LETO XLIV, ŠT. 6 Ptuj, 7. februarja 1991 CENA 10 DINARJEV VROČA TEMA HLADNIH DNI Ogol ufana zvestoba Perutnininih direktorjev \ Ptuju in okolici liro/i \eliko govoric. Kah\ da se ljudje živo zani- majo /a dogodke, ki jih zadevajo tako ali drugače. Toliko \ečje postane zanimanje za na pol prikrite dogodke, za take. o katerih marsikdo nekaj ve, nihče pa jih ne more potrditi. Tako se sliši o nameravanem odstopu predsednika kolektivne- ga poslovodnega odbora Peru- tnine Alojza Gojčiča, kar je ome- njeni sam potrdil novinarju De- la, in tudi to, da delavski svet njegovega odstopa ni sprejel. Je pa delavski svet sprejel in verifi- ciral njegove smernice, zapisane v desetih točkah. Govorice, katerih resnica je skrita za ploto\ i podjetja, ne ve- mo pa, ali je tam kolektivu znana in pojasnjena, se nana.šajo tudi na kadrovske menjave v Perutni- ni. Tudi to, kdo in zakaj je bil premeščen, so govorice in so morda šle na živce tudi tistim, ki so bili predmet premeščanja. Menda so nekateri med njimi zahtevali pojasnila v tovarni- škem glasilu Ptujski perutninar. Čakali so na prvo številko, še na drugo, pa nič. Zato smo se odlo- čili, da njihovo stališče in infor- macijo o tem povemo prek jav- nega medija. Pogovarjali smo se z inženirjem agronomije Slav- kom Brglezom, do 15. januarja direktorjem investicijskega sek- torja, diplomiranim inženirjem agronomije Francem Ribičem, bivšim direktorjem PE Tovarna krmil, in magistrom Francem Kacem diplomiranim veterinar- jem, bivšim direktorjem PF. Star- ši. Poleg njih je bil na drugo de- lovno mesto premeščen še inže- nir Franc Zupanič. direktor PE Brojierji. Njihova zgodba sega v čas pred dobrim letom dni, kr so bili za štiri leta imenovani na ome- njene funkcije. Potem pa v 15. november lani. ko je predsednik z vsakim posebej ob prijatelj- skem stisku roke — podpisal in- dividualno pogodbo. Na seji delavskega sveta 14. ja- nuarja je bil v razpravi pisni predlog predsednika poslovod- nega odbora. Eden teh predlo- gov se je nanašal tudi na ukini- tev direktorjev resorjev. V zvezi s tem je Slavko Brglez, tako piše \ zapisniku, vprašal: Kakšni so ar- gumenti za ukinitev direktorjev sektorjev? V primeru, daje vmes samo velik osebni dohodek, so- glaša, če pa je vmes slabo opra- vljeno delo, čuti veliko krivico. Pred dvema mesecema, ob pod- pisu pogodbe, mu namreč česa takega nihče ni očitaj. Ko je dal predsednik delav- skega sveta na glasovanje deset sklepov, so se delega'i glasova- nja vzdržali. Glasovali so pono- vno na intervencijo in pojasnilo predsednika delavskega sveta, predsednika in enega podpred- sednikov poslovodnega odbora. Tokrat so bili sklepi sprejeti. Med drugim je to pomenilo tudi ukinitev delovnih mest direktor- jev in sistemiziranje novih delov- nih mest — vodij sektorjev. No- va delovna mesta niso več opre- deljena kot dela > posebnimi po- oblastili in odgovornostmi. Prejš- nji direktorji sektorjev so postali po novem vodje, med njimi pa ni bilo inženirja Brgleza; ta je bil premeščen v razvojno službo. Poleg tega pa meni, da je potreb- no statut, ki zahteva direktorje sektorjev, spremenili z referen- dumom, se čudi takšnemu ravna- nju vodilnega moža podjetja. Ra- zrešen je bil torej človek, ki je Perutnini zvesto služil od leta 1957, ki je lani dobil zlato plake- to Ivana Tomažiča in denarno nagrado v višini poldrugega osebnega dohodka, in sicer za uspešno izvedeno investicijo v mesni industriji, največjo doslej v zgodovini Perutnine. Ob koncu seje delavskega sveta je Alojz Gojčič delegate obvestil, da bo v skladu s svojimi pooblastili in odgo- vornostmi opravil nekaj kadrovskih zamenjav. Franca Kaca, Franca Ribi- ča in Franca Zupaniča so že čakale odločbe o premestitvah. Prva sta se morala naslednje jutro javiti v razvoj- ni sektor, tretji v PF Stari starši. Ob- razložitve za tako odločitev predsed- nika poslovodnega odbora niso dobi- li, čeprav jim je nekaj časa pred tem obljubil pogovor na štiri oči. Prizade- ti se pritožujejo predvsem nad nači- nom kadrovskih menjav. Inženir Ri- bič je v podjetju od leta l%7. magi- ster Kac od leta 1%.^. Podjetje je ra- slo z njimi. Tudi po njihovi zaslugi je Perutnina kljub sedanjim težkim ča- som uspešno podjetje, lak odnos je zanje ponižujoč. Ko so namreč na- slednji dan prišli v službo, so na nji-, hovih mestih sedeli drugi ljudje, no- benega prevzema in predaje ni bilo. iTudi magister Kac je za svoje delo prejel zlato plaketo Ivana Tomažiča. pa medaljo dela. Vsi govorijo o ogo- ljufani zvestobi podjetju in osemletni zvestobi sedanjemu predsedniku KPO. Le-ta ^e v svoji odločitvi sklicu- je na 57. člen zakona o podjetjih. Ta zakon in ta člen pa govorita izključno o pravici direktorja, predsednikov ko- lektivnih organov vodenja ne pozna. Torej je po mnenju prizadetih njegov ukrep pravno vprašljiv. Sicer pa je to /e druga /godba, ki sega do teg;'. da morajo dru/bena podjetja do .''0. junija letos ukiniti ko- lekti\ne poslovodne odbore in ime- novati direktorje o/iroma vršilce dolžnosti direktorja. .lo/e IkaCič ^-UVODNIK-^ Pravila lepega vedenja Morda luislcdnjc pisanje sploh ne sodi vpiarinCiu okvir. Mor- da f^rc res za malenkost, nepomembno, obrobno iver v slovesnosti slovenskega kulturnega praznika. Oljenko. najvišje priznanje ptujske občine za dosežke na kul- iiirneni področju, je kol pravni naslednik nekdanje kulturne skup- nosti podedovala občina. .4 poslanci njene skupščine o tem nič ne vedo. pa tudi samo priznanje še ni uspelo dobiti ustreznega akta. na osnovi katerega ga podeljujejo. Izvršni svet je to prepustil odboru za kulturo, ki je ta hip še ostal od nekdanje kulturne skiipiuisti. Odbor je opravil svoje delo v skladu s pravilnikom, ki so ga sprejeli delegati takrat še kulturne skupnosti. Izvršni svet. pravočasno opozorjen prek ministric za kul- turo še