KRIŽIŠČE V BIZOVIKU
PRAVDARSTVO ZAVSAKO CENO
SKOZI GOŠCAVO PREDPISOV IN BIROKRACIJE DO MATERIALNE RESNICE — KDO IŠCE DLAKO V JAJCU? PRIMER NI OSAMLJEN — KRAJEVNI SKIUPNOSTI NALA-GATI NE SAMO NALOGE IN OBVEZNOSTI,  MARVEC TUDI  ZAKONSKA   POOBLASTILA.
Nekoč je bilo pravdarstvo zelo v modi in vse kaže, da je še danes nnarsikje prisotno in da se ga ne bomo zlepa znebili. Ljudje smo pač različni. Nekaterl se radi tožarijo za vsako malenkost in so včasih samo zavoljo oslove sence pripravljeni dnewe in dneve pre-sedeti v sodnl dvorani. Grenke izkušnje pravdarstva v preteklosti in sedamjosti pa očitno pričajo o tem, da iskanje dlake v jajcu slej ko prej privede v slepo ulioo in da največ-krat nfkomur (razen morda advokatom)  ne koristi.
Kako nekomu dlakocepstvo leži, nam dokazuje primer Ivane in Franceta Jager iz Bizovika, ki se že lep čas tožarita s krajevno skupno-stjo Bizovik in preko nje z občinsko skupŠčino Moste-Polje.
Zgodba se je začela tiste-ga dne, ko je svet KS Bizo vik na veokratno zahtevo svojih   volivcev   skleaiil   ure-
diti in razširiti križišče Bizo viške ceste s Potjo v dolino. Križišče je namreč ozko, ne-pregledno ki izredno nevar-no za vsa vozila in je že terjalo precej prometnih ne-sreč.
Da bi svet KS lahko skle-pe in zahteve zborov voliv-cev uresničil, je bilo potreb-¦no dobiti soglasje lastnikov zeraljišča.   Z   nekaterimi   so
Sedanje  nepregledno  krlžišče  v  Bizoviku,  na   desnl  sporna Jagrova domačija
se brez večjjih težav in za-pletljajev hittro sporazumeli, medtem ko :z Jagrovima ni bilo mogoče doseči soglasja, kljub temu, da je bila ob-činska skupšščina že pred dvema letorma pripravljena na svoje stiroške prestaviti njuno gospocdarsko poslopje na drugo zetmljišče. Stroški prestavitve bii veljali 3 do 4 milijone stariih dinarjev. Ja-grova sta pos tavila nemogočc
Nadaljevanjie na 4. strani
Pravdarstvo za vsako ceno
Nadaljevanje   s   1.   strani
pogoje, češ da jima mora občina sezidati novo hišo. Nikakršno prepričevanje o neumestnosti takšnih pogo-jev in nagovarjanje, naj po-pustita, niso kaj prida po-magali.
Svetu ikrajevine skupnosti ni potemtakem preostalo nič drugega kot predlagati ob-činski skupščini Moste-Polje, naj le-ta z odločbo ugotovi, da je to v splošnem družbe-nem interesu in na podlagi takega sklepa uvede posto-pck  za  razlastitev.
Jagrova pa sta kmalu za tem sprožila upravni spor pred vrhovnim sodiščem Slo-venije zoper odločbo občin-ske skupščine. Le-to je tožbi ugodilo in občinsko odločbo odpravilo kot nezakonito, z utemeljitvijo, da krajevna skupnost ne more biti po-budnik za razlastitev zcm-ljišča.
In prav ta zavrnitev jc izbila sodu dno. Kajti, po kakšni logiki, je lahko, de-riimo, društvo za vzrejo ma-lih živali, ali gasilsko dru-štvo,    razlastitveni    upraviče-
nec,   krajev.na   skupnost    pa ne?
Vrhovno sodišče je tudi cacstavno prezrlo 160. člen statuta občine Ljubljana Mo-ste-Polje, ki daje krajevni skupnosti svojstvo pravne osebe. Občinska skupščina jc v tem primcru ubrala drugo pot, ki jo dopušča zakon o razlastitvi in je v smislu 12. člena omenjenega zakona sprejela sklep o iz-gradnji križišča, v čemer sc prav tako kaže splošni in-teres.
Pri vsej stvari je zanimivo dvoje: prvič, da imamo še ljudi, ki ob taki priložnosti želijo zase izsiliti m iztržiti kar največ, in drugič, da je tudi naša zakonodaja včasih sila toga, zastarela in eno-stranska in bi morala dati večja zakonska pooblastila osncvni celici našc samou-pravne socialistične družbe — krajevni skupnosti, ki v bistvu najposredneje izraža voljo občanov — volivcev. Če KS že nalagamo in ji zaupamo odgovorne naloge, dajmo ji še večje zakonske pravice.