72. številka. Ljubljana, sredo 29. marca. IX. leto, 1876, SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeroši ponedeljke in dneve po praznicih, ter vpija po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., »a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na coni so računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. —Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejenian za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do , . četiristopne petit-vrste 6 kr., če se Otnsoilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. Se se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati.^— Kokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. fifi—26 poleg gledališča v „ zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t.j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Meščanje! Osem let je uže minulo, kar v našem slavnem kranjskem glavnem mestu Ljubljani ena stranka sama vlada, in brez vpliva naše narodne neodvisne stranke gospodari z našim davkom. To je ona stranka, ki nij prijazna našim domorodniiu prizadevanjem, ki je sovražna našemu domačemu jeziku in donmeej našej šegi. Meščanje! Vi vsi veste, kaj Vam je prineslo v tem času gospodarstvo teh ljudij: povišavali so priklade na davek, mestne blagajnice so prazne, kupčija in obrtnija peša, naše deželne koristi se zanemarjajo, za domačo omiko našega roda se ne skrbi, a pač se dela nam škodljiva nemška politika. No tedaj! ne volite Vi, ki hočete, da bode tega slabega gospodarstva enkrat konec, nič več onih mož, katere Vam svetuje od birokratov podpirana stranka, temuč volite spodaj zapisane kandidate naše samostalne meščansko-narodn e stranke. Mi Vam priporočamo za volitev v I. razrcdll, ki bode četrtek &0. tcgćl llftCSCCa te-le gospode: Ileill'lk \i< lliail, hišni posestnik, j FraiK' Petcrca, hišni posestnik, iHiliael Pa kič, hišni posestnik, j I vail Villiai, hišni posestnik. Od meščansko-narodneijii volilnega odbora. Vabilo na naročbo. Koncem tega meseca začenja se novo naročevanje na „Slovenski Narod". Vse gg. naročnike, katerim naročnina poteka, nujno prosimo, da jo ob pravem času pošljejo, ker moramo na nalog lastništva list ustavljati onim, kateri naprej ne plačajo. Ker se lista tiska le toliko, kolikor je naročnikov, ne moremo vselej kasneje številk dopošiljati, ako se naročevanje zakasni. ..NI o v. UtilJTO«!."' velja: /a ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta.....H gld. 50 kr. Za četrt leta .... 3 „ 30 „ Za en mesec .... I. „ IO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta ..... ftt gld. — kr. Za četrt leta .... -* „ — „ Za en mesec..... |. „ -40 „ Za gospode u£*lt«»ljc na ljudskih šolah in za clij.ik«* velja zifti-žtiiiiii cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta it gld. 50 kr. Po pošti sprejeman „ „ 3 „ —' „ sttlministracijt*. „Slov. iVor-or/«**. Slovenska zmaga v Ljubljani. Ljubljana sredina Slovenije začenja brisati madež s sebe, kateri jo je črnil, otresati nemško moro ki jo je tlačila in še tlači in uze vidimo, da nij daleč čas, ko jo bode čisto in za vselej otresla; ko bode osvobodila se gospodarstva nam tujih Nemcev in ponemčencev, katerih nij sram iu sramota, da so sovražniki lastne krvi in služabniki tujincem; ko bode postala naša Ljubljana povsem tudi slovensko s r d c e slovenskega naroda. Kakor smo uže v včerajšnjej številki mogli na kratko povedati, zmagali so pri mestnih volitvah v 3. razredu vsi štirje od slovenske stranke priporočani kandidatje H o rak, Jurčič, Kij un, Regali. Uže lani smo narodnjaki spravili v mestni zbor, ko smo bili po dolzih pregovarjanjih vendar ovrgli pasivnost, štiri naše kandidate gg. dr. Karla Bleiweisa, Goršiča, P e-tri čiča iu stavbenega svetovalca P otočni k a, in sicer lani samo z dvema glasoma večino. Zatorej so našj nasprotniki lani po vseh svojih glasilih trobili, da smo bili mi zmagali samo zaradi tega, ker so oni premalo delali, ker co se premalo brigali, preveč neskrbni in nesmotrivi bili; ko bi se bili oni lo genili, rekli so ošabno, pa bi nas ne bilo. Polnoustno jo lani glasilo naših nemšku-tarjev, „Tagblatt," zatrobilo to po svetu, in se slovesno rotilo, da nikdar in nikdar več ne bode nobeden narodnjak izvoljen. Tudi v letošnjem nemškutarskem oklicu, ki je smel biti na ulicah nabit, se je ošabno reklo, da lani smo