pred volitvami in spet po njih. ni uspel pripraviti ničesar t) priznanju, ki ga zdaj podeljuje občina. Vladi se pač ni zdelo po- membno obremenjevali dnevnega reda svojih sej s točko o prizna- njih nekdanje kulturne skupnosti, saj ima vedno več dela sama s se- boj lista pred volitvami in ta po njih. Nekaj zanjo tako obrobnega kol so priznanja za kulturo je še prepustila odboru za kulturo in mu v tem dala široka pooblastila, tokrat tudi za sprejem odločitev, za vse ostale naloge pa je bil in še ostaja la odbor, zgolj posvetovalno telo. Ne gre za Jormalizem. gre za odnos, če hočete "kulturni" od- nos do tega. kar je podedovano, do tistih, ki so dobili to priznanje, gre za dolg kulturnim delavcem, ki jim tudi ob letošnjem prazniku, kot že toliko prej. nimamo kaj obetali. . . Gre za kiilliirno dejanje priznanja samega in listih, ki ga podeljujejo. Praznik, tudi kulturni, naj bi bil namenjen tudi temu. da bi se obrnili sami vase in premislili, kaj smo in kaj hočemo tudi sami pri- spevali k slovesnosti trenutka. Iiidi tako. da urediitu) "Uninalnosi« okrog »kakšnega« priznanja. k(uikrelno v ptujski občini Oljenke. Morda je lo res malenkost.' Drobec, ki sicer ne zgrne črnili oblakov na slovesne trenutke, je pa stvar dobrega okusa in ne nazadnje pra- vil lepega vedenja. Nataša Vodušek Dobrodelni koncert za poplavljene presegel vsa pričakovanja Baročna dvorana minoritskega sa- mostana je bila minulo nedeljo daleč premajhna, da bi lahko sprejela vse ki so želeli / udeležbo ha koncertu pri- spevati denar za poplavljene družine v Savinjski dolini. Glasbeni in likovni umetniki (predstavili smo jih v prejš- nji številki) so razdali tokrat svoje znanje v dobrodelne namene in števil- ni obiskovalci so jih navdušeno po- zdravili, še posebej dolg aplavz sta požela sopranistka Dunja Gužner- Spruk in tenorist .lanez Lotrič. Veliko pa je bilo tudi obiskovalcev, ki so ku- pili likovna dela domačih ustvarjal- cev. Tako zbranemu denarju je prispe- vala tudi Kmečka zveza — ljudska stranka in sponzorji dobrodelnega koncerta (Perutnina. Pokrajinski mu- zej. Kreditna banka - enota v Ptuju. A Banka — ekspozitura v Ptuju, za- sebnika GomiJšek in Jurančič). Dve- ma družinama je bilo izročeno po 6().()0() in eni družini .^O.OOO dinarjev, izkupička dobrodelnega koncerta (5.000 dinarjev) pa bo deležna tudi družina iz Vitomarcev. ki je lani po- gorela. Ob koncu gre izreči iskrena hvala človeški humanosti in pripravljenosti pomagati v nesreči; posebno prizna- nje Slovenskim krščanskim demokra- tom občine Ptuj. ki so pripravili kon- cert, še posebej odvetnici Boženi Čač- kovič. ki je nosila glavno breme orga- nizacije. N. V. SLOVENSKA BISTRICA Imena so že znana Poslanski klub Demosa \ Slovenski Bistrici je minuli petek razpravljal o kandidatih /a župana občine in o mandatarju /a sestavo vlade. O kan- didatih, ki jih bo Demos predstavil na prvi skupščinski seji (predvidoma pri- hodnji teden), so pred tem razpravlja- le vse Demosove stranke in poslanci teh strank so jih sprejeli brez pri- pomb. Za občinskega župana je predlagan Ivan Pučnik iz ( rcšnjevca. član SKZ IS. sicer pa občinski in republiški pt)skinec. v Družbenopolitičnem /bo- ru, /a mandatarja pa Maks Hohler. dipl. ing. lesarstva, član SDSS. posla- nec v /boru krajevnih skupnosti i/ Oplotnice. zaposlen v LIP Slovenske Konjice v enoti stavbnega pohištva Oplotnica. Vida lopolovec France Mihelič v Cankarjevem domu Danes ob I.S. uri bodo v galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani odprli razstavo slik. pastelov in grafik Franceta Miheliča. Na včerajš- nji tiskovni konferenci je o Miheličevem delu govoril Zoran Kržišnik. direktor Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani. V drugem delu pa so predstavniki ptujske občine in muzeja predstavili še Kurentovanje 91. Prav Miheličeva upodobitev kurenta je zaščitni znak ptujskega kurentovanja. _______ , N^V- Dober zaslužek pri Kurentovanju '9i ()r>jani/acijski odbor kurenolvaiije 91 \al)i k sodel(»anju pri prodaji vstopnic o/, pusinik kap M'čjc število aktivnih proda- jalcev > nedeljo. 10. februarja. N si. ki jih prodaja /anima, se prijavite na liirist biroju. Ptuj. I r>; s\(>h<»de 4 (nasproti pošte), kjer prejmete tudi prodajni ^ I ntaterial. ^ I Hvala /a sodelovanje! Organizacijski odbor 5 2 - DOMA IN PO SVETU TEDNIK 7. februar 1991 - Tujci obljubljali, Ptujčani uredili v Mercatorju-Investi Ljublja- na, investitorju gradnje hotela Zlati noj, so še pod Vidmarjevim vodstvom napovedovali tuje vla- gatelje. Tudi pozneje (pod dru- gim direktorjem) ni bilo nič dru- gače. Od obljub pa se tudi v tu- rizmu ne da živeti, zato Investi ni preostalo drugega, kot da je z javnim razpisom v Delu povabi- la k sodelovanju morebitne do- mače vlagatelje. Firma B. I). P. (hotelirstvo in trgovina), ustanovili so jo Drago Kaučič, Branko lVlayr in Peter Vilfan, je uspela podpisati po- godbo z Mercatorjem Investo Ljubljana, da pod določenimi pogoji pridobi Zlati noj za opra- vljanje hotelirske dejavnosti. Z njo prevzema velike obveznosti v finančnem in programskem po- gledu. Objekt je dolžna usposo- boti do take mere, da ga bo mo- goče registrirati za visoko kate- gorijo »B«. Drago Kaučič je povedal, da so v času pogajanj z Mercator- jem Investo skupno izdelali razi- skavo tržišča, program poslova- nja in ovrednotili posel za pet let naprej. V tem času se je firma B. D. P. povezala s tujci in z njimi sklenila pisne dogovore o po- slovnem sodelovanju. Že med delom v tujini, kjer je imel redne stike s turističnimi delavci, je D. Kaučič ugotovil, da so tujci veli- ko bolj naklonjeni poslovnemu sodelovanju kot vlaganjem. V hotel bodo prihajali tuji gostje, ki bodo v f*tuju »polno« živeli. Programski paketi bodo sestavljeni tako, da jim ne bo niti minuto dolgčas. Novi turistični