Štev. 18.
Cena ednoga drobca 50 fil.
2. Maja 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto. 12 K., na mesec 1 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-10 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Evangeličancom.
Brate mamo v Prekmurji, katoličanci, brate evangeličance. Edna mati je rodila njé i nas: mati Slovenska. Ta mati je zdaj veliko čast dobila, postala je Slovenska domovina: -Slovenija. V toj sklipnoj domovini Živemo sküpno deca edne Slovenske materé, katoličanci i evangeličanci. Sküpno živémp a)i se pa tüdi razumimo ? Loči naš vera, ne sme nas pa ljübézen, ar temo si bratja. Kaj ednoga boli mora i vídi drügoga, kaj ednoga veseli, mora ovoga. Na ednom fundamenti stojimo i te je Kristuš. Vsi smo krščeniki. Kak smo-se lansko leto zdrüžili vsi «proti socialnimi demokratom i boljševikom v krščansko stranko mali kmetov (kisgazdapárt) i krščansko socialno stranko tak moramo i zdaj napraviti Boljševizem, nevernost se grozno širita po vsem sveti, v Prekmurji tüdi Jedina pomoč proti njima je zdrüženje krščansko mislečjh strank, kak se je'to na Vogrskom napravile. Mi v Sloveniji smo tak srečni-ka-mamo že davno Zdrüžene v ene stranko kmete i obrtníke, (meštra) v krščansko »slovenskostranko" v ,,kmečko zvezo". ja'nas mora vezati vküp bratje evangeličanci. Ta stranka je za nas male ljüdi, jedino ta stranka je zidana na krščanski fundament. Ta stranka ne sega po vašoj veri, bratje, da bi njoj šicödito, ne nego to šče, ka bi ví bili verni, goreči evangeličanci poleg svoje vere, mi pa verni goreči katoličanci pa poleg svoje. Kmečka zveza nas šče i vüpam se, da nas tüdi bo vezala vküp,' čeravno nos loči vera, i vezala nas bo; vküp v sküpnom boji .proti nevernosti F nepoštenosti, nas oboje, ar oboji verjemo Kristuša Bogá i človeka, začetka krščanstva. Vezala nas bo vküp v Prekmurji za poboljšanja kmečkoga stana, ar vsaki kmet ednako trpi, je katoličanec, ali evangeličance. Vezala nas bo vküp v šoli, ar mi oboji Želemo, naj se naša deca versko odgaja 'v, Soli ne pa brez vere kak Poganje. Cerkev, šola i naša mila Slovenska hiša nas sküpno opominajo i Evangeličanci, Slovenci ste kak katoličanci, krščeniki ste oboji, sküpno bodite, sküpno se bori tej ka sí vsaki svojo vero, ohranite i- kmečki, Zatirani stan bopoljšate, svojo drago Slovensko hišo trdno postavite. Ta skupna hoja, ta Sküpna borba za naše krščanske cile, je mogoča jedino . v kmečkoj zvezi. Hodite vsi v njo.
Za sirote.
Dnes tjeden so Novine pitanje postaviš pred c. naročnike, kak bi se dalo sirotam odpomoči. Prvi odgovor na] bo'moj, ki séfii pitanje -postavo.
Sirotam pomagati je na dva načina mogoče i tüdi potrebno: 1) delo dati tistim, šteri lehko delajo, 2) miloščino, almoštvo, dati' tistim, ki ne morejo delati.
Vsaka ves naj zato spiše vküp svoje sirote, štere si ne morejo krüha spraviti i z ednim naj tüdi se poskrbi, da dobijo v vesi preživljenje. Vsaka ves je dužna to včiniti za svoje sirote. Vse znamo ka ves nemore včiniti, posebno če je mala, sirot pa ma dosta. Tem bi se tak lehko pomagalo, ka bi se pri bogatejših v Prekmurji pobiralo za njé. Kaj se pa tiče tiste sirote, štere lehko delajo, te naj dobijo delo. Ki lehko dela i nešče je ne siromak, nego manjak. Priporačao bi tak kmeti kak siroti to: davajte kmeti delavcom za plačo zrnje, vi delavci pa delajte za zrnje. Prekmurje ma teliko zrnja, ka vsi se nasitimo ž njega pa vnoge drüge še lehko nahranimo. Kaj povete vi drügi na to?