nekoliko zmage dosegli, le ker so bili nemškutarji premalo pazljivi, in ob lednem se je z nemškutarsko oholostjo pridigovalo, da lotos nam bodo dokazali, da smo Slovenci v vseh krogih v Ljubljani izgubili tla, ker letos bodo Nemci in nemškutarji „vse žileu napoli. In res so bili vse žile napeli. Od volilca do volilca so tekali, strašili, svojih kandidatov imena v volilne liste napisavali, imenika vo-lilcev narodnjakom letos v prvič ne dali v roke, policija jim je pomagala s tem, da je prepovedala naš narodni volilni oklic javno po mestu nabiti, drugi oklic, sama imena naših kanidatov so na ukaz iz nemškutarskega magistrata občinski policaji surovo z zidov potrgali, agitatorjem nemške stranke so se dali prazni volilni listi za izmeno, „Tagblatt" je surovo ometal z blatom osobo naših kandidatov, pred voliščem so stali vsi generali protivno stranke, bivši župan Dežman se jo celo tako izpozabil, da je lastnoročno s silo našemu vo-lilcu našo kandidate iztrgal! In vse to ne dovolj! Nemškutarski advokati (na pr. fanatiker dr. Schrev) je svojim klijentom pisal lastnoročna pisma in pridejal Popolno izdelano listino nemškutarskih volil- cev, železniški načelnik Habit je svoje uradnike komandiral, isto tako nemškutarska hranilnica, vsak nemškutar jo tekel k svojemu črovljarju in krojaču in mu žugal sebe in druge prejemnike odpraviti če no voli. Take strastne agitacije še nikdar nij bilo v Ljubljani, ker nemškutarji in Nemci so hoteli rešiti častno besedo, ki so jo dali lani in zopet letos, da nam bodo dokazali, da če smo lani z dvema glasoma večine zmagali, bodemo Slovenci letos videli, da smo „v vseh ljubljanskih krogih vsa tla izgubili." Pa evo! Vse zastonj. Ne le, da smo> kljubu vsemu temu letos Slovenci zmagali, nijsmo zmagali samo z dvema glasoma kakor lani, nego z večino 40 glasov! In zdaj govorite, nemški prusijauje, kako smo mi doma-čiui vsa tla izgubili! Ne le z lansko, nego z večino za vas nepričakovano smo pokazali, da so ta tla naša, slovenska tla! In dokazali smo to baš v onem razredu,, kjer so neodvisni volilci, pravo naše ljudstvo. Ako zmagate v krogih II. razreda, kder so odvisni c. kr. uradniki, ki zdaj volijo, kakor jim zopet odvisni načelniki, — njj to nmogo. To nij ljudstvo. In ti bodo volili drugo leto drugače, ako od zgoraj drugi veter dahne. In to bode kmalu. In tudi če ne bode še kmalu, tudi v teh krogih izumirajo oni nesamostalni, ponemčeni in po-birokrateni elementi, ki nemajo svojega prepričanja. Tudi tu je lep, čestit mlajši narastaj, ki si bode ohranil domači značaj, rodoljubje, in lo malo let še, pa bode celo v tem razredu vse drugače. Matematika in statistika kaže, da tudi tukaj napreduje na?a slovanska stranka. Jutri je volitev v prvem raz redu. Mi bi mogli tudi tu zmagati, ako vsi volilci volit pridejo, ako bi jih vodilo ono narodno navdušenje, ona lepa disciplin a s katero so se oslavili naši vrli volilci tretjega reda. Slava tem volilcem! Tretji razred je in ostane naš! To je nam veliko narodno navdušenje predvčeraj- Snjega dneva pokazalo. Narodna zavest se čedalje bolj vzbuja in če delamo, zmagovali bodemo enkrat Slovanje stalno in vedno povsod. Politični razgled. TVotraiiJ«* «1 «•>.<* I«*. V Ljubljani 28. marca. Kmalu jedenkrat baje se ima razglasiti njtrtimu sodišče, ki bode prvega julija v delovanje stopilo. Za predsedništvo pri tej vi-sokej gospodskej se imenuje več kandidatov: ministra Lasser in Stremajer, baron IIye. Zato najbrž za zdaj ne bode nobeden dobil tega mesta, ampak ga bode Stremajer skušal sebi prihraniti. 1•#«*.*i/ bode letos delegacijam izročil „rujave bukve," v katerem bode več not in poročil o orijentalnem vprašanji in An drassvjevem delovanji. V Hitu)«* ilr/tive. Do srbske vlade je vložila žena Ljubi-bratičeva prošnjo, naj se zahteva od Srbije izročitev njenega moža, ki je srbsk podložnik Srb ija more postaviti, kadar začne vojno s Turki, 5168 mož redne vojske, 90.820 mož narodne vojske prvega razreda in še 57.000 mož druzega razreda, skupaj gre 158.580 mož v boj na Turka. Slabost Turčije ne zamore mnogo več. O ruskctm carji raznesena vest, da hoče car odložiti vladanja, iti na otok Malta zdravit se in vladanje izročiti car je viču na sledniku — se ne samo nikakor ne oporeka, ampak po novejših vestih iz Feterburga po trjuje. Da bi se car le ne premislil in popustil prestol, na