delavci, gre za strokovnjake z ra- zličnih področij in močnimi vez- mi doma in v tujini, si bodo pri- zadevali za razvoj visokega turiz- ma. I'ri tem bodo delali z roko v roki s ptujsko občino. Razvijali bodo kongresni in poslovni turi- zem, organizirali strokovne semi- narje, najrazličnejše prireditve in uresničevali druge potrebe so- dobnega turista. Hotel Zlati noj je v obrtniškem in instalacijskem pogledu v glav- nem končan. V marcu bodo opravili zaključna gradbena in obrtniška dela, zatem pa ga zače- Hotelske sobe čakajo le še na opremo, več dela pa bo še v pritličju, kjer bodo restavracija in drugi prostori. (Posnetek: M. Ozmec) li opremljati v stilu visoke kate- gorije »B«. Firma B. D. P. bo Zlati noj usposobila s pomočjo domačih in tujih kreditov, za ka- tere že imajo dogovore. Novi ptujski turistični delavci gredo po besedah Branka Ma- verja v veliko tveganje, a so opti- misti. Želijo, da bi Ptuj resnično turistično zaživel. Ob tem pa vse do odprtja hotela želijo ohraniti anonimnost: poleg tega se s pre- teklostjo in z vsem, kar se je že dogajalo okrog gradnje, ne želijo obremenjevati. MG POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ VAS OBVEŠČA, da je razstava slik In akvarelov akademskega slikarja Janeza Šibile v razstavnem paviljonu — starem stolpu ob Dravi podaljšana do 17. 2. 1991. Razstava je na ogled vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 12. ure. V PRVI POLOVICI LETA 30 NOVIH STANOVANJ Bomo še gradili družbena stanovanja? Vprašanje, na katerega si ne zna \ tem trenutku nihče odgovoriti. Stanovanjsko gospodarstvo je / ukinitvijo samoupravne interesne skup- nosti ostalo v nekem vmesnem prostoru, kjer čaka na novo zakonodajo. I a pa predvideva, da naj hi dosedanjo stanovanjsko pravico zamenjala najemna pogodba, a katero hi si sedanji stanovalci zagotovili streho nad glavo, četudi se menja stanodajalec. Dve leti naj hi imeli čas, da razmi- slijo, ali bodo stanovanje, v katerem prebivajo, odkupili, oziroma zbira- jo denar za 20 odstotni polog od vrednosti stanovanja, če bodo stanova- nje kupili. Imeli pa bodo pri nakupu Ml-odstotni popust. V ptujski občini so lani zgradi- li 38 stanovanj s skupno površi- no 2.353 kvadratnih metrov v bloku Cl v Rabelčji vasi za- hod v Ptuju. Se ta mesec pa naj bi v tem bloku predali ključe 30 novim stanovalcem. Vsa stanova- nja so odkupljena, zadnja cena kvadratnega metra pa je bila 13.480 dinarjev. Cena se je na- mreč spreminjala vsak mesec v odvisnosti od rasti cen. Že lani pa je bila sklenjena pogodba za gradnjo novega bloka C2 v Ra- belčji vasi — zahod. Gre za dve lameli s 30 stanovanji, ki naj bi bili dokončani še v letošnjem le- tu. Lani je bila rekonstruirana tu- di toplotna postaja na Ziherlovi ploščadi v Ptuju, v Kidričevem pa so nadaljevali zgradnjo toplo- vodnega razvoda ter priklop blo- kov na skupni toplotni sistem. Treba je tudi vedeti, da je hkrati s stanovanjsko gradnjo potekala tudi gradnja infrastruk- turnih objektov, to je komunalna oprema zemljišč za družbeno usmerjeno gradnjo. Naročena je bila tudi tehnična dokumentacija za prostorsko ureditev starega mestnega jedra. V izdelavi je še projekt za gradnjo razvodov za plin v starem mestnem jedru. Ta- ko bi se izognili množici indivi- dualnih kurišč, kar bi prispevalo k čistejšemu zraku nad mestom, zaščiti kulturnih spomenikov in ne nazadnje tudi varčevanju z drugimi viri energije. V blokih v Rabelčji vasi zahod (.T, C"2 im C3 pa so napeljave za plin že vgrajene. Le to se še ne ve, kdaj bo Ptuj plin tudi zares dobil. Revitalizacija mestnega jedra Ptuja, ki se je pričela predlani kot usmerjena in načrtovana ak- cija v Prešernovi 10, seje lani na- daljevala v Cankarjevi 6 in 8, kjer naj bi še letos dokončali 8 stanovanj in tri poslovne prosto- re, v drugi polovici leta pa naj bi pričeli prenovo Cankarjeve 5, kjer gre prav tako za poslovno- stanovanjski objekt. NaV Zbori ptujske skupščine bodo zasedali 19. februarja Pokrajinski muzej Ptuj je na nedavni seji čla- nom ptujskega predsedstva predstavil projekt tur- querij, predmetov oziroma slik, ki so jih izdelali evropski mojstri na »turški način« ali pa so turške- ga porekla. Ptujski muzej ima največjo zbirko tur- querij v Evropi. Člani predsedstva skupaj z mini- stroma za kulturo in turizem so v celoti podprli ta projekt. Razstava naj bi bila na ogled od aprila do decembra leta 1992 v pritličju, prvem nadstropju in na dvorišču ptujskega gradu ter v grajski resta- vraciji. Zakaj je pravzaprav muzej želel predstaviti ta projekt predsedstvu? Ne gre za to, da bi muzej do- bi! pristanek za strokovno delo v zvezi z razstavo. Gre za drugi del razstave, v katerega naj bi se vključili tudi drugi, ki sicer nimajo z muzejsko de- javnostjo nič skupnega, posredno pa jim prav mu- zejska dejavnost privablja goste in kupce najrazli- čnejšega blaga. Torej gre za finančni efekt drugih, ki bi želeli sodelovati v tem projektu. Do sedaj so pokazali interes tekstilci. Kompas in tudi Avstrij- ci; slednji predvsem zaradi tega, ker sodeluje s svojim tekstom v katalogu tudi avstrijski zgodovi- nar dr. Maximilian Grothaus; on je bil med prvi- mi, ki so opozorili na bogato zbirko turquerij v ptujskem muzeju. V nadaljevanju seje so se člani predsedstva, ki vedno bolj prevzemajo vlogo izvršnega sveta, po- svetili pripravam na II. sejo vseh treh zborov skupščine. Ta bo 19. februarja; pred tem se bodo delegati sešli 15. februarja na ločenih sejah, da se izognejo zapletom na skupnem zasedanju. Gre za to, da bi se vsak zbor na samostojnem zasedanju seznanil z gradivom za skupno zasedanje in bi po- tem na skupnem zasedanju lahko že usklajevali stališča in predloge zborov ter sprejeli sklepe. Prvi del skupnega zasedanja bo delovni, v drugem delu pa naj bi delegati odločili med dvema kandidato- ma za