkov kmečkega prebivalstva. Nekateri so bili prepričani, da bodo služile nove takse predvsem za kritje proračunskih potreb. O formiranju skladov, katerih sredstva se bodo vračala v kmetijstvo, so bili odborniki zelo slabo poučeni. Po temeljitih razpravah na posvetovanjih, ki so bila zelo dobro obiskana, so zborovalci razčistili vsa nejasna vprašanja v zvezi z obdavčitvijo. Letošnji predvideni proračunski izdatki ljutomerske občine za kmetijstvo znašajo 133 milijonov dinarjev, dohodki iz davka v kmetijstvu pa bodo zna- šali samo 65 milijonov dinarjev. Ostali del izdatkov za kmetijstvo bo treba kriti z dohodki iz drugih virov. Po mnenju udeležencev je pravilno. da se iz taks formirajo skladi. katerih sredstva bodo služila izključno za izboljšanje kmetijstva. V teh dneh že sklicujejo posamezni vaški odbori SZDL množične sestanke, na katerih bodo razpravljali z volivci o pomenu novih gospodarskih določil. Mm Regionalni načrt Pomurja (Nadaljevanje s 1. strani) Okrajni ljudski odbor v M. Soboti bo zbiral predloge državnih posestev in kmetijskih zadrug c najnujnejših izsuševalnih delih posameznih površin. Melioracije bodo izvedle kmetijske zadruge in posestva; izsuševalna področja bodo služila kot poskusni objekti. Tudi predeli, ki so izpostavljeni premočnemu delovanju vode, pridejo letos v poštev; med drugim pa bo izdelala komisija posebna navodila in predloge za rajonizacijo določenih rastlin. Od 12 tisoč hektarjev, predvidenih za rajonizacijo, bodo rajonizirali letos približno 4 tisoč hektarjev in to predvsem na Goričkem, v Lendavskih goricah in v delu Slovenskih goric. Vzporedno z rajonizacijo bo komisija tudi proučevala sestavo tal in izdelala v tem smislu podrobne analize posameznih zemljišč. Z jemanjem vzorcev zemlje bodo pričeli tudi v Ščavniški dolini kjer bodo določili primerne predele za sajenje kanadskega topola in medonosnega drevja. Vsa ta dela bo letos opravljala geografska komisija skupno s člani Društva kmet. inženirjev in tehnikov v M. Soboti. Tako sodelovanje se je pokazalo zelo uspešno že lani. saj so zbrali člani društva precej gradiva, ki je bilo potrebno za uspešno delo komisije. Prometne razmere v Pomurju so neodložljiva nujnost, zato se ukvarja s tem problemom posebna komisija, ki je že izdelala nekaj osnutkov za novo prometno omrežje, prav tako pa je obravnavala modernizacijo že obstoječega cestnega in poštnega omrežja. O delu zdravstvene komisije, ki je organizirala obširne ankete o zdravstvu naših ljudi, bomo poročali ob drugi priliki. -jm V Lendavi je eno najmočnejših gasilskih društev v Pomurju Zgrešeno bi bilo, če bi dejali, da PGD v Lendavi doslej ni bilo delavno. Na občnem zboru so sicer zelo kritično ocenili delo društva, vendar so bili gasilci zelo aktivni, saj so imeli več kot 40 suhih in mokrih vaj ter 10 predavanj. Aktivni člani so opravili 2320 prostovoljnih delovnih ur. kar je v primerjavi s številom članov ven- darle precej. V društvu je 47 aktivnih in 12 rezervnih članov. Od ženske desetine, ki je bila v prejšnjih letih precej delavna, je ostala v društvu samo ena članica. Lep napredek je pokazala pionirska desetina, ki so jo na občnem zboru javno pohvalili. Eden izmed pionirjev je že opravil izpit za desetarja. Gasilsko društvo v Lendavi sodi med najmočnejša gasilska društva v Pomurju. Število članov pa je z ozirom na potrebo in orodje, s katerim društvo razpolaga, vsekakor premalo. Na občnem zboru so sklenili, da se bo do udeležili gasilskega festivala, ki bo avgusta v Mariboru. Na festival bodo poslali tudi svoje folklorne skupine. -jo Tudi v cankovski občini premalo žena - gasilcev Pred nedavnim sc je zbralo v Ropoči 36 delegatov gasilskih društev območja cankovske gasilske zveze. Na občnem zboru je bil tudi član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije tov. Vilko Fram. V cankovski občini je 17 gasilskih društev s 673 člani. Med člani je precej mladincev, toda premalo mladink in žena. Lani so opravila gasilska društva 13 strokovnih vaj in 3 nočne mokre vaje. V gasilskih društvih deluje 39 žena, ki so nastopale s praktičnimi vajami v Ljutomeru, Varaždinu. Murski Soboti, na Cankovi in drugod. Ena glavnih nalog zveze v letošnjem letu je: včlaniti v gasilska društva čim več mladink in žen ter skrbeti za strokovno izobrazbo članov. Letos bodo nastopila PGD cankovske občine na gasilskem festivalu v Mariboru. Novi upravni odbor, ki so ga izvolili na občnem zboru, bo imel v letošnjem letu dovolj dela. če bo hotel; da bodo cankovski gasilci med najboljšimi v Pomurju. -ih Gostinci o samoupravljanju in turizmu v naših krajih Pred kratkim je bil v Murski Soboti letni občni zbor Okrajne gostinske zbornice. Občnega zbora se je udeležilo 100 delegatov med njimi kot gostje: tajnik republiške Gostinske zbornice Ivan Jernejčič, predsednik Sveta za gospodarstvo pri OLO Rado Pušenjak in predsednik Turističnega društva prof. Hegeduš. Gostinska zbornica je lani skrbela predvsem za to. da se izboljša poslovanje in uredijo posamezni lokali. Zbornica je omogočila šolanje v gostinski šoli v Ljubljani dvajsetim vajencem gostinske stroke. nekaj gostinskih delavcev pa je opravilo strokovne izpite. Delegati so na občnem zboru grajali predvsem primere, ko dajejo v nekaterih gostinskih obratih alkoholne pijače že močno vinjenim ljudem, med katerimi so po- gostokrat tudi taki, ki brezvestno zapravljajo denar na škodo svoje družine. V takih primerih gostinski obrat ne sme gledati samo na dobiček. Podobni primeri so tudi primeri točenja alkoholnih pijač pri privatnikih, kar vpliva na promet pri ostalih gostiščih, skupnost pa je prikrajšana za družbene dajatve. Letos bo treba v našem gostinstvu skrbeti predvsem za dve stvari; utrditi samoupravljanje in z dobro postrežbo uveljaviti turizem v naših krajih. DOVOLJ BO DELA ZA NAŠE LJUDI Komaj je skopnel sneg, že iščejo podjetja sezonskega značaja delovno silo. Razen že sklenjenih kolektivnih pogodb za kmetijska posestva v Bački, Banatu, Baranji, se je mogoče zaposliti tudi v Sloveniji. Kmetijsko gozdarsko posestvo v Kočevju rabi okrog 200 delavcev, Kmetijsko posestvo Pšata pri Mengešu pa 85 delavcev in delavk. Gradbeno podjetje »Obnova« v Ljubljani bo letos zaposlilo večje število kvalificiranih in 40 nekvalificiranih delavcev. Plača od ure znaša po tarifnem pravilniku prav toliko kot lani. Zagotovljeno je tudi akordno delo. Zaposlitev bo trajala vse leto. Tisti, ki se žele zaposliti, morajo biti telesno popolnoma zdravi, predložiti pa morajo tudi napotnico občinskega ljudskega odbora. Ta teden ob robu Saj ne vemo, če kaj delate . . . Naj začnem tako kakor se začno navadno pravljice. Nekje in nekdo nam je rekel, da nam ne morejo pomagati, ker ničesar ne vedo o delu kluba — ali z drugimi