katerem dene s slovanstvu Blabo služi. Iz Ofihe se piše „Kriškemu miru," da grška vlada tako svojo vojsko orožuje, da je vidno, ka se hoče udeležiti boja za rešenje iztočnega vprašanja, kadar Srbija začne. Soču t do Slovanov raste vedno bolj. — V Te-sauji in Epiru se pričakuje vstanek; Čerkesi, katere je Turčija naselila, so pravi bič ne le Slovanom, temuč i Grkom. Domače stvari. — (Volilcem I. razreda) in vsem vrlim narodnim agitatorjem velja naša živa prošnja, da denes delajo neutrudljivo in jutri gotovo na volišče pridejo. Preračunih smo, da zmagamo tudi v prvem razredu, če le nij malomarnosti, če se vsi domačini udeleže in disciplino drže. Na noge! In ko bi šlo samo za to, da pošteno ininoriteto dokažemo! Ta razred je lehko in mora biti jedenkrat naš, znkaj bi uže letos ne bil, in prihodnja leto bi bila uže večina naša! — (Čuden „p opravek".) Gospoda: v. Kaltenegger, A. Dreo, E. Lukman in dr. Schaffer nam so včeraj poslali*, opiraje se na §. 19. t. z. nekov „popravek" našega nedeljskega članka o Schafferjevej poslanskej netaktnosti in lehkomisljenosti. Mi pa smo ta popravek kot neopravičen v koš vrgli opiraje se na paragraf 20. iste postave. Oe gospodom nij prav, naj se obrnejo na porotno sodnijo in tam bodo za nas pričali gospodje poslanca pl. Langer in grofThurn, dr. Moše, poslanci grof Barbo, Kotnik in dr. Voš-njak in še drugi, kaj so slišali in govorili. Basta!! — (O pomazanih volilnih oklicih) je vedel „Laibacher Tagblatt1* silo veliko govoričiti in narodno stranko ometavati, češ, ona je navlašč, in ker se nij mogla drugače maščevati, to storila. Mi bi takim blatnim napadom besedice ne odgovarjali, ako bi se ne bilo včeraj ravno nasprotno prigodilo. Ljubljanska kazinska inteligenca, ki je na finost in parfum privilegirana, najela je gotovo za drag denar necega capina, kacega žga njarja, da se je preteklo noč kratkočasil s tem, ometavati s cestnim blatom po nekaterih vogalih prilepljene liste, ki so naznanje-vali izid volitev, to je: narodno zmago. V nasprotnih očeh se vidi to, ko jako elegantna često naravna stvar, ako pa pri nas kakov preognjen navdušenec po svoje skaže nedopa-dajeirje usiljenemu listu papirja, potem je za to cela stranka odgovorna, in stvar je surova, neotesena, nemoralična, in bog ve'-, kaj. Mi se nad tem nikakor ne veselimo, še menj pa se brigamo, ako ka/i u ar j i na jem Ija j o žga-njarje za takov omet. Na cesti vis-&-vis dr. Schafferjevej hiši stoji cel dan dovolj tacih tičev, ki so vedno na razpolaganje. — (Kolegijalna denuncijacija.) Mej tiskarnami je navadno nekoliko kolegijalnosti. I naša „narodna tiskarna" je vselej bila kolegijalna in postrežna tudi tiskarni Klein-majer-Bambergovej, ker so tiskarne obrtnijska ne politična podvzetja. Za politiko „S1. N." odgovarja urednik. Zatorej se nam grdo zdi, če naš socijalni prijatelj tiskar Rainberg v svojem organu „Tagblatt" skuša konkurenta „narodno tiskamo" s tem očrniti in krivično denuncirati, da pripoveduje, da je v noči pred volitvijo zasačen bil „ein Angehbriger der nationalen Druckeroi", ko je nemške plakate mazal in v daljšej razpeljavi naravnost nam očita to krivdo, kakor da bi jo bili mi prouzročili. To je# skrajna perfidija! Stvar je ta: „Jeden učencer (lehrjunge) — torej je perfidno in nalašč rabljena beseda „Angehoriger" — iz naše tiskarne, mlad dečko, je šel zvečer od dela domov in kakor so vsi mladi fantiči razposajeni, odtrgal d je jeden kos papirja z zida. Slučajno je bil nemšk volilen oklic. Policaj ga je dobil in ga je na rotovž podil, kjer je mali revež celo noč zaprt bil in še zdaj velike kazni čaka zarad nemškega greha, Ne-čemo vprašati, koliko noči bodo oni mestni policaji zaprti, ki so cele naše slovenske plakate z vseh oglov potrgali, le to povemo Bam-bergovej tiskarni, daje več kot umazan „Brot-neid" če v svojem organu to našemu obrt-nijskemu podvzetju v črevlje vtika, kar samovoljno zunaj nje jeden nedorasel fant Moskva in Moskvičani. Za carja Mihajla Feodoroviča (1613—1645). (Po Oearju spisal J. Steklaaa.) Od nekdaj so obilovala ruska mesta na cerkvah, a v Moskvi, kakor se pripoveduje, bilo je carja Mihajla Feodoroviča okolo 2000 cerkev. Zares, to število je nenavadno veliko; ali treba je vedeti, da je takrat vsak bojar, vsak imeniten ali bogat človek postavil za se svojo lastno cerkev. One so bile skoro vse drvene in