mandatarja izvršnega sveta (Branko Bru- men in Janez Vrečer). Če bo eden od njiju dobil potrebno večino, bodo dnevni red skupnega zase- danja razširili tudi na volitve predsednika in čla- nov izvršnega sveta. NaV ČE STE NAPETI, ČE VAM GROZI STRES ... Za vas je brainstation življenje v 20. stoletju je vse prej kot lepo. Človeka napadajo številne bolezni: nekatere so pra- ve, druge mu pripisuje statistika. Posameznik mora biti že kar mo- čan, da se jim upre. Zato je za današnjega človeka izjemnega pomena skrb za nego telesa. Ne gre za umivanje z vodo in milom, gre za relaksacijo možganov, za izboljšanje inteiegenčnih in be- sednih zmogljivosti. Danes so v Evropi saloni za sinhrono ener- getiziranje možganov, za »mo- žganski jogging«, za »možganski building« ali kakorkoli se že imenujejo najnovejše mode pri- klapljanja na razumske stroje, ki spreminjajo dejavnost možgan- skih celic in samodejno spremi- njajo zavest. Pri nas so naprave za spremi- njanje človekove zavesti še zelo redke. Temu primeren je odziv. Nezaupljivost, tudi posmehova- nje je logična posledica v deželi, kjer sta povezovanje preučevanja možganov in uma odrinjena na obrobje. Brainstation (naprava za spre- minjanje človekove zavesti) delu- je na možgane m s tem na celot- no človekovo telo z optičnim, zvočnim in elektromagnetnim spodbujanjem. Kdor je vsako- dnevno pod pritiskom, kdor je pred pomembnim nastopom, pa ga v prsih tišči, ga je strah tega in onega, lahko poišče pomoč pri dr. Tugomiri Mudnič, specialist- ki psihiatrinji. Program relaksa- cije izvaja v Jadranski ulici 13 (Narodni dom). Poklicati jo je potrebno na telefonsko številko 772-073. Program se izvaja indi- vidualno in v tajnosti. Dr. Tugomira Mudnič pri delu z napravo, ki človeku omogoči popolno sprostitev. (Posnetek: KOSI) Po specialističnem izpitu iz psihiatrije je dr. Mudničeva opravila tudi podiplomski izpit za elektroencelografijo (slikanje možganske funkcije) in je za zdaj edina v ormoški bolnišnici, ki analizira te izvide. Po valovih lahko ugotovi, ali gre za normal- no delovanje možganov ali že za kakšno motnjo. Program relaksacije izvaja v okviru svetovalnih storitev za ne- go telesa. Njene nasvete poznajo obiskovalci Fitness centra pri Benčiču v Prešernovi, v Toplicah pa se ukvarja tudi z akupunktu- ro. Tako se je s sistemom trajnih igel odvadila kajenja. Nihče od sodelavcev ni želel biti poizkusni zajec, zato je poskusila na sebi — in uspela. Akupunkt-ura po- maga tudi proti debelosti, z elek- troakupunkturo pa pomaga ti- stim, ki jih je »zasekalo« v križu, a bi se radi hitro vrnili na delo- vno mesto. Za vsakogar, ki se želi ukvarja- ti s kakršnokoli aktivnostjo, je zelo pomembno ugotoviti, do kod se lahko obremeni. Vsaka preobremenitev bolj škodi kot koristi. Tudi zato je pomembna strokovna pomoč v fitnees klu- bih in drugod. Dr. Tugomira Mudnič je pro- gram relaksacije ponudila števil- nim možnim uporabnikom. Po- sebej ga priporoča starejšim, saj se pri njih najbolj hitro vidijo spremembe na možganih in ma- nagerjem, ki živijo pod hudim pritiskom. Sodobni človek se zdaj, ko je z avtomobili in hitrostjo osvojil zunanji prostor, vse bolj usmerja k preučevanju notranjega. Zara- di pomanjkanja časa ga ni zmo- žen dolgo preučevati, zato bo ra- je uporabljal napravo, ki mu bo takoj ponudila blažena stanja za- vesti in sodobno hitro razsvetlje- vanje. Ni -daleč dan. ko bosta sprememba možganskih valov in frekvence pomagali ljudem, da bodo nekega dne lahko opustili kemična zdravila. MG ZALIV: Irak je v noči na ne- deljo že desetič od pričetka voj- ne z raketami napadel Izrael. Sa- dam Husein se ni pripravljen po- govarjati o miru, svojim povelj- nikom pa dovoljuje uporabo vseh sredstev, tudi kemičnega orožja. Rakete izstreljuje Irak tu- di na Savdsko Arabijo oziroma Riad. Zavezniške sile seveda na- daljujejo bombardiranje iraških položajev, tokrat severno od me- sta Kafdži. Konec minulega ted- na so tja vsuli okoli 240.000 bomb in raket. Naj omenimo še to, daje iraška vlada Kurdom na severu Iraka zagrozila, da bo proti njim uporabila kemično orožje, če bodo pomagali zavez- niškim silam. DAVOS: V tem švicarskem mestu so se srečali predstavniki dežel, ki so članice Svetovnega gospodarskega foruma. Sef rim- ske diplomacije de Michelis seje na tem srečanju sestal tudi z Ja- nezom Drnovškom in Franjom Tudmanom. De Michelis je po pogovorih povedal, da sicer pod- pira enotno in celovito Jugosla- vijo, vendar podpira demokratič- ne načine reševanja in nasprotu- je uporabi sile pri reševanju poli- tičnih problemov. Še posebej nasprotuje morebitni intervenciji jugoslovanske armade na Hrva- škem. Predlagal je tudi, naj Ev- ropska skupnost opozori Beo- grad, da poseganje po sili ne pri- de v poštev. Drnovšek se je v Davosu sre- čal tudi s predstavnikom nemške Bundesbank in z guvernerjem švicarske centralne banke. Obe finančni ustanovi sta obljubili pomoč pri vzpostavljanju sloven- ske centralne banke. • • • JLŽNOAFRI^KA REPUBLI- KA: Njen predsednik De Klerk je napovedal, da bo odpravil še zadnje tri apartheidske zakone. Pri desničarskih belcih je naletel na protest, pri črnskem prebival- stvu pa na nezaupanje. Prvi so zapustili parlament, drugi pa so pripravili množične demonstraci- je, češ da je proces prepočasen. Nelson Mandela, voditelj- Afriškega nacionalnega kongre- sa, se zaradi zdravstvenih vzro- kov ni udeležil protestov, je pa ponovno poudaril zahtevo po razpustitvi belskega parlamenta, volitve v ustavodajno skupščino in ustanovitev prehodne vlade. BUDIMPEŠTA: Madžarska vlada je uvedla uradno preiska- vo o morebitni tajni prodaji orožja polvojaškim formacijam na Hrvaškem. O rezultatih bodo obvestili jugoslovansko vlado. To odločitev je sprejel madžarski premier osebno, saj želi ohraniti prijateljske odnose z