besedami: Kaj bi vam pomagali, ko pa nikjer ničesar ne pokažete, ne naredite. (Oh, kaj bi le bilo, če ljudje izgovorov ne bi poznali?) Grenki so očitki, posebno pa še takrat, ko jih moramo, hote ali nehote, po krivem sprejeti — »požreti«. Toda starejši ljudje pogosto pravijo mlajšim, da bodo morali v življenju še marsikaj grenkega »požreti«, pa četudi po krivem. — Seveda, tudi tako se zgodi. Tudi nam se je (menim), ko nam je Nekdo očital prej omenjeno stvar. (Oprostite moji »skrivnosti« — naj ostane »junak« anonimen, ker s člankom nočem polemike — dogodek sam je bil namreč povod, da sem začel pisati pričujoči članek in ga zato tudi omenjam.) Za kaj pravzaprav gre? Marsikdo si po delu išče, kar je povsem razumljivo in pravilno, zabave in razvedrila. Kaj si je torej mladi študentje ne bi v domačem kraju, z domačimi ljudmi! Tudi letos smo pripravili akademski ples z brucovanjem v M. Soboti. Zakaj še doma ne bi pokazali »krsta« študentov — brucovanja, ko ga pa ljudje po naših univerzitetnih mestih tako toplo pozdravljajo vsako leto, znova in znova. Malo plesa, malo zabave in smeha — tako so sklenili študentje obeh klubov — prekmurskega in prleškega. Ker pa smo imeli za to izvedbo premalo sredstev (komu ni znana rana študenta — prazen mošnjiček), smo prosili za pomoč tam, kjer smo menili, da je mogoča. Eni. ki so lahko, so nam pomagali, drugi pa niso. K slednjim spada tudi naš Nekdo, ki nam ni pomagal samo zaradi tega, ker o našem delu ni ničesar slišal ... Študentje, člani tega kluba, študiramo v Ljubljani, nekateri pa tudi na zagrebški Univerzi. Vendar so člani našega kluba tudi taki, ki niso več študentje, ampak so svoj študij že končali — ti so častni člani KPA. Vseh skupaj nas je okrog stopetdeset (nedvomno so tudi taki, ki so neaktivni, kakor so, žal lahko trdim, skoraj vsepovsod). Kaj delamo poleg učenja še? Sestajamo se enkrat mesečno ali, po potrebi, tudi večkrat. Skupno s Prleškim študentskim klubom organiziramo predavanja. Predavajo navadno ljudje — strokovnjaki, ki jih sami povabimo (največkrat so iz Pomurja), ali pa kdo izmed nas. Teme predavanj so tudi različne in pestre: o zunanji politiki Jugoslavije, o gospodarstvu, o regionalnem planu itd. Člani predavajo tudi doma v okviru Ljudske univerze. Dramatska sekcija nastopa s svojim programom po prekmurskih vaseh — pevski zbor pa prireja glasbene večere. Povsod po vaseh nas ljudje radi obiščejo, zato se radi vračamo nazaj z novonaštudiranim programom. Pevski zbor KPA je posnel že tudi nekaj narodnih pesmi na magnetofonski trak v studiu Radia Ljubl jana. Člani kluba so tudi nabrali precejšnje število knjig v Ljubijani za Študijsko knjižnico v M. Soboti. To so stvari, na katere sem se hitro spomnil, ko sem dobil odgovor na našo prošnjo: saj ne vemo, če kaj delate, in premišljeval o tem, ali je naše delo res tako neznatno, da nam naš Nekdo ni za upal, in da nam je odklonil svojo pomoč v bojazni, da s to ne bi slučajno podprl lenuhov, ki prirejajo kar na lepem — neko veselico! (Pa naj bo izraz posrečeno izbran ah ne, tako mislim.) Starši se zanimajo za uspehe svojih otrok Roditeljski sestanki so vedno češča oblika sodelovanja staršev s šolo. Roditelji si želijo sestanke s učitelji svojih otrok, da bi skupaj reševali pereča vprašanja, ki zadevajo dom in šolo. Tako se je tudi predzadnjo nedeljo zbralo v telovadnici nižje gimnazije v G. Radgoni mnogo staršev. O autoriteti staršev je govorila tov. Kofjačeva, o učnem uspehu v I. polletju pa tov. Kofjač, ki je prikazal staršem tudi vzroke, ki so hromili normalno delo na šoli in učne uspehe učencev. Vodja šole je na kraju razpravljal še o perečih problemih, ki zadevajo dom in šolo, predvsem o težavah učnega kadra na nižji gimnaziji, saj manjka na šoli 35 odstotkov učnih moči, kar vsekakor ni rožna slika zn obmejno Radgono. Mnogo staršev je živo poseglo v razpravo o vsem. kar se tiče vzgoje, predvsem so grajali radgonski kino, ki prikazuje tudi mladini neprimerne filme. -rko GRIPA - PRVI GOST ZA HUDO ZIMO Povpraševal sem tu, povpraševal tam, povsod isti odgovor: gripa, gripa. V soboški ambulanti imajo dnevno po 95% bolnikov, ki kažejo več ali manj iste bolezenske znake. — Gripa — pravijo zdravniki, odrejajo zdravila in dajejo bolnikom potrebna navodila. Podoba je. da je obiskala gripa tokrat predvsem šolsko mladino. Na šoli v Cankovi je obolelo celo 80 odstotkov otrok. Tudi v osnovni šoli v M. Soboti je vedno več primerov obolenj za gripo, predvsem v nižjih razredih. Zanimivo je. da je gripa razširjena v teh dneh predvsem v soboškem okolišu, dočim je v Ljutomeru in Gornji Radgoni že pričela pojemati. Dobro, da so skoraj vsi primeri bolj lahkega značaja. Tu in tam so se pojavile tudi komplikacije, največ pljučnica. Kaj pravijo o gripi zdravniki. To neprijetno bolezen povzročajo posebni virusi, ki se pod ugodnimi pogoji hitro množijo. Viruse prenašamo s kašljanjem in kihanjem. Proti nalezenju še ne poznamo pravega zaščitnega zdravila. Nekateri bolniki trdijo, da pomaga, če pijemo žganje, vendar so take trditve zelo dvomljive. Še posebej pri možganski obliki gripe, ko čutimo močan glavobol, si z alkoholom stanje lahko samo še poslabšamo. Bolezen izbruhne navadno že po nekaj urah. lahko pa tudi šele čez nekaj dni. Lahko nam dela bolezen čisto majhne težave, gotove živčne posledice na nastopijo šele pozneje, v nekaterih slučajih čez nekai let. Gripi se lahko pridružijo druge bolezni: pljučnica, vnetje pljučne mrene, vnetje ušesa, obraznih votlinic itd. Bolnik lahko čuti hude težave, ne da bi imel povečano vročino. pogosteje pa se pojavi vročina do 39 stopinj in traja dva do tri, včasih tudi več dni. Gripa se pojavlja v najrazličnejših oblikah: kataralna. z vnetjem žrela, mandljev, dihalnega ocevja. očesnih sluznic, nosnih sluznic ali črevesno obliko z driskami in bruhanjem, revmatično z bol j ali manj močnimi bolečinami v sklepnih mišicah, možgansko z močno migreno, bolečinami v živcih in bledežem. Vsem oblikam skupna pa je velika utrujenost. Bolnik se v postelji počuti neprimerno bolje kot zunaj, zato moramo paziti, da ne vstanemo prehitro: bolje je ležati dva dni predolgo, kot en dan premalo. Upajmo, da bo ta zadnja zimska nevšečnost kmalu pri kraju. To je seveda v veliki meri odvisno od vremena. j m KULTURNO PISMO IZ PTUJA Tovariš urednik! Vem sicer, da Vaš časopis objavlja predvsem stvari, ki se tičejo kulturnega in prosvetnega življenja Vašega okraja, kar je popolnoma pravilno. Kljub temu pa sodim, da bi ne bilo napak, če bi od časa do časa napisali tudi kaj o kulturnem prizadevanju drugod po Sloveniji in morda celo po svetu. To bi prav gotovo koristilo razgledanosti Vaših bralcev, za katere vem, da nekateri nimajo naročenega drugega časopisa razen Vašega. Naša