nenavadno maj bene. Za patrijarha Nikona so je pa vendar začeli tudi zidati; in na to je nagovarjal patrijarh premožne in bogate ljudi, da jim ne bi tako česti požari pokončevali lesenih cerkev. Tujcem se je posebno čudno zdelo, da so ruske cerkve od znotraj imele okrogle svode, pokazovaje s tem na poganske hrame, kakor na primer panteon v Rimu; ali uzrok je bil tukaj čisto jedno staven: pogled na nebo služil je brez dvombe za obrazec takih kupelj. Katoliki in luterani so vedno izvpraševali Ruse: zakaj v njihovih cerkvah nemaj o muzike? „Badi tega," odgovorili so oni, „ker brezdušni inštrumenti ne morejo hvaliti boga, in ker se v novem za konu nikder ne spominja muzika." Tudi so se čudili tujci veličanstvenim zvonom v moskov skih stolpih. Z ogromnim zvonom Godunovim so zvonili samo na velike praznike in takrat ko je car sprejemal tuje poslance in Kremel se je tresel pred njegovim glasom, govori znameniti popotnik Oleari, ki je popisal rusko žhdjenje za carja Mihajla Feodoroviča in Ale-itsa Mihajloviča. Opisovaje tišino in boga-boječnost, kojo je opazil pri Rusih v cerkvah, dostavlja, da Moskvičani tudi na ulicah neprestano molijo ali pred podobami, stoječimi na vratih, ali pred cerkvenim križem, a pri vhodu v hišo poprej trikrat križ narede, nego se poklonijo gospodarju, kar priprost rusk narod, kakor je znano, še dandenes izpolnuje. Do časa carja Petra Velicega nij so smeli ruski svečenici v cerkvah govoriti propovedij; predstojnici duhovenstva so se bali herezij in razkola, ki se je mogel po njihovem mnenju lehko poroditi vsled svojevoljnega tolmačenja sv. pisma. Za surovega patrijarha Nikona od stopil je muroraski protopop Login, brž ko ne prvi ruski pridigar, od stare naredbe, ter začel svoja poučna tolmačenja sv. pisma v cer kvi; nagovoril je in spodbudil še mnogo dru zih muromskih duhovnov, da posnemajo njegov primer. Narod je je poslušal z velikim veseljem in ljubeznijo; ali patrijarh, ki je vse to zvedel, razstrigel je Longina z njegovimi tovariši, ter poslal vse v Sibirijo. Carji tega časa so se posebno odlikovali v pobožnosti. Oni so bili Vsako leto po jedenkrat ali po dvakrat v troickem samostanu. Car Mihajl Feodorović je je praznoval vedno praznik sv trojice v tem samostanu; ravno tako je tudi obhajal tukaj svoj god v mesecu septembru Tri vrste pred samostanom je stopil iz kočije ter čel peš z vnemi bojarji do samih samostanskih vrat, kdor ga je sprejel arhimandrit. Car je ljubil to obitelj (redovnike), živel pri njej nekoliko dnij, zabavljajo se z lovom v bližnjih šumah. Spremstvo carjevo in samega gosudarja pa je moral gostiti arhimandrit na račun bogate blagajne samostanske. Vsi ruski vladarji, rekli smo poprej, odlikovali so se v pobožnosti, izmej vseh pa je bil vendar naj-odličneji car Mihajl Feodorovič. On je vselej dolgo molil na kolenih v cerkvi, kakor pripovedujejo takrat v Moskvi živeči tujci, ter ostajal dolgo z obrazom naklonjen pred svetimi podobami. Olearij je pri opisanju svojega potovanja izdal jako dober in veren plan Moskve. Za njegovega časa se jo ona delila: na Kitaj-mesto, Car-mesto (zdaj Belo mesto), Skorodom in Streleckojo slobodo — razširjajočo se za reko Moskvo. Znameniti Kremelj so brojili samo za del Kitaj-mesta. Dvorec sezidan po carju Mihajlu za sina Alekša Mihajloviča mogel se je v tadašnjem času smatrati krasnim, car sam pa je stanoval radi svojega zdravja v lesenej hiši; vsi imenitni bojarji so imeli svoje dvore v Kremlji. Palače patrijarha Nikona so bile za carskimi tamkaj najogromneje. Kitaj-mesto mej Kremljem in Car-mestom se je mogel nazvati srodnim. V njem so takrat živeli vsi najbogateji gosti ali trgovci, nekoji moskovski knezi in dvorjani. Olearij govoreč o gotiškej in spomina vrednej cerkvi Vasilja bla- četek točno ob 7. uri zvečer. K tej veselici vabi uljudno odbor pevskega društva na Krškem. — (Iz Notranjskega) se nam piše: Planinska ravan je popolnem zalita. Jezero Cerkniško in Pivka dajalo bode še dolgo mnogo vode in nij upanja, da bi Be voda kmalu izgubila. Zares ubogi Cerkljani, ko morejo pri takih okolnostih občevati z uradi v Logatcu. Po noči se morajo voziti z vlakom v Logatec in zopet po noči oditi od tam, ne da bi jim bilo mogoče, najti kje prenočišča. Kaj so oni zakrivili, da morajo v tej zadevi toliko trpeti. — (Zmrznil) je — kakor se nam piše — 18. t. m. po