Jugoslavijo. TIRANA: V Albaniji so voli- tve napovedali za 31. marec. Al- banska opozicija, ki je združena v Demokratski forum, je že izde- lala svoj volilni program. Glavne točke so: pomoč ljudstvu Koso- va, zasebna iniciativa in zemlji- ška reforma, izboljšanje življenj- skega standarda. V programu na- povedujejo tudi podporo boju kosovskega ljudstva za samo- opredelitev. Če bi stranka na vo- litvah zmagala, bodo njeni prvi ukrepi privatizacija državnih sta- novanj, trgovine, restavracij in hotelov, uvedba delničarstva v podjetjih in privatizacija kmetij- skih zemljišč. PAKISTAN: Severovzhodni del Pakistana je v petek prizadel močan potres. Zemlja se je tresla z močjo 6,7 stopnje po Rirhterje- vi lestvici. Najtežje so prizadeta planinska območja ob afgani- stanski meji. Po neuradnih po- datkih je mrtvih nekaj stotin lju- di, v Afganistanu okoli 200. pripravila: d. 1. TEDNIK - 7. februar 1991 SESTAVKI iN KOMENTARJI — 3 Cesta in gostilna - pravi prostor za mlade? / naslednjim prispet kom ne bomo odkritali \mcriki; Je tudi nismo nnmeni\lui. /eleli smo sumo i/tedcti, kuj ljudje mislijo o problemu niLidih \ Ormožu, ki prostoru, kjer bi polekule njibo>e iikti\nosli, nimajo, (edalje \eč mladih išče stoj prostor t gostin- skih lokalih. Starostna meja se pri tem pomika čedalje bolj navz- dol: biljardnico obiskuje čedalje teč osnotnošoleet, in to tudi ob t ečerih. V Ormožu ni prostora za mla- de. Tuintam so si ga na tak ali drugačen način, prek nekdanje ZSMS uspeli izboriti, vendar so bile okoli teh prostorov vedno razne zgode in ne/gode Vsa ne- sreča je bila v tem, da so imeli svoj prostor ali klub vedno s spalnem naselju od tistega \ Poštni ulici do nekdanjega pri Abonentu. Ormožani »srednjih let« še vedno vedo povedati, kaj vse se je »dogajalo« pri Abonen- tu, v klubskem prostoru mladih, pred več kot petnajstimi leti. Vse te zgodbice, tako ali drugače privlečene za lase, so bile pogo- sto vzrok tudi v zadnjih letih, ko so mladi zaprosili za ta ali oni prostor, da ga nisi) dobili. Mnogi so jih odpravili, češ saj ste imeli svoj prostor, pa ste ga zapravili, ob tem pa najbrž malo mislijo, da so se menjale generacije, pa morajo še vedno trpeti za »gre- he« tistih od prej, prostor, kjer bi se družili, pa nujno potrebujejo. Prostor v Poštni ulici, ki so ga imeli pred več kot petimi leti, je bil ponesrečeno izbran. Nad njim je stanovanjska hiša in v njej večinoma starejši ljudje, ki želijo imeti nočni mir, mladi pa. ko jih pride več skupaj, so radi glasni in se največkrat za pozne nočne ure ne menijo kaj preveč. Podobno je bilo tudi pred dobri- ma dvema letoma z diskom, ki so ga imeli v nekdnajih prostorih Kombinatove družbene prehra- ne. S Tomažem Bolcarjem, zad- njim sekretarjem sedaj že bivše ZSMS sva se pogovarjala o mla- dih, njihovem prostem času in Tomaž Bolcar (Foto: V. T.) prostoru. Menda bi bila za de- javnost mladih še najbolj primer- na grajska klet, v katero so števil- ni prizadevni mladinci Ormoža in okolice \ minulih letih vložili veliko truda. Tomaž Bolcar: »Cjrajska klet, ki bi bila najprimernejši prostor za mlade, je še vedno v enakem stanju, kot je bila takrat, ko je obstajala še ZSMS. V njej pripra- vlja od časa do časa skupina mladih glasbenikov razne ročk koncerte, vendar nima denarja za dokončno ureditev. Veliko še manjka — od sanitarij do belje- nja sten. Ker gre trenutno slabo tudi ormoškemu gospodarstvu, bi od njih težko pričakovali de- narno pomoč. Ob tem pa mladi za svojo dejavnost še \edno ni- majo prostora. Trenutno lahko hodijo samo še na kegljišče v or- moškem hotelu, sedaj v hotelu ni več niti diska; tuje še biljardnica v mostovžu, tja pa zahajajo tudi tisti, ki so še krepko v osnovno- šolskih razredih to pa je že druga plat medalje. Poleti so tu še cesta, nvstna graba, igrišče za tenis in poletno kopališče, zvečer pa ponovno kegljišče, biljardnica in kakšna gostilna. Prejšnja leta smo v času zimskih počitnic or- ganizirali številne zanimivosti in tako vsaj za silo zapolnili vrzel pri izrabljanju prostega časa. Se- daj upadajo tudi te aktivnosti; lahko bi rekel, da za njih ni več takšneiia zanimanja kot prejšnja leta.« Nataša Jenuš iz Ormoža, dija- kinja srednje družboslovne šole Nataša Jenuš (Foto: NaV) v Ptuju, razmišlja takole: »Brez dvoma cesta in gostilna nista pravi prostor za mlade. Menim, da bi nujno potrebovali kraj, kjer bi se shajali tudi osnovnošolci, predvsem višja stopnja, vendar pa ne vsi ob istem času. Seznam krajev, kjer se mladi lahko shaja- jo pozimi, je zelo kratek: kegljiš- če, biljardnica, in če ni preveč mrzlo, tudi cesta. Poleti imamo v Ormožu bazen, mestno grabo, te- niška igrišča, /\ečer pa se pono- vno srečujemo na kegljišču ali v biljardnici. Razmišljam, da bi morali mladi imeti prostor, kjer ne bi obremenjevali odraslih. To bi bila grajska klet, odmaknjena od spalnega naselja, v njej pa je potrebno še marsikaj narediti. Prav je, da gredo mladi ven, ker pač vsakdo hoče imeti zase nekaj \eč prostora, svobode in proste- ga časa, da se sprosti; tudi os- novnošolci, vendar pa ne zvečer okoli 22. alt 24. ure, temveč po- dnevi, mogoče kakšne dve ali tri ure po šoli. Nekdo bi moral prevzeti grajsko klet in razmišlja- ti o ponudbi mladi generaciji; tam bi se lahko sestajali, se po- govarjali, vrteli svojo glasbo.