dva okraja sta si sosednja, imata tudi nekatere podobne kulturno-prosvetne probleme. zato sem bil mnenja, da bi ne bilo slabo, če Vam pošljem od časa do časa kakšno kulturno poročilo o delu v našem okraju, še posebej o delu v našem »glavnem« mestu Ptuju. Seveda sem istočasno tudi prepričan, da bi lahko oz. celo moral podobno stališče podpirati in zastovati tudi naš časopis »Ptujski tednik«. To moje prvo kulturno pismo iz Ptuja naj bo torej hkrati tudi sugestija zanj. Najprej moram ugotoviti, da se je kulturno življenje v našem mestu v zadnjem času izboljšalo. Tako v kvantiteti, kakor tudi v kvaliteti. Seveda še ni tisto, kar bi si želeli, da bi naj bilo. Nekaj besed o našem gledališču. Gotovo ste že zasledili. kaj in koliko so v letošnji sezoni igrali v ptujskem gledališču. Ne bi želel naštevati vsega. Samo kratka ugotovitev: prevladovale so komedije in to komedije, ki so bile prvič izvedene na ptujskem odru, nekaj pa je bilo takih, ki so jih igrali v Ptuju celo prvič v Jugoslaviji. Sem je treba šteti tudi zadnjo uprizoritev. italijansko komedijo Peppina de Filippa »Ni res, pa le verjamem «. Lahkotna, nezahtevna stvar, še kar dobro odigrana in tudi solidno zrežirana. (K. g. je režiral Jože Tiran.) Splošen vtis ugoden. In še ena pripomba k celotnemu repertoarju v letošnji sezoni: živ in nov, vendar nekoliko preveč komedijski. sicer pa v glavnem dobro prednašan. Za končno sodbo o letošnji seziji pa je treba seveda še počakati do konca sezone. Za Ptuj je značilno živahno glasbeno življenje, toda o tem Vam ne morem mnogo pisati, ker ga v zadnjem času ni bilo. Pač pa se je razmahnilo likovno življenje, s katerim se v Ptuju ne moremo preveč hvaliti. da ga imamo na pretek. Tu mislim zlasti likovne razstave. Prav sedaj razstavlja 54 likovnih umetnikov v Mestnem muzeju svoja dela. med katerimi so zastopana olja. grafike in plastike. Mislim, da bi bilo odveč govoriti o posameznih delih in tudi prostora je premalo. Treba je predvsem pozdraviti iniciativo Umetniške zadruge v Ljubljani, ki se je odločila, v bodoče prirejati potujoče razstave v vseh večjih krajih Slovenije. To je prva taka razstava in zadovoljni smo, da se je prireditelj odločil prav za Ptuj, kljub temu. da prostori v Mestnem muzeju niso najbolj primerni za razstave. Razveseljivo je tudi dejstvo. da si jo je ogledalo že precejšnje število ljudi, zlasti šole, pa tudi nekatere sindikalne organizacije so organizirale skupinske obiske. Za likovno vzgojo našega občinstva so take razstave velikega pomena. Še bolj razveseljivo pa je to (zlasti za umetnike), da so se nekatera podjetja in ustanove odločile odkupiti nekatera dela. S tem so pokazala res lep in pravilen kulturni odnos. Pa še eno razstavo imamo sedaj v Ptuju. Vladislav Cegnar razstavlja svoje akvarele (72). Tu je treba zapisati, da Cegnar ni poklicni slikar in da bi bilo torej treba s tega vidika ocenjevati njegova dela. Res, manjka mu tehnike, tudi barve so preveč enolične brez odtenkov in podobnih slikarskih fines. Sodim pa, da pomeni razstava kljub temu uspeh za rastavljalca - amaterja. To kaže tudi živahen obisk in nekatera prodana dela. Tako. S tem zaključujem to moje kulturno pismo. Če se Vam zdi, ga objavite. če ne, pa ne. Ne bom se jezil na Vas. Lepo Vas pozdravja Mirko Strehar V lendavski občini je Rdeči križ vedno bolj priljubljena organizacija, saj so v zadnjem času pridobili precej novih članov. Posebno pohvalo zasluži dr. Š. Gruškovnjak, ki je imel po okoliških vaseh 30 predavanj o zdravstvu in higieni. V vaseh, kjer že imajo elektriko, je prikazoval tudi diafilme. Tudi v Dolini so nedavno zaključili tečaj za prosvetljevanje kmečkih deklet. Obiskovalke so sicer neredno prihajale na predavanja, vendar pa so ob zaključku dobro prestale zrelostno preizkušnjo, Naše kmečke žene se uveljavljajo v javnem življenju. Na sliki: Posvetovanje je (nedavno) žena zadružnic o M. Soboti. Pokrajinski muzej v M. Soboti bo. ko bo popolnoma urejen, pomembna kulturno-znanstvena ustanova, v kateri se bodo radi ustavljali vsi, ki jih bo zanimala naša preteklost. Na sliki: Urejevanje prostorov muzeja v soboškem gradu. POMURSKI VESTNIK 15. marca 1956 SINDIKAT TRGOVCEV SKRBI ZA NARAŠČAJ Pred nekaj dnevi so se sestali v sejni dvorani pri »Potrošniku« v M. Soboti vajenci — trgovci. Med drugim so sklenili, da bodo ustanovili orkester in folklorno skupino. V večjem številu se bodo vpisali v večerno gimnazijo. Tudi na razvedrilo niso pozabili. Organizirali bodo plesne vaje. s sodelovanjem pri Partizanu pa si bodo krepili zdravje, ki je predpogoj za uspešno delo v njihovem poklicu. Kako je uspel tečaj RK v Veliki Polani Pred kratkim je bil končan v V. Polani tečaj RK za žensko mladino. Tečaja se je udeležilo 16 mladink iz Velike Polane, t. j. 93%, 12 ali 6 % iz Male Polane ter 8 ali 51% mladink iz Brezovice. Obisku primerna je bila tudi udeležba pri zaključnih izpitih, ki so se jih udeležile samo mladinke iz Velike in. Male Polane, iz Brezovice se izpita ni udeležila nobena mladinka. Pri izpitih so pokazale mladinke lep uspeh. Kritično so obravnavale nekatere zdravstvene in vzgojne probleme na vasi. Graje vreden je primer mladink iz Brezovice. Mar niso potrebne izobrazbe? Ali bodo mogla ta dekleta dali svoji družini to, kar pričakuje od njih naša socialistična družba? Nega dojenčka, vzgoja otrok, prva pomoč pri nezgodah — vse to so stvari, s katerimi morajo biti seznanjena dekleta — bodoče matere. Iz Male Polane so bile zamudnice prav tista dekleta, ki so se pred kratkim poro- čila. Mišljenje, da jim sedaj ni treba obiskovati različnih tečajev in se izobraževati, je popolnoma zgrešeno, zato bodo morale o teh stvareh razpravljati tudi množične organizacije omenjenih vasi. Na tem mestu bi bilo vredno zapisati tudi to, da tudi v množičnih organizacijah žene premalo sodelujejo. V krajevnem odboru Polana ni nobene žene, prav tako ne v odboru RK, v odboru SZDL Velika in Mala Polana je samo ena žena, prav tako samo ena v šolskem odboru. V RAKIČANU NAROČAJO KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE Število članov Prešernove družbe in obenem naročnikov knjig v Rakičanu od leta do leta raste. Ljudje, prav posebno pa še mladina, prav radi bero. Letos se je prijavilo že 90 članov, kar je zelo lep uspeh in kaže, da so si knjige Prešernove družbe že utrle pot med delovno ljudstvo. Mnogo je pripomogel k uspehu tudi poverjenik, ki' je nosil od hiše do hiše lanskoletne knjige in jih ljudem kazal, seveda s pripombo, da bodo letos podobne ali pa še celo boljše. Proslave Dneva žena v Pomurju V Veliki Polani je bila v dvorani zadružnega doma velika proslava Dneva žena. Proslave se je udeležilo čez 300 ljudi. Po kratkem govoru je bilo nekaj pevskih točk, deklamacij, ter