noči se vračajoč iz Trsta Anton Andrinov iz Željan v Čičariji. Vsled naglo došle burje in meteža, prekobocila ga je bila burja, moj Bazovico in Ključem črez jeden visok zid njega in — konja! Našli so ga drugi dan mrtvega, iu voz brez konja. Čuje se, daje ona hudo nenadejena zima veliko škode prouzročila — po drugem Krasu. Postlano. Dopisi iz Gradca nijso baš redki, kritiko vendar prepuščam čestitim bralcem našega lista. Nekaj dopise v sem pa letos uže bral, ki so me iznenadili. Spregovoriti moram vsaj nekaj besedic o onem v številki 59. od 12. marca. Dopisnik hoče opisati kako se je vršil komers, kojega je napravilo literarno akade-mično društvo „Hrvatska" v proslavo utemeljenja svojega. Jaz mislim, da bi se spodobilo ako on, Slovenec, uže slabe in njemu neugodne točke omenja, da tudi on kot objektivni sodeč stvari opomni, ki so se od naše slovenske strani Hrvatom nasproti kazale neugodnim, in ker le v „hrvatskih napakah v tonu za javnost nepriličnim govori, sem prisiljen omenjenemu dopisu nekaj dodati. Reči moram jaz, da se je slavnost vršila v najlepšem redu. Bil je zadovoljen Magjar, Nemec in Italijan, zagrizneni, Slovanstvu v obče protivni elementi; a za te, Slovence moj, nrj bilo čuti celi večer niti besedice o „Slo- vanstvu". Napravilo je slavnost, beri dobro, literarno akad. društvo „Hrvatska." Predsedništvo se je, pravica komur pravica, lepo in korektno, nam Slovencem povsem pravično obnašalo, pokazalo je zdaj kakor pri vsa-kej še letošnjej priliki, da mu je tudi Slovenec na srcu, da ga pozdravlja navduševljenjem „svojim dobrim in najožim bratom." Nepremišljena pogreška, koja bi se ravno v onem trenotku izrečena brez opravičevanja sama opravičiti morala, da predsednik nagovori po imenu sicer „ Slovansko" pevsko društvo „do facto" pa vse prej kakor vseslovan-sko s praedikatoin „hrvatsko", kar se je pa precej popravilo in opravičilo, ta tedaj nedolžna pogreška je naše takozvane vseslovan-ske Slovence tako silno razžalila, da se po svršetku pevskega komada popustili mesta, in celo kolono prazno ostavili, kakor da bi jih bila epedemija pobrala. prošnie in povpraševanja po uzrokih nijso nič pomagala, naša slovenska aristokracija *je sklenila, ergo tudi odšla, kapelnika še soboj potegnila in tako Hrvatom tudi Slovansko pevsko društvo odgnala. Drugače ima tukajšnji Slovenec kaj široka usta, kedar bi bilo treba govoriti, navadno molči. Komur se je krivica godila, vstal bi bil; za me je bilo vse po volji, z veseljem se še sedaj spominjam veselice in slavnosti kakoršnje mej Slovenci navadno ne nahajam. Nij tedaj čudo, ako so malo potem Hrvati in Srbi na „slovenski venček" same zastopnike poslali. Stavil bi jaz na vas tukajšnje akademične Slovenijo zastopnike več važnih besedi. Čujte samo toliko: Od veselja skačete, ako kojemu bolj umirenomu Nemcu na misel pade takozvani „internacijonalni komers" se veda v nemškej suknjici inargurirati in vam blagoizvoli v ho-spicu po svoje zaukati. Veselja se vam polnim oči svetijo, tukaj pa kjer ti sam v oficjalnem delu sodeluješ, kjer ti v hospicu nepozabljeni naš sin Slovenije, izvrsten narodnjak in komponist gosp. dr. Ipavec predseduje, tukaj rečem ti ostane sam vtisek „prevelikega san-jarstva". Reči moram, da Slovenec z večjem veseljem pod nemško mizo'kosti gloje kakor z bratom svojim na levici obed deli. Čas vladanja za Slovence mislim nikdar priti ne more. stori. S temi denuncijacijami na vlado si ne boš pomagal, Otomar. — (Iz Kamnika) nam je včeraj došel sledeči telegram: Slovenski narodnjaki čestitajo k slavlftej zmagi v mestni zbor, posebno „Tagblattovemu" enfante terrible-u. Živeli! — (Iz Celovca) nam je došel včeraj telegram: „Na slavnej zmagi preradostno čestitamo slovenskim bratom ljubljanskim celovški Slovenci. 9 — (Naznanilo učiteljem.) Dne 5. aprila zvečer zboruje „Savinsko učiteljsko društvo" na Vranskem. Ob 7. uri se začne od-borova seja. Po seji se bode predavalo in sicer: 1. Rad. Škoflek: „ Nujna potreba združevanja v prospeh odgoje otrok". 2. M. Sor-šak: „Uljudnost". 