« O tej problematiki razmišlja tudi ravnatelj osnovne šole Or- mož Bojan Burgar: »Povsem na- ravno je, da si mladi želijo razve- drila, zabave in družbe. Prav je, da jo imajo, ni pa prav, da je za premnoge to samo lokal, cesta ali kaj podobnega. Prosti čas, ko- likor ga imajo ob učnih in drugih obveznostih, bi bilo prjv, da iz- koristijo tudi aktivno kori- stno, vendar razvedrilno, spro- stitveno. Premalo je v kraju listih, ki zaidejo v knjižnico, ki so aktivni v različnih kulturnih in športnih društvih, hkrati pa jih je veliko. brez katerih bi težko živelo kul- turno, športno in še kakšno življe- nje, vendar premalo. V kraju je veliko aktivnih društev, organi- zacij: Z KO, Društvo prijateljev mladine, roki)metni klubi strel- ske družine, radioamaterski klu- bi, klub borilnih veščin . . . Pro- stor za delo in ustvarjalne aktiv- nosti je in bi ga bilo dovolj, prav tako pa tudi posluha, če ne bi bi- lo vedno nekaterih pomanjklji- vosti. Boli me, ko v nočnih urah videvamo tudi osnovnošolce, ki Bojan Burgar (Foto: E. Žalar) bi že zdavnaj morali spati, v bi- ljardnici pri igri in še čem. Pre- pričan sem, da moti tudi starše, a kaj, ko je otrokom prav tam naj- lepše. Zakaj? To je vprašanje, na katero bomo morali čimprej najti skupen odgovor vsi Ormožani.« Kaj storiti, da bi rešili ta pere- či problem? Mogoče bi bilo naj- bolj preprosto (ko že govorimo toliko o zasebni iniciativi), da bi se nekdo spomnil in pripravil posebno ponudbo tudi za mlade, saj v Ormožu rasteta dva nova gostinska lokala, omenili pa smo tudi prostor v kleti ormoškega gradu. Razni klubi, ki so bili pod dežnikarstvom ZSMS, so preži- veli, potrebno je o vsem razmiš- ljati čisto na novo. Vida Topolovec Javnost dela, gospodarske težave, priprave projektov in drugo Ptujski izvršni svet je prejšnjo sredo prtič od stojega ustoličenja t lanskem juniju oziroma juliju na svojo sejo povabil novinarje. Razpra- vljal je o zasnovi projekta Kompleksni razvojni program za Haloze, iz- delavi podobnega načrta za Slovenske gorice, programu financiranja iz občinskega proračuna v prvem trimesečju letos, o teža t ah v ptujskem gospodarstvu, o dogovoru o usklajevanju davčne politike » letu 1991 ter odloku o davkih občanov v občini Ptuj v enakem obdobju. (jlede na to, da se razmere v ptujskem gospodarstvu zaostru- jejo iz dneva v dan, je izvršni svet predlagal, da se imenuje kri- zni štab, ki bo izdelal kriterije, na osnovi katerih bodo pomagali reševati gospodarske težave. Po- leg tega se želijo predstavniki ptujske vlade in predsedstva po- govoriti z direktorjeni maribor- ske banke o večji finančni pomo- či ptujskemu gospodarstvu. Zah- tevajo odgovor o pomenu ptuj- skega gospodarstva za maribor- sko banko in o tem, zakaj so sko- raj vsa podjetja, ko gre za Hnan- čno pomoč pri banki, razvrščeni v tretjo C skupino. S tem so jim praktično zaprta skoraj vsa vrata za morebitno pomoč. Pri izdelavi kompleksnega raz- vojnega projekta za Haloze se bo potrebno še posebej potruditi in ga temeljito izdelati, saj brc/ in- vesticijskih in drugih dokumen- tov republiškega vira ne bo. Po Zakonu o spodbujanju demo- grafsko ogroženih območjih v Sloveniji naj bi bilo kar 44 odsto- tkov slovenskega ozemlja neraz- vitega. Pričakovati je. da bo gle- de na velikost ozemlja in zelo majhna sredstva, ki naj bi se zbrala po tem zakonu, zelo težko priti do denarja. Občutek je. da bodo v posameznih občinah več denarja zapravili za izdelavo raz- nih projektov, kot g i bo zagoto- vil zakon. Pri tem pa ni zanemar- ljivo, da bo potrebno od 50 do 70 odstotkov denarja zbrati v posa- meznih občinah. Republiški izvr- šni svet pripravlja odlok, ki bo določil, koliko denarja bodo do- bili projekti na demografsko ogroženih, koliko v obmeinih ob- močjih. Posamezni občinski sekretaria- ti so dobili nalogo, da v najkraj- šem času pripravijo podatke o rednih in dodatnih aktivnostih v Halozah v tem letu in koliko de- narja bo za te namene v občin- skem proračunu. Ta je denar za posamezne izvajalce v prvem tri- mesečju letos zelo skopo odme- ril. Namenil jih je le za najnuj- nejše. Sicer pa se bo letos potreb- no še posebej [)otruditi pri polni- tvi občinskega proračuna, /.iio bo potrebno poiskati nekatere dodatne vire. Izvršni s\et je predlagal, da naj se preuči mož- nost sprejema odloka o komu- nalnih taksah, ki ga v itrugih oti- činah že poznajo. MCj ■pismo »od daleč< Pravzaprav ni I nikoli nc ho docela Jasno, kakšen zločin neki so storila slovenska plemena na balkanskem prostoru, da jih je najprej doletela kazen modi/ici- ranega boljševističnega režima, nato pa »demokratične večstran- karske volitve« zah.odnei^a lipa. Niti prvi niti ilrui^i sr\teni očitno ni osrečil ljudi v državi, ki se po- leg, nekaterih planetarnih zako- nitosti očitno nagnjeni k mazohizmu. Kako na- mreč drugače imenovati obnašanje predvsem poli- tičnih garnitur, ki se z ohcnia rokama otepajo tuje- ga kapitala tudi za ceno strašnih težav najprej ljudstva in nato njih samih. Pri nas Je po nekaterih podatkih pred stečajem več kot polovica podjetij oziroma okoli J milijone delavcev, po najbolj opti- mističnih variantah pa okoli 2 milijona Jugoslova- nov, pri čemer ni težko izračunali, koliko ljudi ho moralo nujno ostati hrez kruha. I Beogradu prav- kar potekajo pogovori z misijo Mednarodnega de- narnega sklada o podpisu novega siand hv aranž- maja, kar po kmečko pomeni novega posojila, v vrednosti milijarde dolarjev, medtem ko morebitni neuspeh pogajanja ponvni. da hodo mednarodni finančni krogi še dodatne J milijarde dolarjev usmeriti kam drugam. Federalne enote ne glede na barvo oblasti v tem trenutku potrebujejo kapital holj kot Sahara vode. toda mednarodni krogi zah- tevajo, da oh posojilih v aj poskušamo zaigrati la- žno enotnost. Toda mi hočemo dokazati »pokvarjenemu kapi- talizmu«, da smo rajši »lačni in suvereni- kol pa navidezno enotni vsaj tedaj, ko Je treba pač poknsi- rali še nekaj posojil, na katere kreditorji seveda ne računajo kot na dobro investicijo, temveč gre holj za zastopanje interesov svetovnci^a kapitala. Mi se seveda rajši igramo »partizanov in \enuev oziro- ma iistašev in čelnikov«. kar zculovoljiiie Ireiiiilne polrehe ljudi po zabavi, vendar se iilegnc/o spomni- li, da hi poleg igri' želeli sr ka/ kruha, cesar pa jim zaenkrat najbolj ileniokraliciii režimi