Kaj je v Ljubljani določeno gledoč naših šol?
Višji šolski svet.
Štev: 16.200 v Ljubljani, 31. X. 1919. Zadeva: Ureditev šolstva v Prekmurji Civilnomi komisarjati za Prekmurje
v Soboti.
Glede šolstva v Prekmurji odredi višji šolski svet v Ljubljani, na postavi sejnoga sklepa z dne 30. X. 1919. sledeče:
1.) Država prevzeme včasi državne šole, na štere bi lehko poslala tüdi vučitele iz Slovenije. Za te šole zadene državo tüdi breme stvamij po-trebčin. Vučiteli pa ne bodo podre-jeni šolskim stplcam, nego okrajnomi šolskomi sveti v Soboti.
2.) Za zdaj se držáva ne dotekne organizacije občinskih in verskih Šol.
3.) Država prevzeme plačüvale službenih prejemkov vseh vučitelov, šteri ne bodo odslovili, ne gledoč na to, tla kakših šolaj so nastavleni, na državni], občinski] ali verski} Šolaj.
4.) ■Rešitev pitanja, ali naj se sploj prevzemejo verske šole, se püsti na poznejšt čas, kda nam bo Prekmurje končnoveljavno priznano in . bo mirovna pogodba z Vogrskov podpisana,
če ne bi bilo mogoče priti do sporazuma z verski mi Občinam! in z. njihovimi političnimi zastopniki, .bo najbrž najbole, da se držijo za zasebno šole in da držáva plačüje slüž-Pene. prijiriike vučitelstva, (zato) ka te šole nadomeščajo javne lüdske šole. in bi' mogle po našij zakona) tam občine ustanoviti javne šole in držáva plačüvati slüžbene prijinike vučitelstva, če ne bi bilo verskih šol.
če še pa prepüstimo- šole ver-skim Občinam naj One nosijo tüdi vsa bremena za stvarne potrebčine, (to je gor držati Šole) zakáj to vendar ne ide, da bi držáva plačüvala vse, mela bi pa edino Pravico, da potrdi od šolskoga stolca imenüvanoga vučitela. •	(Dalje.)
Glasi.
Naročnikom. Novine bodo en čas samo na dve straneh hodile, zato ka je naročen! papir še ne prišo. Kda pride se páli povekšajo.
Dari. Na prekmurski misijon v kronah: Melinčka občina 250, Tretjerednice Brezovica 40, Kozlar Matjaš Trnje 18, Horvat Martin Žižki 2, Raj Jožef G. Bistrica 3, H á n c Štefan * Črenšovci 5, N. Žižki'50, Žerdin Marija V. Polana 10, Kolenko Franc G. Bistrica 10, Drüžba sv. Rožnoga-. venča G. Bistrica 10, Nežič Katá V. Polana 4, Halász Martin Črensovci 10, Kolenko Štefan Črensovci Fratar Kate Žižki 20, Vučko Katá G. Bistrica 20, Vučko Marija G. Bistrica 60 kron. Vküp 522 K. Odposlano v Celje apr. 17.
FlloVCL Obiskali so nas Orli iz Bogojine i igra!! lepo pošteno predavanja. Škoda, da je molo ljüdi prišlo k igri i njej ne dalo tiste pazke, kak bi njoj mogli.
Žižki. Vkradnoli so neznani tatje pri Cigan Jožefi i Horvat Matjaši rece i kokoši.
Mlajtinci. Orli iz Bogojine so hasnovito igro predavali Prinas. Cela ves je prišla gledat, i na dober na-men darüvala 140 K. Orli so ob toj priliki vsem nam priporača!! naše lepe Novine.
2
NOVINE
1920. maja 2.