3. S. Meglic: „Nekaj o novejših šolskih predmetih. Potem zabava in petje. Vsi p. n. udje se uljudno vabijo k mnogobrojni udeležbi. Odbor. — (Čitalnica Postojnska) napravi dne 2. aprila 187G v prostorih gosp. Ignaca Doxa-ta „besedo" s petjem, tombolo in igrama „Gluh mora biti" in „Mutec," h katerej uljudno vabi vse ude in neude: Čitalnični odbor. — (Iz Krškega) so nam piše 25. t. ra.: Pevsko društvo krško napravi v nedeljo 2. aprila v Vidmu v g. Uršičevih prostorih besedo sledečim programom: I. Igra: „Uskok"; H. 1. „Srbska popotnica" poje moški zbor; 2. Monolog iz Schillerjevega Vilhelm Telia, po Cegnarju, deklmacija; 3. „Pomladanska", poje moški zbor; 4. „Tak si lepa", poje zloženi zbor; 5. „Domačustvo", poje zbor; 6. „Nehvaležnost", deklamacija; 7. „Staročeška", poje moški zbor; 8. „Podoknica", poje četve-rospev; 9. „Otok bleski" poje ves moški in ženski zbor; 10. „Popotnica", poje moški zbor. III. Igra: „Zakonska sol". Vstopnina za posamezne osobe 30 kr.; za družine 50 kr. Za- ženega, pripoveduje, da je car Ivan Grozni popolnem zadovoljen z ostroumno in nenavadno-karakteristieno zidavo, zapovedal njegovemu sta-vitelju oči izkopati in sicer za to, da ne bi mogel nikjer drugej tako lepe cerkve zidati. Mogoče .... Je-li pa je to pravično ? tega ne moremo tukaj dokazovati. Ne daleč od Va-silja Blaženega je bilo vzvišeno mesto, na katerih sta ležala inepomično dva velika topa, obrnjena z žrelom proti onej ulici, skozi katero so navadno dohajali Tatari. Tukaj na krasnej ploščadi (trgu) mrgolela je od zjutraj do večera množica ljudij brezposlenih, gospodskih slug, kupcev in prodajalcev raznovrstnih rečij. Tukaj so se pripovedovale razne ljubo-pitne vesti; napovedovali sestanci pravdoznan-cev; z jedno besedo, tukaj je bilo splošno shajališče Moskvičanov. UŽe za carja Feodoroviča (da uže tudi pred njim) je bil v Moskvi, kakor je še tudi zdaj, za vsako robo posebni red kakor: za svileno, sukneno, srebrno, kuč-marsko, sedlarsko, čižmarsko, podobarsko in drugo. Mej poslanskim dvorom in krasno plo-Ščtido — je bil trg, kjer so v lepem vremenu moskovski prebivalci strigli sebi lase, s kojimi je bila včasi tratina postlana kakor z žimnico. Kitaj-mesto je bilo s krasnim a Car-mesto z belim zidom, in v tem delu mesta so živeli bojarski otroci ali dvorjani, bogato meščanstvo, kupci, ki so tržili z dru zimi mesti, rokodelci in vsi peki; ravno na tem mestu, ki se je nazvalo poganski ribnik, nahajale so se carske konjušnice in livarni dvor. Tretji del Moskve, za sedanjim Belim-mestom, imenoval se je Skorodom od tega, ker je bil od samih lesenih, malanih hišic in koje so kakor se pripoveduje, narejene na skoro (brzo) roko. Tukaj se je nahajala tudi trgovina z lesom, kjer so se prodavali vselej, gotovi tramovi za izbe in cerkve. V Skoro-domu obkroženim z leseno steno (palisadami) prebivali so meščani in pisarji, Četrti del mesta, ali Streleckaja sloboda, je bila tudi obkrožena z lesenim plotom; postavljena je bila za časa kneza Vasilja Ivanoviča — za tuje vojnike, koje je vzel v rusko službo Za Borisa (Jodunova, Dimitrija Samozvanca in carja Mihajla Feodoroviča so živeli tukaj strelci in samo siromašni ljudje. Gosto brado in debel trebuh so držali v Rusiji za veliko lepoto vsacega človeka. Carji sprejemajo tuje ministre obdajali so se naročito z .debelimi ljudmi, da bi dobile tako njegove zaslišbe večjo važnost. Znatna gospoda so navadno strigli sebi lase okroglo, in samo takrat so je pustili rasti, ko so pali pri dvoru v nemilost. Hoj ar z dolgimi lasmi je hodil k zemlji obrnjenimi očmi, in narod srečevaje je govoril : „car — gosudar se je na-nj razsrdil". Krasote moskovskih žen nijso mogli tujci neopažene pustiti, nego so jih posebno povzdigovali ali s preziranjem so govorili o strašnem običaju ruskih gospa namazati si lice z rude-čimi in belimi mazili tako, da so te boje ležale na njem v debelih^ slojih. Misli se, da je ta brezobrazna moda, ki je postala s časoma neobhodni običaj, prišla v Rusko iz Carjigrada uže za časa velikih knezov. Istina je, da se nijso vse ruske krasotice dragovoljno podvrgavale temu neprijaznemu običaju; drugo so morali na to prisiljevati. Olearij pripoveduje, da se za njegove navzočnosti v Moskvi nrj hotela žena bojarjeva, kneza Ivana Borisoviča Čerkaskega mazati svojega obraza, ker je bila mlada in uže sama na ^ebi lepa, ali na to so jej objavile vse imenitne žene vojsko zavoro tacega preziranja starega običaja, spodbudile svoje može, da se zavzamejo za čast belil in nazadnje so prisilili mlado kneginjo, da si je morala lice namazati. Stari Rusi nijso nosili čisto tako obleko, kakoršna so dandenes ruska imenuje. Vrh