spevoigra »Materin god«. Po tem programu so predvajali jugoslovanski film »Slavica«. Tudi v Rogaševcih so žene proslavile 8. marec. Ženski pevski zbor je zapel nekaj pesmi, pionirji in cicibani pa so nastopili z deklamacijami in pevskimi točkami. V Gančanih so pripravili pester program. O pomenu praznika je govorila učiteljica tov. Zorkova, nato so sledile, pevske točke in deklamacije pionirjev in mladincev. Program so poživeli zvoki harmonike in violine dueta Tineka in Lajčija. Za zaključek pa so mladina in žene iz vasi pripravile pod vodstvom tov. Šadlove enodejanko »Mati«. Na proslavi je. bilo okrog 300 ljudi. V Ljutomeru je priredil predsednik ObLO tov. R. Pušenjak sprejem žena. Sprejema se je udeležilo 50 žena-mater, partizanskih aktivistk s področja ljutomerske občine. V nedeljo je predaval v Križevcih in Ljutomeru prof. Šilih. Predavanj se je udeležilo lepo število staršev. Dan žena so proslavile žene v Noršincih pri Ljutomeru, prav tako na Cankovi. V obeh krajih so priredili pestre programe. Budinci - Dolenci Tudi pri nas v Budincih — Dolencih je Društvo prijateljev mladine. Vzgoja mlanine, prehrana šolskih otrok, vse to so stvari . o katerih razpravljajo člani DPM. V šolah Budinci in Dolenci so organizirali mlečne kuhinje, ki uspešno delujejo že 4 mesece. 146 otrok dobiva brezplačno malico — kruh, maslo in mleko. Pravilna vzgoja mladine je najbolj trd oreh DPM v Budincih — Dolencih, zato se zanimajo člani društva predvsem za to, kako bi zaposlili mladino v obrti. Pri učenju v šoli imajo največ težav pastirčki, ki romajo iz. vasi v vas, iz šole v šolo. Osrednji problem pri vzgoji mladine je mladinska književnost. V naših krajih je mogoče ugotoviti, da dobi mladina premalo sebi primernih knjig, zato so člani DPM sklenili, da naj si posamezne šole knjige izposojajo. Skupno z učitelji bo treba organizirati otroške praznike, saj je dosedanja praksa pokazala, da se mladina rada udeleži takih prireditev. Iz Gornje Bistrice V Gornji Bistrici je ob Muri nasip, ki varuje vas pred poplavami. Nasip so zgradili okrog leta 1940. Med vojno so izkopali po nasipu strelske jarke. S tem se je znižal nasip približno za 30—40 cm. Ob zadnjih velikih poplavah je narasla voda že začela teči čez nasip in so jo komaj zaustavili. O popravilu nasipa so govorili na zboru volivcev. Volivci so bili mnenja, da bi morala pomagati pri popravilu nasipa tudi vodnogospodarska skupnost. Stroški popravila ne bi bili tako veliki kot je škoda, ki jo naredijo poplave. Naši gospodarji skrbno čistijo drevje in ga pripravljajo za škropljenje. Že štiri leta niso škropili vsega drevja. Navadno je tako, da se pokvari škropilnica ali pa zmanjka škropiva. Sadjarji upajo, da bodo odgovorni ljudje v Gornji Bistrici letos pravočasno poskrbeli za škropljenje sadnega drevja. Drobiž iz Trimlinov Člani SZDL v Trimlinih so imeli pred kratkim občni zbor. Zbora so se udeležili vsi člani, ki jih je 33. Lani je organiziral vaški odbor SZDL v Trimlinih nekaj predavanj, ki se jih je udeležila večina članov. Letos, so sklenili na občnem zboru, bodo pričeli z gradnjo dvorane, ki jo v kroju zelo pogrešajo. Poskrbeli bodo tudi za ceste in se zanimali za delo mladinske organizacije. V vasi dobro dela tudi organizacija pod- mladkarjev RK, ki so pripravili nekaj uspelih- predavanj o notranjih krvavitvah itd. Pri predavanjih so predvajali poučne filme. Kmetovalcem iz Trimlinov je pred kratkim predaval veterinar Žižek. Seznani! jih je z metiljavostjo in drugimi nalezljivimi živalskimi boleznimi. Pridno delajo tudi trimlinški gasilci, saj so pred nekaj dnevi pričeli s tečajem za izprašane gasilce. Ni pa prav to, da je v gasilskih vrstah premalo članov SZDL. Križem kražem po Pomurju V Dolini si žc precej časa prizadevajo, da bi napeljali električno omrežje in končno dobili boljšo luč. Polovica vasi že ima elektriko. Tudi ostali vaščani so še že lani odločili, da bodo s tem delom končali. Zgradili so transformator, postavili drogove. Tako je ostalo še do danes. Vaščani, ki še ne svetijo z elektriko, pa vseeno upajo, da ne bo več dolgo, ko bodo zasvetile žarnice tudi pri njih. Z elektriko imajo precej skrbi tudi v Križevcih pri Ljutomeru. Tudi tam svetijo cestne svetilke samo v Velikih Križevcih, dočim sc v Malih Križevcih ne morejo sporazumeti glede napeljave. Trdno pa so prepričani, da bodo zasvetile cestne električne luči za prvi maj tudi v Malih Križevcih. Požari so v naših krajih vedno bolj pogosti. Pred kratkim je izbruhnil požar v radgonski klavnici, kjer so sušili 113 kg klobas. Zaradi malomarnosti prekajevalca je padlo nekaj klobas na tla, sc vžgalo, nakar so zgorele tudi ostale klobase. Proti koncu februarja je gorelo pri Jakobu Mulecu. Črešnjevcih. Ogenj so pravočasno opazili in ga omejili. Prav tako je gorelo pred kratkim v Negovi pri posestniku Alojzu Kralju. Omenjeni je zakuril v kleti. Dim in žerjavica sta uhajala skozi majhno okence. Pri okencu je bilo dračje, ki se je užgalo. Kralj, ki je bil v kleti, požara ni opazil. Šele na večkratni klic soseda je prišel iz kleti. Močno se je opekel po obrazu in je moral v bolnišnico. V Trnju, Črenšovcih in Žižkih so ustanovili mladinske aktive. Mladina v Črenšovcih pripravlja »Divjega lovca«, povsod pa je veliko zanimanje za šoferske tečaje, zato bodo prosili mladinci vseh navedenih akti- vov okrajni odbor Ljudske tehnike, naj jim pomaga pri organiziranju šoferskih tečajev Mladinska organizacija v Trnju, Žižkih in v Črenšovcih bo morala skrbeti tudi za tiste mladince, ki kvarijo s pretepanjem ugled ostalih mladincev. Pretepi, pri katerih se pogostokrat poslužujejo tudi nožev, so v teh krajih bolj pogosti. Ljudje so mnenja: če mladinska organizacija z vzgojnim delom ne bo mogla vplivati na take pretepače, naj se pozanimajo zanje varnostni organi. Z igro »Skopuh« so gostovali v Rogaševcih pertoški mladinci in mladinke. Gasilci v Serdici pripravljajo igro »Rokovnjači«. Iz dolgega sna so se prebudili tudi igralci rogaševskega IZUD. Pripravljajo igro »Protokcija. Za Dan žena so pripravili proslavo. V Črenšovcih so imeli člani ZB občni zbor, na katerem so se dogovorili, da bodo postavili spomenik borcem NOV in žrtvam minule vojne. Zbrali bodo tudi zgodovinski material, ki ga je v teh krajih gotovo precej. Mladina v Vadarcih je odigrala letos precej iger. Izdajalec, V Ljubljano jo dajmo in Kam iz zadreg, to so dela, ki so jih vadarski mladinci spravili letošnjo zimo na oder. Z igro »Kam iz zadreg« bodo gostovali še v sosednjih vaseh. Vneto pa sc že pripravljajo na uprizoritev igre »Nebesa na zemlji«. Pevski zbor na Tišini bo v kratkem priredil koncert, dramatska skupina pa pripravlja ponovitev »Spomenika pri Hrastovcu«. Mladinska dramatska skupina ima v programu