lui svciii iic ponujajo. Največji dosežek zgodovine Balkana ho vseka- kor v tem. če nam uspe prehodno ohilolije ■>raz(lru- že\an;a« in pozneje »približevanja m prilizovan/a« preživeli hrez državljanske vojne, ki za .lugoslavijo pomeni enako kol niorehiina iipondni aloniskega (nožja v času hladne vojne. Oh hatkiuiski inentali- leti se seveda ne bi čudil, če kdo komu pac "pade na nož« oziroma da kot zadnji argunieni v medre- publiških spinih pride do uporabe tudi ■trdo prepri- čevanje«. Markovic sicer ponuja prehodni niodiis vivendi v obliki II božjih zapovedi, ki hi državo lahko rešile pekla državljanske vojne, loda repu- blike se še niso zedinile. ali bi spoštovale samo 7 ali vseh II zapovedi, med katerimi Je prav gotovo najbolj sporna tista: »Plačuj vojsko, da boš dolgo živel in ti bo dobro na Balkanu«. Ta država Je že imela državljansko vojno, ki jo je motil nemški vo- jaški stroj, vendar to še ni razlog, da nas svet ne bo samih pustil v krvi in znoju: solze pridejo šele kas- neje in prepozno. Vladimir VODUŠEK Dober den! Masten den. zaj predJašenkom. za kerega itak pravimo: Pust. pust. krivih in mastnih ust. Jaj. kak Je hitro toti Jašenk priša v deže- lo. Se niti si nesmo prajOpomogli od silvestrovanja, pa Je že priša praz- nik vseh norcof. pravzaprav ta pametnih. Saj so gnešji den takšni cajti. da boj norci na površje prihajajo, kak pa lisii resnično la pameini. Pri tem misliti še posebno na vojne, vojne grožnje, ropoian/e z orožjon . . . Vsi bi se samo sirelidi in medsebojno . letu. Preko jenk so oblekle »porhatnice« ali »drukance« - krila iz barhenta ali tiska (dru- ka). Ker so bila vrhnja krila dalj- ša, so jih v pasu podvezale. Po drugi vojni so pričele nositi le še po eno spodnjo krilo. V krilu, ki je bilo v pasu nabrano na gumi- co - »elastiko«, je bilo tri metre blaga. Nosile so dve bluzi; spod- nja je bila bele barve, oprijeta po životu in spredaj na gumbe ali »drukarje«. rekli so ji rokavci, v rhnja bluza pa je bila vzorčasta in so jo imenovali »lajb«. Spod- nja bluza je bila platnena ali Ha- nelasta, gornja pa iz tiska. Pozi- mi so oblekic še pleteno jopo, vrh nje pa ogrnile značilne lukar- ske oplečke - »tehle«. To so bi- le diagonalno preložene štirikot- ne volnene rute, ki so jih ogrnile prek hrbta, na prsih prekrižale, tako da so lahko vanje vtaknile roke, če je bilo mrzlo, in zavezale na hrbtu. Nogavice so bile volne- ne, črne barve, sredi stegen na gumice in so segale do spodnjic. Kupovale so jih na tržnicah — »placih«, kjer so prodajale luk. Med obema vojnama so noga- vice stale 4 din, finejše, gosteje pletene pa 8 din. Po drugi vojni so pričele kupovati tudi sinteti- čne nogavice, ki so bile pletene v patentnem vzorcu. Lukarice so si dolge lase sple- tale v kito, ki so jo ovile okrog glave in jo zadaj spele z lasnica- mi — »špangami«. Šele po drugi vojni so dekleta pričela lase raz- puščati, jih striči in kodrati. Moški so za »tržo« oblekli na- vadne obleke za vsak dan — »ancuge« iz poceni, a močnega materiala ~ »cajga« (nem. Zeig) rjave barve. Obleka, narejena iz cajga, je bila nelepa in zmečkana na pogled, toda trpežna. Moške srajce so imenovali »robače«, pod njimi pa so pozimi oblekli debele sive ali svetlo modre ma- jice z dolgimi rokavi iz podobne- ga, a debelejšega materiala, kot je triko. Prek srajc so oblekli ple- tene jopice — »rekle«, ki so bile zelo drage, zato so jih nosili, do- kler niso dobesedno razpadle. Seveda so jih sproti krpali. Ne- katere lukarice so jih tudi same pletle. Vrh jope so oblekli še caj- gasto suknjo. Na glavi so imeli navaden klobuk iz »štofa«. No- gavic niso kupovali, noge so ovi- jali v »onuče«. Onuče so krpe iz barhenta ali iz stare ženske rute. Obutev je bila slaba; po nava- di iz svinjskega, le redko iz gove- jega ali telečjega usnja. Izdelova- li so jo vaški čevljarji »šoštar- ji«. Ženske so nosile čevlje na vezalke, ki so segali do gležnjev, moški pa škornje, ki so bili pod- loženi. Se nadaljuje Ko za mizo smo zbrani... NASVETI ZA VSAK DAN Po mestu odmeva rožljanje ku- rentov, v edno več je mask. ki nas s svojo razposajenostjo opozarja- jo, da nas do letošnjega enaintri- desetega ptujskega karnev,da lo- čijo le še trije dnev i. Kaj in kako skuhati na pustno nedeljo.' Ponujam vam pustni meni: JUHA IZ RDF.CE PESE S HRF NOVIMI ZLICNIKI (.RATINIRANA SVINJSKA ZARI HRNK A PFC' FN KROMPIR V FOl Lil MOlOVILFC S FIŽOLOM PUSTNI KROFI Juha iz rdeče pese Rdečo peso olupimo in nare- žemo na lističe. Na maslu pre- pražimo drobno nasekljano če- bulo in zalijemo z juho. Dodamo narezano peso, kis. kumino, lo- vorjev list, sol, poper in skuhamo do mehkega. Odstranimo lovorjev list, doli- jemo sladko smetano in v mešal- cu zmešamo »zmiksamo«. Po potrebi izboljšamo okus in ponu- dimo z žličniki. Naredimo jo iz: 20 dag rdeče pese 1 manjše čebule 3/4 litra goveje juhe (lahko iz kocke) 1/4 litre sladke smetane I jedilne žlice kisa ščepca kumine I lovorjevega lista I jedilne žlice masla soli, popra Hrenovi žličniki Maslo in rumenjake penasto umešamo, dodamo sneg iz belja- ka, moko, hren ter solimo in po- pramo. Rahlo premešamo in kra- tek čas pustimo počivati. V slani vreli vodi jih 10 minut počasi ku- hamo. Naredili smo jih iz: I jajca za težo jajca masla za težo jajca moke sveže naribanega hrena (po oku- su) soli popra Gratinirana svinjska zarebrnica Svinjski kare (celi kos) solimo, popramo in natremo s česnom,; prilijemo malo juhe in v pečici spečemo. Tik preden je pečeno. vzamemo iz pečice in narežemo na zarebrnice. Zložimo nazaj v pekač, lepo eno zraven druge, in preliiemo s sirovo omako. Pri- pravimo jo tako. da rumenjaka z juho nad soparo penasto umeša- mo. dodamo raztaljeno maslo, na koncu pa še primešamo nari- b,ini sir. Pustna miza Z omako oblite zarebrnice še za kratek čas (pri največji