kratke rubaške (srajce, pri bogatih všite z raznim urezom, celo z zlatom na rokavih in na vratu, ki je visel povrh obleke) oblačili so ozke in kratke polukaftane (suknje) dosezajoče komaj do kolen, in narejene vselej iz tanke robe (iz tafeta ali atlasa) z žametnim ali od od zlata in srebra sešitim vratnikom, ki je bil visok in stoječ; a vrh tega kaftan po mečah tudi iz tanke robe, ali vselej prešivan; imenoval se jo ferezi (praznična obleka), ako je bilo treba iti od doma, oblekel se je vsak v dolgi sukneni kaftan, vselej temnosinje ali pa kofetne boje, včasi tudi z zlatom ali srebrom všitim, tudi atlasnim s širokim vratnikom, s6 zlatimi gumbi in dolgimi nabranimi rokavi. (D»lj« prib.) Rekel ne bi besedice, da je Slovenec tukajšnji v resnici Slovenec; on bi rad vse figurirah Vseslovan je tako priino loco, zraven naravno tudi jugoslovanski pncifikator, dela tedaj „iz svoje inicijative lopo doneča „vseslo-vanska društva/' nosi v vsakem kotu vzajemnost" itd., pri urugej priliki jo pa tudi hud jugoslovansk federalist. Slovenec pusti ti „hrvatsko-srbsko" mržnjo, ta dva kolena si bosta uže sama, če no prej v času sile, podala, saj uvidila oba, da ima vsak nekaj napačnega; čudežev pa Slovenec delati ne more, bolje in vse kar moreš, storiš, ako sam sebe ljubiš, ako se ne deliš v različna tabora, ako Slovencu uajprvemu svojemu bratu ne „bljuješ" brez uzroka v obraz in, ako ga v svojoj gorenjskej arogantnosti ne pitaš „gumpci" in drugimi še lepšimi epiteti; vedi dobro, da, nij vsem dano „izobraženimi" biti. To tedaj naša prva dolžnost dokler smo mu v resnici „verni bratje" da ga hočemo v sili podpirati, da hočemo za naprej vse naše moči upotrebiti za zidanje večega narodnega doma z domačim ognjiščem, in ne bežimo, Če nam krepkejši naš brat Hrvat odgovarja: le pridi, sprejet bodeš dobro, naša hiša bo velika, prostorna, gibali se borno lehko po domače. Kdor pa od Nemčijo več pričakuje kakor od Hrvatov v prvej vrsti in Slovanov dalje v obče naj pa stopa mirnim korakom naprej v svojih idejah še nekaj časa, saj Nemci tako dandenes neizmerno marljivo delajo, tudi se ne sramujejo ravno preveč svojih misli oči tno izraziti. Hrvate pa vas našo brate prosim, ne zamerite te naše pregrehe, ki je bila povsem nemotivirana. Bog živi Slovenca in poleg njega v prvej vrsti nam brata Hrvata 1 V Gradcu dne 25. marca 187G. F. V. Spričevalo it. 72.318. La Koohe tur Yon, 30. julija 1868. Vaša Bevalesciere ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čut ničnih bolezni}, Katere bo u c dem't let uuc.il«'. (Gospa) Armanda Prevost, poaestnica. Kevalesciere je 4 krat temnejša, nego meso, te 83 pri cdraščenih in otrocih pribrani 50 krat vefi 0* coni, ko pri zdravilih. V* pi- : t. dh palicah po pol frnta 1 gold. 50 k , l n*nt 2 jrold. 50 lir., 2 fanta 4 «old. 50 kr- 5 fu. tov 1C gold., :2 funtov iuQ gold., 24 fantov 36 gol l. Tievalesciero-Pisouiten v pnšicah in Revalesciere-Chocolatee v prahu 12 tai 1 feld. 50 kr., 24 MU 2 ■■ gpljetu pri lekarju A lj i no vi ću, v Trsta pn lekarju Jakobu Serravallo pri drogeristu P. Kocca in J. Hir sohu, v Zadru pri Auci rov i ću. (353' "sainoilTsTirni "apara? ^{ (Clvsopumpe, Irrigaterje), \ [nlialacijne aparate, klistirne, nretralne in maternične briz-galnice, mlečne pumpe, sesalne steklenice, vezi za počene Jed Štev. 17«>7. Razpis službe sekund arij a pri deželnih dobrodelnih napravah v Ljubljani. Služba sekundarija pri deželnih dobrodelnih napravah v Ljubljani z letno reimiue-racijo 4O0 gold., se stanovanjem v bolnišnici, s postrežbo, s 5 sežnji drv za kurjavo in z 18 funt. sveč, jo izpraznjena ter se bode na dobo dveh let oddala, ki se utegne potem še za dve leti podaljšati. Brošnjiki za to službo imajo dokazati, da so doktorji zdravništva ali vsaj ranocelniki z diplomo, ali pa, da so vsaj zdravniške visoke šole dovršili. Dokazati imajo tudi, da so slovenskega jezika v govoru in pisanji popolnem zmožni in neoženjeni. Dotične prošnje s potrebnimi dokazi naj se pošljejo do 1.». aprila 1. vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani. (73—1) 01 deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, 2C. marca 1. 