Kratke novice. Lipovci Na prekmurski misijon je darüvali občina 265 K, Bobovec Martin naznanja Občinam, da drage volje rad pride v vsako i raztolmači, kak 'se jeVršilo spravišče kmečke zveze V Ljubljani, Naznanite njemi to v Lipovec. Na znanje kmečkim zvezati!. Poslancom, štere ste poslale v Ljubljano na zborovanje, potne. stroške povrnité. Vsaka fara naj svojega plača. Znate kaj je Šesto ali volilna reč kmečke zveze? To dvoje: rešiti düšo z telo! To Šče Kmečka zveza, obdržati vero i pomagati v teli to je v vrednosti, kažejo voditelje,.samostojne k. stranke", gda pravijo, ka dühovniki neščejo agrarno reforme. Naše stranke program je to te že hip, kda je samostoj-nežov ešče na sveti ne bilo. Dühovniki ščejo agrarno reformo, samo ka pravično. Ne dopüstijo, ka bi ljüdstvo za zemljo vero tá dalo 1 ka bi tisti dobo zemljo ki je je nej vreden 1 nej potreben. Prekmursko zemljo samo Prekmurcom, drugomi se naj nikomi ne žeja po njej. Ka v Soboti v pisarni za agrarno reformo s posebnov gorečnostjov širijo dühovnike, ogri-zavajoči »krnetijski list", svetlo kaže, ka z agrarnov reformov Ščejo zemljo dati — štera pa nej njuva — pod-kopati pa z blatenjom dühovnikov vero, štera bi mogla njihova biti. Ki po mojem kaputi mlad, ki dühovnika mlati z ogrizavanjom, Kristuša i njegovo vero pobija, ar je dühovnik namestnik Kristušov i stüdenec njegove vere. Je mogoče piti z tistoga stüdenca, šteroga zasipljejo ? Je mogoče vero zajémati od tistoga dühovnika, šteroga poštenjé z lažmi, z špotala! zasipljejo ? Sodite samostojni. Pazite pa ve, dobre .düše, da zemljo dobite poleg pravice, vere pa ne zgübite! V tom so Vam bili i bodo dühovniki na pomoč. Martjanci. Aprila 17. so pri Škraban Jožefi vdrli tolvajje v kamro ka so na zidi lüknjo napravili i odtec odnesli 32 lakti platna domačega i par obleke. Gda sp je nagnali, so z vojaškim! puškami streljali nazaj. Samostojni so probali Ze dvakrat tű osnovati svojo proti-versko kmečko stranko, a niednok nej se njim posrečilo. Naše ljüdstvo jih z figov pozdravlja. G. Bistrica. Spadno je v mlini bivši župan, Jakšič Janoš i si je ramo zvine. Močnomi človeki sta niti dva doktora i sedem ljüdi ne moglo rame zravnati. I va ne t". Igro so meli Orli 11. aprila na gümli vrloga kmeta. Za potroše orlovske drüžbe so njim darüvali Šadl A, žena 4, Plej M žena 2., Klar Štefan 5 K.
Smrt pri tihotapstvi. Dekla je belice nesla z Prekmurja v N. Austrijo da bi dobila petrol za nje. Jugoslovanski vojak i de za njov — bila je že prek meje — i jo záča pltiskati. Ta skrči i zove orača na pomoč,
Orao je tam blizi en dečko i pribeži z motikov pa se spüsti po vojaki. Te se brani, strli v zrak ednok i da ov z motikov ga li napada, ga strli v koleno. Obleži streijenec tam i skr-vani. Če bi njemi što rano navezao bi ostao živ. Vojaška oblast je odredila preiskavo proti vojaki.
Vnebo kričeča krivica bi bila, Če bi se zgodilo, kaj se guči, da bi za mali plüg senožati (travnika) trebelo od 700 do 1000 K arende plačati na leto i to celo šumo ešče naprej. Prosimo gospode pri agrarnoj reformi, naj siromakom pridejo na pomoč.
Sv. Sebeščan. Okno na kamri g. školnika so neznani tolvajje z mesta zdigno!! i ves živež ž nje na ograd zvlačili. Gda so ga šteli dale spravljati, so je domači zapazili i nad nje vdrli. V naglici so nej mogli tatje drügo s sebov vzeti kak 10 kil pšena; mela i mást je ostala.
.Lipa. Odnesli so tolvajje Zadravec Štefani mást i kufer z oblekov, šteroga je zdaj vojak vlovljenec domo prineso. Pred kratkim je Odnešena z te hiše tüdi obleka.
Dankovci. Pri Horvat Šandori so vlomili pivničo, odnesli 10 litrov olija; po tolvajiji so tatje en strel püstili na hodttik, naj bi se domači ne podstopili za njimi iti.