Nušičevega »Pokojnika«. V Strukovcih so se odločili, (la bodo zgradili gasilski dom. Novi gasilski dom bo precej prostran, suj bo v njem prostora tudi za dvorano. Doslej so postavili temelje. Pičlo je predvsem s sredstvi, ki pa so jih pomnožili z Borovim gostüvanjem. V Fikšincih so pred kratkim ustanovili mladinski aktiv. V Pertoči so končali z drugim kuharskim tečajem, ki ga je obiskovalo 15 deklet in gospodinj. Po daljšem molku je v nedeljo 11. marca nastopila igralska skupina iz Kuzme s Finžgarjevo igro »Divji lovec«. Igra je bila dobra in ljudje upajo, da bodo videli domačo igralsko družino še večkrat na odru. V Juršincih je bil v nedeljo letni občni zbor občinskega odbora SZDL. Istega dne je bilo tudi več gasilskih seminarjev, ki jih je priredila občinska gasilska zveza. V Šulincih so uprizorili Golarjevo igro »Vdova Rošlinka«. Igro je režiral Mladen Tancer. učitelj v Šulincih. Motiv iz Turnišča V Bakovcih ne držijo križem rok V Bakovcih, ki ležijo ob potoku Mo kušu, je 1270 prebivalcev, 223 gospodarstev, med temi je 5 takih, ki imajo do 10 ha zemlje, 50 gospodarstev od 3—5 ha, ostali pa spadajo v skupino do 2 ha zemlje. Povpreček družinskih članov je 5—6. Po podatkih, ki jih je zbral vaški odbor SZDL, je zaposlenih v podjetjih 130 ljudi. Precej mladih ljudi bo šlo letos na sezonsko delo. V vasi je odbor SZDL, ki je imel letos že 3 seje. Na zadnji seji so govorili o pomoči SZDL krajevnemu odboru, razen tega pa bodo ukrenili vse potrebno za popra- vilo gnojničnih jam pri posameznih gospodarskih poslopjih, saj se gnojnica iz marsikaterega dvorišča zliva kar na cesto. Občinski ljudski odbor bodo prosili za nekaj pomoči pri popravilu mrliške veže. Sedanja hišica na pokopališču je dotrajala. Člani odbora bodo zbirali tudi naročnike za Prešernovo družbo. Ljudje v Bakovcih bi imeli radi dvorano za prireditve in novo šolo. O šoli govorijo že nekaj let skoraj na vsakem sestanku. Vaščani so navozili 600 m gramoza in peska, gasilci pa so prispevali 40 tisoč kosov zidne opeke. O cestni razsvetljavi bodo govorili na prihodnjem zboru volivcev. V vasi bi se obnesla tudi pekarna, ker morajo po kruh v 5 km oddaljeno M. Soboto. To opravljajo navadno otroci, kar pa je posebno sedaj v zimskem času zelo težavno. Gasilci so dokaj delavni, ne zaostaja pa tudi mladina. V načrtu imajo graditev novega gasilskega doma. Stanje v kmetijski zadrugi je mnogo boljše kot je bilo kdajkoli prej. Upravni odbor zadruge se zanima predvsem za ustanovitev umetne osemenjevalnice in za škropljenje sadnega drevja. Člani zadruge bodo imeli pri škropljenju manj stroškov kot ostali kmetovalci, ker bo del izdatkov krila KZ. Ob Dnevu žena so imeli v Bakovcih proslavo, na kateri je govorila o pomenu praznika učiteljica Beloglavčeva. Po proslavi je bil roditeljski sestanek. Zbrani so ugotovili, da se šoloobvezni otroci doma premalo učijo. Starši so izrazili tudi željo po otroškem vrtcu, zn katerega pa ni primernih prostorov. Društvo prijateljev mladine, ki je v Bakovcih zelo delavno, bo priredilo v kratkem nekaj predavanj. V prejšnjem tednu so končali s poukom na kmetijsko-gospodarski šoli. Šolo je obiskovalo 36 učencev. Učenci si bodo ogledali Tovarno mlečnega prahu v M. Soboti in rakičansko kmetijsko posestvo. -ec Kratek zapis o kulturnem življenju v Turnišču Kulturno prosvetno društvo v Turnišču je v zadnjem času precej razgibano. V vasi je lep prosvetni dom in precej velika dvorana. ki je ob vsaki prireditvi napolnjena do zadnjega kotička. Dramatska skupina ima največ težav z odrom, saj v dvorani ni nobenih kulis. Kulise si navadno izposojajo, kar pa precej stane. V teh zimskih mesecih je uprizorila dramatska skupina v Turnišču Golarjevo trodejanko »Vdova Rošlinka«, v kratkem času pa bodo pripravili veseloigro »Matiček se ženi«. Razveseljivo je dejstvo, da mladina v Turnišču zelo rada uprizarja igre. Ob LO Lendava je obljubil Turniščanom kinoaparaturo. Potrebna so še manjša zidarska dela in ljudem se bo izpolnila dolgoletna želja: imeli bodo kino. V okviru kulturno-prosvetnega društva deluje tudi knjižnica. Kdor ne verjame, da Turniščani radi bero, naj obišče našo domačo knjižnico ob nedeljskih dopoldnevih. Ljudje iščejo po seznamih knjig, zahtevajo pojasnila o vsebini te ali one knjige. Knjižničarka Vera Novakova ima ves dopoldan polne roke dela. Bežen pregled kulturnega življenja našega kraja kaže, da se naši ljudje iz dneva v dan bolj zanimajo za kulturna dogajanja in hočejo tudi sami zavestno posegati v to snovanje. L. Pa še nekaj rojstev, porok, nezgod in od 3. do 10. marca 1956. Poročili so se: Mehmed Hušič, tesar iz Ljubljane in Marija Bagari, poljedelka iz Kroga: Ivan Vereš, kmetovalec in Vera Jančar, delavka, oba iz Rakičana. Rodile so: Emerika Guzej, učiteljica iz Lendave, deklico; Marjeta Vučak iz Hodoša, deklico: Rozalija Žunič iz Lendavskih goric, dečka; Francka Potočnik iz Iljaševec, deklico; Emilija Sečko iz Mlajtinec, dečka; Karolina Norčič, uslužbenka iz M. Sobote, dečka; Neža Černetič iz Gornjih Petrovec, deklico; Ida Temlin iz Košarovec, dečka; Avguština Sočič iz Šalovec, dečka; Ana Kološa iz Moravec, deklico; Marija Babič iz Radgone, dečka; Jožica Titan iz Kroga. deklico; Ana Čiček iz Ivanec, deklico. Ivanka Horvat iz Radmožanec, dečku: Marija Smodiš iz Bakovec, deklico. Umrli so: Terezija Lutar, stara 78 let, iz M. Sobote; Janez Jelovčar, 72 let star, delavec iz M. Sobote; Marija Šarotar, 79 let stara, iz M. Sobote; Helena Banfi, stara 20 let, iz Veščice; Matija Žižek, star 47 let, delavec iz Dokležovja. Nesreče in nezgode: Jožefa Šinko, 45-letna gospodinja iz Biserjan pri Vidmu, si je pri padcu doma na podstrešju zlomila levo nogo pod kolenom. Erik Martinec, 23-letni delavec v pletarstvu Radgona, se je nevede vsedel na oster nož ter dobil hudo rano. Pavel Dečman, 11-letni gojenec vzgajališča v Veržeju si je pri padcu hudo poškodoval levo koleno. Franc Miholič, 30-letni mizar iz Kobilja, si je pri delu na skobelniku težko poškodoval tri prste leve roke. Štefan Jaklovič, 57-letni delavec iz Gornjega Lakoša, se je grel pri plinski peči. Nenadoma pa je bušnil goreči plin iz peči, ki je povzročil Jakloviču hude opekline po rokah in po obrazu. Izpred sodišča: Šoferja Ferda Šlihthuberja, zaposlenega pri podjetju Agromerkur, ki je lani v av- gustu zakrivil težko avtomobilsko nesrečo na železniškem prelazu v M. Soboti, je okr. sodišče v M. Soboti obsodilo na 8 mesecev zapora. Okrožno sodišče v Mariboru je Šlihthuberjevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo okrajnega sodišča. S kolom se je spravil nad svojega očeta Franc Török, opekarniški delavec v Puconcih, doma iz Gorice. Udaril ga je po glavi ter roki in mu s tem povzročil lažje telesne poškodbe. Ob neki drugi priliki je grozil svoji stari materi s sekiro in žepnim nožem. Okrajno sodišče v M. Soboti ga je obsodilo na 1 mesec in 15 dni zapora. VABILO Na osnovi 14. člena Pravil Vodne skupnosti za melioracijo Prekmurja v Murski Soboti, sklicujem II. občni zbor Vodne skupnosti, ki bo v petek, dne 30. marca 1956, ob 8. uri v dvorani hotela »Zvezda« v Murski Soboti z naslednjim dnevnim redom: 1. Ugotovitev navzočnosti in sklepčnosti obč. zbora, 2. Volitve delovnega predsedstva in zapisnikarja, 3. Poročilo Upravnega odbora 4. Tehnično poročilo, 5. Poročilo nadzornega odbora, 6. Diskusija po poročilih, 7. Odobritev zaključnega računa, 8. Določitev višine vodnega prispevka za 1. 