1876, Graške špiritne drože ino le pri (53—3) dobivajo se vsak dan svežno (friane tf-lft llB'itf'l l*i<'i»iftli E steklenega blaga goap. Vratra VNUiii li i ■ ■VVVUi Piglavnera trgu štev. ii3*i iz prilazi fkttrJH, na dtinajskej cesti t ljubtjani. al (65—4) A. i sjJFSMSMBjaMpsjpsJSJ^ y ~y yy^s*^ ' HM Men j ko pol kilograma (1 fuiila) s Vsem bolnim moč in zdravje brei leks in brez stroškov po izvrstni Revalesciere k Barry 30 let mie j« ulj boleini, ki bi jo ie bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraicenih . otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v lelodou, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; ileze I naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato kilo, vodenico, mrzlico, vrloglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in ble vanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujlanje, bledicico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojene« in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri-ocvala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelands, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz is 80.000 zpričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja, Bonn. 10. jul. 1852. Kevalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t. d. pri kumuju, pri prieadljivem a bolehnem draženji v scalui cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlo. (L. S.) Hud. "VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. VVinchestor, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Bevalesciere jo ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Kevalesciere du Barrv vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angel s tein, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki ju uie bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vneUc jeter, ter ničesar pouiiti nij mogel, je v s led rabe Vaše Kevalesciere du Barrv po-polnama zdrav. _Viljem Bnrkart, ranocelnik. dobivajo se vsak dan svežno (friane) v prodaja!niči Biititntuna na aznosti do Schneiderja. M ne prodaje. 2 • »on ^sd 5*13 e-g- i £ 2- » bo V c S. 2 (*' * t&Hfi cr o š 5 gs.sni 1 ta 5 o S, S" h- c3 >t3 Jij Pa- • H ■ jLp ° r-^ <-t 8 mi 5 v- Ifl p o P. 2 .ZL «> td CD W§iMltvlwnt>v schneebergski zeljiščni allop iz ozdravilnih planinskih zeljišč ■■ za pljiiic i u prsa U po zdravniškem predpisu pripravljen, jo naj ozdravilnoiSi pripomoček za bolezni dihalnih organov, kakor tudi za krhelj in bronki- Ialni katar, naj uže bode akutno ali kronično, nadalje za zadušili Lanelj, liripavošt in bolečine v vratu. Veliki aekrecijoni slizno kože, krhlja in pljuč ozdravijo se v nenadeno hitrej dobi tako, da ako se uživa AVilhelmov selineebergski zeljiščni allop ne začenja se nikoli pljučno bolezno ra/širauje. VVilhelmov 8chneeberg8ki zeljiAčni allop vznemirja slizne kožice, in sicer tako, da se pridobiva dober tek ter da uživana jed dobro pristuje, ter splošno okrepčanje v občo 'množi; zaradi tega odstrane se vse čutnične bolečine, katere večji del nastajajo vsled slabega krvnega mešonja. VVilhelmov Nchneeberg§ki zeljišoni allop dostal je od leta 1856 na celem svetu svoje izkustvo, mnogo zdravniških izpričeval Iotrjuje izvrstni gotovi, (er radikalni njegov učinek; tako obilno upovanje je gotovo dosta jasni, tor očividni dokaz njegovega ozdravenja in priljudnosti. (40—3) TTasimV?"* °n* P- kuPci< kateri žele dobivati izvrstni pravi tuPlmB schneebergski zeljiščni allop, katerega jaz od lota 1H56 sem izdeljujem naj blagovolijo izrecno zahtevati Wilhelmov schneebergski zeljiščni allop. Ponarejevalci Samo takrat je moj izdelek, ako je na vsakej steklenici ta pečat. tega varstvenega znamenja kaznujejo se po postavnem zakonu. ter a E| cd o O« Qj s.' o , cr1 43. B o 3 ■< o .cd rt liđ, cd o CD K a kazanj e o wuM dođa se vsakej steklen iti. Zapečatena originalna steklenica velja 1 gold. 25 kr., je vedno v sveŽnem stanji in so dobiva le pri izdelovatolju Franjo Wilhelni, lekar v Neunkirchen na Spodnje-avstrijskem. Zavijanju zaračuna se sč '20 kr. Pravi VVilhelmov schneebergski zeljiščni allop dobiva se tudi nuiuo pri mojih gospodih odkupeth v L j u b 1 j a ni pri IVtru I.usMiiliii, v Novem mestu pri l»oin. Kizzoliju, lokarju; v Postojni pri J. Ku|»forHcliiul«ltu, lekarju; v Zagrebu pri Mg. 1liuiliu4-liu, lekarju, ■MH Zaradi prevzemanja zalog naj blagovolijo trživa zeljni prijatelji obrnoti se pismeno do mene. . Neunkirchen poleg Dunaja (Spodnjo-avstrijsko). ■Vanjo Willielm9 lokar. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina, in tisk ,Narodn<