Bogojina. Pri Puhan Ferenci so tplvajje odnesli vso obleko. Drzni hüdodelniki so: Ijiiknjo napravili na zidi, skos té gnjoj potprili v kamro, ka se njihova hbja ne bi slišala i tak spokrali skrbnomi gospodari njegovo vrednost. 1
»Zveza prekmurskih dijakov" je 21. marca mela svojo sejo v Ljubljani. Razpravljalo so se na njej te točke: U Sprejem dva dijaka Dšuban Alojza z Tišine i Banfi Matjaša z Gradišča. Oba se včila v Ptuj!. 2) Naj dijaki zbirajo dobre knjige za knjižnice v Prekmurji. 3) Pravila zveze za volo dragoče se zdaj ne morejo tiskati. 4) Kje so penezi lani pri prireditvi dobljeni. 5) Naj širijo »Jugoslovansko Matico." 6) Naj dijaki širijo orlovsko drüštvo i naj za Orlovski tábor meseca julija v Maribori skrbno delajo.
Milijon žélezničarov je začelo v Ameriki stavkaj. Vse stavka, samo kmet nej Mislite zato, ka kmet najvekše dohodke ma? Šteri kmet ma letno 20 -30 jezero kron kek delavci? Pa li ne štrajka.Zakaj? Zato ka ma vero. Voditelje države, Vidite, kaj pomeni za dobrobit države vera? Branite jo.
Beltinci:. Na Vüzem so se do krvavoga zbili : pri Cigiiti Bitje je nastalo iz ne krščanskoga maščevanje, stari dug je šteo Sodnik plačati.
D. t endáva Vlomili so v pivnico Horvat S. Jožefa, Oltarskoga cehmešfra i njemi nekaj vina spiti,
Najvekši kvár so njemi napravili, ka so njemi dveri i zapore vse pokvarili. Sam pa še zavolo toga v beteg spadno, prehlado se pri oglevanji kvara i pljüča so se njemi z vužgala.
Prva vini pri žiti se je pri nas na Dolenskom že k vüzmi prikazala. Jako rano. Naj samo stari pregovor ne de meo prav; Késna Žetva rena vlat.
Črensovci. Bivša Poštarica, -gd. Némethy Marjeta je sprejetav poštno slüžbo. En mesec de se mogla prle vaditi v slovenskom jeziki potom pa zastalno nastopi slüžbo v Črensovcih.
Beltinci. Za Temlin Treze, siroto je Balažic Matjaša mati plačala Novine.
Zavüpana mi je odaja
7 plügov goric v večih falataj, 12 plügov zemlje i edne gostilne (krčme). Küpci naj se obrnejo na mene Dr. NÉMETHY VILJEM, odvetnik v D. Lendavi.
Dom i svet.
Jugoslavija. Püšpeki so ponüdili na razdelitev svojo zemlo. Stavka (štrajk) železničarov se dokončava. Regent Aleksander i Pašič sta ozdravela. Na mirovno konferenco v San Remo naši poslaniki neso šli, pogodbe z Talijani neso še dokončane. Čehoslovaška. Volitve so dokončane. Največ glasov so dobili Socialni demokrati (Čehoslovaški, nemški i madjarski). Za njimi -najtrdnej stoji krsčanska stranka, štera je še v nevernoj Pragi dobila tri poslance (kovete), bila bi po še več dobila, če ne bi preganjanje proti njej tak veliko bilo. Madjarsko. Minister za Padanje zadeve (belügyminiszter) je dr. Dömötör Mihal, za mnenje Zadeva pa (külügyminisztei) grof T e-1 je k í Pavel imenüvan od ravnitela državnoga Cena. kož je spadnpla na 60 K, meso na živo vago pa na 12 K. Krščanska stranka se je razbila, više 50 poslancov je izstopilo Iz nje k teh namen je brez krščanske stranke samostojno voditi vlado proti židovom, šterim nikših pravic nešče priznati. Vodi to stranko Friedrich, bivši minister. Slovaško. Na zahtevo Slovakov so Čehi mogli privoliti, ka se Slovaki bodo sami ravnali po slovaškom ministerstvi, štero de v Vra-tislavi (Požoni) stanüval. Japonsko. Japonci močno napredüjejo v Shodnoj Sibiriji i zandrügim zavzemajo ruske varaše.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.