1956, 9. Predlog proračuna in program dela za 1. 1956, 10. Razno. Vsak delegat naj prinese s seboj poslano mu vabilo, ker bomo na osnovi teh vabil obračunali in izplačali potne stroške. Prosim vse delegate, naj bodo točni in naj se občnega zbora udeleže v polnem številu. Predsednik upravnega odbora Vodne skupnosti Bela Franko 1. r. Gostinsko podjetje Hotel »Zvezda« Murska Sobota sprejme takoj v službo SOBARICO no možnosti z znanjem nemščine. Plača po tarifnem pravilniku, hrana in stanovanje preskrbljena. Dopisujte v Pomurski vestnik Tovarna mlečnega prahu M. Sobota razpisuje službeno mesto K U R J A Č A z opravljenim kurjaško-kotlarskim izpitom za parne kotle. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe s 1. aprilom 1956. Ponudbe je poslati najkasneje do 26. marca 1956 na gornji naslov. Razpisi Ob LO Cankova Na podlagi 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov razpisuje Komisija za razpis mest vodilnih uslužbencev gospodarskih organizacij Občinskega ljudskega odbora Cankova naslednja delovna mesta: MESTO UPRAVNIKA Obrtnega gradbenega podjetja »Temelj« Cankova. Pogoj: Gradbeni tehnik ali zidarski mojster s 5-letno prakso na vodilnem mestu. MESTO POSLOVODJE Mesnice in klavnice Cankova. Pogoj: Mesarski pomočnik, s 3-letno prakso na vodilnem mestu. Kolkovane prošnje z življenjepisom in opisom strokovne usposobljenosti je dostaviti Občinskemu ljudskemu odboru Cankova do 1. aprila 1956. Komisija za volitve in imenovanja Občinskega ljudskega odbora Cankova razpisuje v upravi občinskega ljudskega odbora naslednja delovna mesta: REFERENTA ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO SKRBSTVO Pogoji: Srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba z najmanj triletno prakso. DAVČNEGA IZVRŠITELJA Pogoji: Nižja strokovna izobrazba. Prošnje z življenjepisom je dostaviti Občinskemu ljudskemu odboru Cankova do 1. aprila 1956. Plača po uredbi. Dopolnilna plača po odloku ObLO. 19. MARCA - KRAMARSKI SEJEM Po odloku o prometu z blagom na trgih in sejmih Občinskega ljudskega odbora Cankova z dne 31. decembra 1955 bo redni kramarski in živinski sejem 19. marca 1956 v Cankovi. Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 1-38 Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T-608 v M. Soboti — Tisk Pomorske tiskarne v Murski Soboti POMURSKI VESTNIK 15. marca 1956 ŠPORT ŠAH Letos je bilo na smučiščih v Mačkovcih okrog 600 smučarjev in sankarjev. — Na smučarskem tekmovanju za prvenstvo Pomurja je bilo 120 moških tekmovalcev, toda nobene ženske. — Bistven pogoj za razvoj smučarskega športa v naši pokrajini: nova in sodobna skakalnica! Snežni tereni v okolici Mačkovec privabljajo iz leta v leto vedno več smučarjev. Letošnje tekmovanje za prvenstvo soboškega TVD Partizan in Pomurja v smuku, slalomu, tekih in skokih je za nami. Po udeležbi tekmovalcev v smučanju je moči sklepati, da se tudi ta stroka našega športa lepo razvija v Pomurju, vendar pa bo, lahko v bodočnosti še bolj napredovala, če bomo izbrali standardne in bolj zahtevne proge, na katerih bodo tekmovalci lahko bolj učinkovito merili svoje sposobnosti, pogumnost in tehnične veščine. Pomurju je tudi nujno potrebna vsaj 15-mctrska skakalnica, ki bi omogočila tekmovalcem, da bi pri doskoku manj padali in dosegali večje razdalje. Izbrati bi bilo potrebno primerno mesto za ta športni objekt in ga takoj pričeti graditi. In še druga ugotovitev; udeležba moških tekmovalcev je bila letos zadovoljiva, medtem ko nismo na startnem mestu opazili nobene tekmovalke, čeprav je smučanje šport, ki je zelo primeren in priporočljiv tudi za ženske. SMUK — pionirji: 1. Janez Šarotar 24,3 sek.; 2. Jožf Šantavec 24,61; 3. Metod Tručl 24,51; mladinci: 1. Mirko Lednik 22,1; 2. Branko Miholič 23,0; 3. Stane Kovačič 24,0; člani: 1. Evgen Titan 21,5; 2. Franc Flegar ml. 25,0; 3. Vlado Andrejek 25,3. TEK — pionirji (2 km): 1. Franc Janža, Puconci, 7,40 minut; 2. Bela Pavlič, Puconci, 7,57; 3. Metod Tručl, M. Sobota, 8,08; mladinci (4 km): 1. Oto Polak 12,56; 2. Drago Jug 13,57; 3. Ljubo Kneževič 15,59; člani (4 km): Slavko Svatina 15,09. SKOKI — pionirji: 1. Emil Miloševič 219 točk; 2. Jože Šantavec 198,4 točke: 3. Viljem Leskošek 188 točk; člani: 1. Evgen Titan 165,6 točke; 2. Štefan Plantarič 149,6 točke: 3. Rudolf Ringbauer 141,6 točke. SLALOM — mladinci: 1. Drago Jug 40,07 sek.; 2. Branko Miholič 42,2; 3. Teodor Fišar 46,9; člani: 1. Evgen Titan 33,01; 2. Miloš Velnar 36.0; 3. Jože Seme 27,4. -n BREZ BORBE TRIKRAT ZMAGALI V šahovskem tekmovanju za prvenstvo mariborskega okrožja bi se morali lendavski šahisti trikrat pomeriti z vrstniki iz Turnišča, Lipe in Črenšovec. Nasprotniki pa niso prišli, zato so Lendavčani brez borbe odločili tri tekme v svojo korist in si tuko nabrali 24 tekmovalnih točk. Pred kratkim pa so priredili y Lendavi velik brzopotezni turnir. Razen domačinov je kot gost sodeloval tudi šahist iz Lipc tov. Bedernjak in zasedel prvo mesto pred Lendavčanoma F. Toplakom in Ž. Ba-lovičem. Bedernjak ni izgubil nobene partije. -jo Soboški gimnazijci na pohodu s smučmi po ulici Stefana Kovača Športne novice iz Lendave Prvo letošnje prijateljsko srečanje se je končalo z zmago Nafte Nafta — Sobota 4:1 (1:1) Prejšnjo nedeljo sta se pomerila v Lendavi nogometna kluba iz M. Sobote in Lendave. Zasneženo igrišče je sicer oviralo igralce, vendar je bila igra dokaj hitra in zanimiva. Zaradi mraza je bilo sorazmerno malo gledalcev. Potem, ko je žoga zapustila sredino igrišča sc je že v tretji minuti prvič potresla mreža gostov. čez dve minuti je gost Sirovina izenačil rezultat. Vratarja sta imela polne roke dela. V drugem polčasu sta obe moštvi izmenjali nekaj igralcev, na obeh straneh je bilo mogoče opaziti več mladincev. Igra je postala še živahnejša. V 70. minuli je bil rezultat 3:1. Vratar gostov, Cak, je pokazal izredno spretnost, saj je ubranil več strelov, ki so bili po mnenju gledalcev neubranljivi. V 90. minuti je dosegel Pinter zadnji gol za domače barve. Edin gol gostov je dosegel Siruvina. Tekmo je zadovoljivo vodil sodnik Kukanja iz M. Sobote. TRI ŠAHOVSKE SIMULTANKE V minulem tednu so odigrali lendavski šahisti tri simultanke. Štefan Šinko je igral na 17 deskah proti lendavskim gimnazijcem. Vse partije je odločil v svojo korist. Proti mešanemu moštvu nižje gimnazije in vajenske šole je na 15 deskah igral drugokategornik Živko Balovič. Zmagal je z rezultatom 13:2, Franc Toplak pa je na 9 deskah odigral simultanko proti dijakom vajenske šole. Zmagal je z rezultatom 7,5:1,5. Med dijaki vajenske šole je potrebno omeniti Ivaneca in Šimonko. Od gimnazijcev so igrali najboljše Kustec, Kolarič in Flegar. TUDI KEGLJAČI SO METALI Pred kratkim so se pomerili lendavski kegljači in člani KK Tekstilne iz Varaždina. Kljub temu, da so Varaždinci poznani kot zelo dobri igralci, je bil rezultat za Lendavčane še kar zadovoljiv (4727:4134). KNJIGOVODJA, ki zna opravljati (samostojno) vse računovodske posle, dobi zaposlitev. Plača po kolektivni pogodbi ali dogovoru. Nastop službe takoj. Pogoji: Srednja strokovna izobrazba ali nepopolna strokovna izobrazba s prakso. — Ponudbe je poslati upravi Kmetijske zadruge Rogaševci Moštvena šahovska tekmovanja Že več kot mesec dni so v teku četrtfinalna moštvena tekmovanja med šahovskimi sekcijami. Moštveno šahovsko tekmovanje je sestavni del državnega prvenstva in ga igrajo po Bergerjevem, t. j. točkovnem sistemu. Udeležba na moštvenem prvenstvu je bila obvezna za vse registrirane šahovske sekcije. V tem tekmovanju sodeluje 19 moštev, ki so bila razdeljena v 5 skupin in to: I. Rogaševci, Kuzma, Grad; II. Križevci, Petrovci, Šalovci; III. Lendava, Lipa, Črenšovci, Turnišče; IV. Ekonomska srednja šola. Šahovsko društvo M. Sobota, Obrtnik, Vajenska šola M. Sobota, Gimnazija M. Sobota; V. Črnelavci, Puconci, Tišina, Bakovci, Krog. Vsako moštvo je štelo 8 članov in vsaka skupina je imela svojega sodnika. Do danes so znani tile finalisti: v I. skupini Grad, v II. skupini Petrovci, v III. skupini Lendava, v V. skupini Puconci. Vsi finalisti se bodo pomerili v M. Soboti v prvi polovici meseca aprila. Stroške tekmovanja bo plačal Okrajni šahovski odbor. Tekmovanje bo trajalo 2 dni. Zmagovalec se plasira v finale, ki bo verjetno v Mariboru. PIONIRSKO ŠAHOVSKO TEKMOVANJE Okrajni odbor društev prijateljev mladine je razpisal šahovsko tekmovanje v počastitev rojstnega dne maršala Tita. Tekmovanje je pri nas že postalo tradicionalno, saj bo to že tretje po vrsti. 8. aprila se mora končati tekmovanje po občinah. Tako bomo dobili najboljše šahiste v občini in tudi najboljše moštvo. Zmagovalci občin se bodo pomerili v M. Soboti po 15. aprilu in igrali za mesto najboljšega šahista v okraju, prav tako tudi za naslov najboljšega moštva. Pionirji so razdeljeni v 2 skupini in to do 11 in do 15 let. Igrale bodo tudi pionirke do 15 let. Najboljše moštvo bo dobilo prehodni pokal in še druge nagrade, najboljši šahist v okraju pa bo dobil od Okrajnega šahovskega odbora prehodni pokal. Zmagovalci bodo nastopili v Ljubljani na republiškem prvenstvu. 11. t. m. je puconska šahovska sekcija odigrala prijateljsko tekmo z Moščanci in zmagala 6,5 : 1,5. Istega dne so se pomerili črenšovski šahisti v Tišini in zmagali 5 : 3. To tekmovanje je bilo prvenstveno, četrtfinalno moštveno. Črnelavci so si v IV. skupini priborili 2. mesto. SEDMOŠOLEC IVANIČ ŠAHOVSKI PRVAK NA SOBOŠKI GIMNAZIJI Pred kratkim je bilo končano šahovsko prvenstvo na soboški gimnaziji. Na turnirju je sodelovalo 12 višješolcev. Zmagal je sedmošolec Ivanič z desetimi točkami. Sledijo mu: Zver, Kovač, Kureš, Grah, Kuzma, itd. Ivanič je z precej domiselno igro dokazal, da spada med najboljše prekmurske šahiste. Razen Ivaniča je bil resen kandidat za prvo mesto edino Zver, dočim so ostali igralci povzročili precejšnjo presenečenje. Tudi Kuzma je pokazal lep napredek. Na splošno se šah med murskosoboškimi gimnazijci zelo lepo razvija. Letos nameravajo gostovati v Celju, Ptuju, Mariboru, računajo pa tudi na Graz. 8. marca je bil odigran na soboški gimnaziji šahovski dvoboj med nižješolci in dijaki VII. razreda. Zmagali so sedmošolci z rezultatom 7:1. ZAHVALA Vsem, ki so se kakorkoli spomnili mojega dragega moža ŠTEVANČEC LUDVIKA krojača v Murski Soboti izrekam iskreno zahvalo. Zahvaljujem se vsem zdravnikom, ki so ga zdravili, posebno primariju dr. Vrbnjaku. Bolniškemu osebju, ki mu je lajšalo bolečine pri njegovi dolgi in težki bobolezni, družini Ozvatič za številne obiske in izkazano sočutje, kolektivu »Kroj« v M. Soboti, sosedom, darovalcem vencev in cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žena Števančec Ida ČESTITKA Pred kratkim je diplomiral na ljubljanski univerzi naš mladi pesnik Kajetan Kovič, ki je opravil diplomo iz primerjalne književnosti. Mlademu diplomantu najprisrčneje čestitajo njegovi prijatelji in znanci! Nekaj navodil za ustanavljanje strelskih družin Za ustanovitev strelske družine je potrebnih najmanj 30 članov. Iniciativni odbor mora pripraviti vse potrebno za sklicanje občnega zbora, ki ga morajo prijaviti tajništvu za notranje zadeve. Na ustanovnem obenem zboru se izvoli 5 do 7 članski upravni in tročlanski nadzorni odbor. Člani izvolijo predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in orožarja. Zapisnik občnega zbora je treba dostaviti Tajništvu za notranje zadeve in Okrajnemu strelskemu odboru. Na občni zbor spada tudi sprejetje pravil in program dela. Vsaka novoustanovljena strelska družina mora biti registrirana pri Tajništvu za notranje zadeve. K registraciji je treba predložiti: Pravila strelske družine, ki jih je izdala Strelska zveza Jugoslavije, program dela družine (v dvojniku), seznam članov upravnega in nadzornega odbora, z lastnoročnimi podpisi članov odbora, potrdilo matičnega odbora, da so vsi člani družine vpisani v volilni imenik ter prošnjo za registracijo. Strelska družina mora imeti tudi svojo štampiljko, ki jo družine smejo naročiti samo preko Okrajnega strelskega odbora. Istočasno obveščamo vse strelske družine, da je mogoče dobiti pravila, prijavnice, članske legitimacije in znamkice pri Ivanu Mucu, M. Sobota, Stefana Kovača 19. Orožje in municijo naj strelske družine naročajo predhodno, ker nimamo dovolj finančnih sredstev za vzdrževanje večjih zalog. DVOSTANOVANJSKO HIŠO v zelo dobrem stanju, z velikim vrtom, takoj vseljivo, ob železniški postaji ugodno prodom za 1.200.000 din zaradi preselitve. — A. Roškar, Limbuš 129 pri Mariboru. TEŽKI VOZ. nosilnost čez 2000 kg, prodam po ugodni ceni. — Poizvedbe: Gostilna Kolbl, Vučja vas, p. Križevci pri Ljutomeru. ENODRUŽINSKO HIŠO, podobno vili, brez strank, vseljivo, higiensko opremljeno, prodam v središču Studenc. — Maks Šerbec, Limbuška 70, Maribor. ČEVLJARSKI — BRUSILNI — ČISTILNI STROJ ugodno prodam — Fujs, čevljar, Veščica, p. M. Sobota. HIŠO IN GOSPODARSKO POSLOPJE z novimi zidanimi svinjaki — vse krito s strešno opeko. — prodani. — Krapje 64., p. Veržej. MLIN NA KAMNE (premer 60 cm) prodam. — Naslov v upravi lista. DIESEL motor kupim. — Ponudbe z navedbo cene poslati upravi lista. POSESTVO s stanovanjskim poslopjem (hiša, solidni stanovanji, kuhinja in ostali prostori, hlev, klet in gospodarski prostori, 2,61 ha zemlje, njive, sadovnjak, travnik in gozd — vse na eni parceli s hišo vred). Posestvo leži v Banfi št. 35 (Vušivščak), občina Štrigova. — Natančnejše informacije dobite pri Vinciju Škafarju v Odrancih ali pa pri prodajalcu Matiji Franku, Banfi 35, Štrigova — na dan 18. marca 1956 popoldne ob 2. uri, ko bo javna licitacija. Tedenski koledar Nedelja, 18. marca — Edvard Ponedeljek, 19. marca — Jožef Torek, 20. marca — Igor Sreda, 21. marca — Benedikt Četrtek, 22. marca — Vasilij Petek, 23. marca — Slava Sobota, 24. marca — Simon Gibanje sonca: 21. marca vzide ob 6,04 uri in zaide ob 18,16 uri. Dolžina dneva: 12 ur in 12 minut. Lunine spremembe: 19. marca ob 18,15 uri prvi krajec. KINO BELTINCI — 24. in 25. marca mehiški film »Macao«. LENDAVA — od 16. do 18. marca angleški film »Stalag 17« — od 20. do 21. marca jug.-norv. film »Krvava pot«. VELIKA POLANA — 18. marca ameriški film »Najboljša leta našega življenja«. RADENCI — 17. in 18. marca italijanski film »Milijonarski Napoli« — 22. marca angleški film »Sinovi Mateje«. RADGONA — 17. in 18. marca francoski barvni film »Ali Baba in 40 razbojnikov« — 21. in 22. marca angleški film »Vzpon na Everest«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 17. in 18. marca ameriški barvni film »Rdeče nebo nad Montano« — 21. in 22. marca jug. film »Koncert«. ČEPINCI — 18. marca ameriški film »Na nebu ni cest«. M SOBOTA — od 16. do 18. marca ameriški film »Greh neke noči« — od 20. do 22. marca ameriški film »Izgubljeni sin«. GRAD — 18. marca angleški film »Magie«. MALI OGLASI POSESTVO — 3 ha zemlje, vinograd, sadovnjak, njiva, dvoje gospodarskih poslopij, električna napeljava — prodam. — Bec, Ilovci 5, Miklavž pri Ormoža. POSESTVO prodam v Polani št. 24. — Poizvedbe: Trgovina »Runo« v M. Soboti. GOSPODINJSKO POMOČNICO SPREJMEMO. — Vprašati: Foto Gerenčer, M. Sobota. OTROŠKI VOZIČEK, športni, skoraj nov — prodam. — Perpar, M. Sobota, Titova 27. NOVOZGRAJENO HIŠO z gospodarskim poslopjem, 1 ha zemlje v Noršincih — prodam. — Vprašati: Štefan Legen, Noršinci 64, p. Martjanci. ARONDIRANO POSESTVO v velikosti 2,34 ha s hišo in gospodarskim poslopjem ugodno prodamo v Ormožu (Hardek št. 4). Natančnejše informacije daje tov. ing. Lado Jerše, OLO, M. Sobota. PODLAGE ZA TRS »Kober 5 BB« po 2 din za komad prodajam. — Anton Škrlec, Stavešinci, p. Ivanjci. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem, kakor tudi pevcem, ki so spremljali na zadnji poti našo dobro mamo, staro mamo in prababico MARIJO PARTL iz Pertoče. Jože in Angela Kozel, Ljutomer. Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je umrla naša nenadomestljiva žena, mama, stara mama, Paulina Peček, roj. Udovič Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 15. marca 1956. ob 14.30. Murska Sobota 14. III. 1956 Žalujoči: mož Ivan, otroci Ivan, Anuška, Aleksander, Štefan, Juliška, zeti, snahe in vnuki. Življenjska zgodba prekmurskega sezonca Ivana Bakana Slovo od Indokitajske Legionarsko življenje se je vse bolj spreminjalo v pravo moro in vse pogosteje so me navdajali trenutki malodušja in obupa. Nekega decembrskega dne pa je končno le nastopil strašno zaželeni dan, o katerem sem na skrivaj toliko sanjaril, dan, ki me je znova prebudil v življenje. Iztekla mi je petletna pogodba in sporočili so mi veliko novico — da bom demobiliziran .. . Življenje v lepi in mikavni vietnamski deželi me je razočaralo. V zadnjem času so mi še najbolj burne zabave in pustolovščine izzvenele v trenutke svojevrstne tesnobe. Prišel sem do spoznanja, da v Vietnamu pravzaprav nimam kaj iskati, razen, če bi hotel na vsak način pomnožiti osamele legionarske grobove. Večina Vietnamcev je bila proti tujim zavojevalcem, proti tujemu nasilju in izkoriščanju. In naj bi se jaz, ki sem se tako kot skromni Vietnamci vso svojo mladost boril za skorjo kruha, postavljal proti njim? Naj bi še naprej z brzostrelko v roki branil pohlep gospode iz Pariza? Naj bi še naprej vozil jeep po tej s krvjo napojeni zemlji? — Ne in ne! — sem si odgovarjal pri sebi. — Samo čimprej odtod! Na dom takrat še nisem upal pomišljati. Dom so mi pomenila samo redka pisma domačih. . . Pozdrav brata iz Francije... Priložnostne vesti o Jugoslaviji. . . Ko me je kapetan Zanchetta sam potegnil z jeepom na postajo v Nha Trangu in ko me je še tik pred odhodom vlaka skoraj rotil, naj bi podpisal še vsaj za šest mesecev, sem mu z neverjetno lahkoto prožil roko in odločno dejal zadnji, nepreklicni: Ne! V vlaku, ki je ropotal sredi riževih polj in mimo odmaknjenih, siromašnih naselij proti Saigonu, mi vseeno ni bilo tako lahko pri srcu. Še vedno me je plašila negotovost. Še vedno bi mi lahko kak oholi legionarski oficir prekrižal pot odtod. Oddahnil sem se šele takrat, ko je mogočna »IIle de France« zaplula iz bučne saigonske luke in sem se s pogledom zadnjikrat poslavljal od indokitajskih obzorij. Novo leto 1947 sem še kar veselo preživel na ladji. Koncem januarja sem se s kopico svojih paketov — polnih perila, nove obleke in čevljev — z ostalimi legio- narji izkrcal v Marseillu. In znova sem se znašel v taborišču St. Nicola, odkoder se je pravzaprav začela moja legionarska pot. Tu se je tudi začela dejanska demobilizacija. Dobro razpoložen sem potrpežljivo čakal, kdaj bo prišla vrsta name. Ker sem imel še dokaj denarja, sem si tudi privoščil velemestno življenje z vsemi mogočim, zabavam, in kolovratenji. Zato me je močno presenetila zapoved. da nas bodo preostale, nedemobilizirane legionarje poslali v Sidi bel Abbes in nas tam razpustili. Dejal, so nam, da je tu potekala demobilizacija prepočasi. Nič kaj dobre volje sem tako spet moral prestopiti prag sidi-bel-abbeške kasarne. Vendar je bila med zdajšnjim mojim bivanjem v proslulem kavarniškem krogu in med onim. pred petimi leti. ogromna razlika. Ob do- bri hrani in v popolnem brezdelju mi je minil en cel mesec, Obredel in spoznal sem se s sledjnim kotičkom tipičnega severno-afriškega mesta, katerega krčme in zabavišča so izvabila iz mojega žepa lepe denarce. Vendar pa sem dočakal dan prostosti. Veliki dan .. V začetku marca 1947 sem po petih letih spet oblekel civlno obleko in se poslovil od Sidi Abbesa s štiridesetdnevnim, plačanim dopustom in nekaj denarnimi prihranki. POMURSKI VESTNIK 15. marca 1956 TELOVADBA Pomurju vsaj 15-metrsko skakalnico!