tempe- raturi) postavimo nazaj v pečico, da se hrustljavo, zlatorumeno za- pečejo. (Izraz »gratinirati« po- meni na hitro opeči!) Za pripravo smo porabili: 1,5 kg svinjskega kareja (hrbta) sol poper 2 stroka česna Sirov preliv: 2 rumenjaka 2 jedilni žlici juhe 12,5 dag masla 20 dag sira Pečen krompir v foliji Krompir olupimo. Najprej ga zavijemo v slanino, nato v folijo in spečemo v pečici. Pred servi- ranjem ga (skozi folijo) do polo- vice prerežemo in napolnimo s čajno žličko kisle smetane, potre- semo z nasekljanim zelenim pe- teršiljem in ponudimo z zarebr- nicami. Naredili smo ga iz; 8 srednje velikih krompirjev 8 rezin prekajene mesnate slani- ne 4 jedilnih žlic kisle smetane nasekljanega zalenega peteršilja Pustni krofi Deciliter mleka in žlico slad- korja malo segrejemo, dodamo razdrobljeni kvas. premešamo in pustimo, da naraste. Rumenjake, sladkor, rum, vaniljin sladkor, sok oranže in sol dobro premeša- mo. Preostalo mleko segrejemo in dodamo margarino, da se raz- tali. Ne prevroče prilijemo k ma- si iz rumenjakov; tako dobimo skupaj okrog 1/2 1 tekočine. V moki naredimo jamico, vli- jemo vso tekočino, naribamo li- monino lupino in zamesimo te- sto. Najbolje, če zamesimo z ro- kami. Mesimo tako dolgo, da se testo loči od posode in rok. Nato ga damo vzhajat. Vzhajano testo damo na pomokan prt, poravna- mo ali valjamo 3 cm debelo. Z modelom narežemo krofe, težke 5-6 dag. Krof vzamemo v roko in zunanje robove zavihamo pro- ti sredini podobno kot za buh- telj, ga z rokami na mestu obli- kujemo in stiskamo. Ne smemo pa krofov v rokah valjati kot cmoke, kajti potem bodo imeli venčke po strani ali pa jih sploh ne bodo imeli. Obračamo jih na pomokan prt s stisnjeno stranjo navzdol. Paziti moramo tudi, da jih ne polagamo preveč skupaj. Pokrijemo in pustimo vzhajati. Da ugotovimo, ali so pravilno vzhajani, je najbolje enega po- skusno ocvreti. Krofe damo v ne prevročo maščobo in jih pokrijemo. Nato jih obrnemo in odkrite do konca ocvremo. Nadevamo jih z marmelado in potresemo s sladkorjem v prahu. Za 25 krofov smo porabili: I kg moke 7 dag kvasa 8 rumenjakov 1/2 dl ruma I vaniljin sladkor 10 dag sladkorja 12 dag margarine I oranžo (sok) 4 dl mleka olje za cvrenje 20 dag marmelade sladkor za potresanje Želim vam, da bi pustnem ča- su vsaj za trenutek pozabili na vsakdanje skrbi in težave, »za mizo zbranim« pa dober tek in obilo razposajenega in igrivega razpoloženja. V naslednji številki tednika boste spoznali nov predlog meni- ja in recepte za pripravo kosila oziroma večerje pod geslom: KO ZA MIZO SMO ZBRANI . . . DUŠAN BOMBEK, tehnolog iz Kmetijskega kombinata — turizem in gostinstvo V vrtu »če je na Vincenca dan (22. januarja) sončno vreme, je to do- bro za vinske gore, če pa je tudi dovolj gorko, se Vincenc že od- pravi vinograda režat in nego- vat!« Pregovor veleva, da že lahko pričnemo rez vinske trte. Pa tudi letošnji pust (12. februarja), ki preganja zimo, je zelo zgoden, kar vse napoveduje pričetek spo- mladanskih del. S strokovnega stališča je naj- ustreznejši čas za rez trte pravilo- ma zgodaj spomladi, ko je ta še v fazi popolnega zimskega mirova- nja. Vinska trta in vse druge drevnine, ki v jeseni odvržejo listje, višek organske hrane, ustvarjene med letom v zelenem listu, vskladiščijo v korenine in jo bodo spomladi ob začetku ve- getacije uporabile kot začetno hrano. Če trto režemo pozno, ko se je že pričela vegetacija, se na rezni ploskvi začne izcejati rast- linski sok; pravimo, da se trta solzi. Ob solzenju se poveča iz- guba hranilnih snovi. Cestokrat pa je solzenje trte škodljivo tudi brstom, saj jih ob dolgotrajnem mokrenju tako poškoduje, da od- niro. I rta jc rastlina, ki ic glede oblikovanja sposobna mnogo prenesti, zato jo lahko po volji oblikujemo in prilagajamo svo- jim željam in potrebam. Človek jo je prav zaradi te lastnosti iz v i- nograda prenesel na vrtove in ob bivališča v vaseh in mestih, kjer jo goji v obliki brajd. Tako mu hkrati služi kot pridobitna in okrasna rastlina. Oblikovati in rezati vinsko trto na brajdah še zdaleč ni tako zah- tevno strokovno opravilo, kot si uravnavamo rast, rodnost in ka- kovost grozdja. Z gojitvenimi oblikami in oporo ustvarjamo tr- ti možnosti za njeno gospodar- sko izkoriščanje, v vrtu in bival- nem zelenem okolju pa nam nje- ne lastnosti koristno služijo za oblikovanje senčnic. Pri trti ločimo stari les. star najmanj tri leta, dve in enoletni Re/nika I in 2 na dveletnem lesu sta rodni les, reznik 3 na starem lesu pa je neroden les in sluZi za obnovo trte. les. Rodni les je samo enoleten, ki raste iz dveletnega; če pa raste enoletna rozga iz starega lesa. je takšen poganjek praviloma ja- lovka in ga po potrebi režemo na krajše čepe (ti služijo za nadome- ^vtni les), sicer pa vse takšne roz- ge odrežemo. Enoletni les na dveletnem krajšamo na reznike s tremi brsti. Rezniki naj bodo po ogrodnem lesu enakomerno raz- porejeni, koliko pa jih lahko na- režemo, presodimo glede na sort- ne lastnosti in njeno kondicijsko sposobnost. Šparon ali penjevec s štirimi ali več brsti sodi le na konec krakov ali ogrodnega lesa in lahko služi za podaljšanje ali obnovo trte na ogrodju v braj- dah. Pri rezi čepov, reznikov in špa- ronov odrežemo rozgo I do 1.5 cm nad zadnjim očesom ta- ko, da bo rezna ploskev blago poševna od očesa. Izrojene šparone, stari les in drugi nepotreben les in mladike odrežemo pol centimetra od os- nove pravokotno na odrezan les, da je rana čimmanjša, rezna plo- skev pa ne sme biti zmečkana. Rezati moramo z ostrimi trsnimi škarjami, da se bo gladka rezna ploskev hitreje in lažje zarastla. Obrezane krake in rozge ena- komerno razmestimo po ogrodju in jih povežemo. Najbolje jih je vezati neposredno po rezi, sicer se ob prepozni vezi, ko trta že br- sti, preveč brstov otepe. Vežemo v vrbovo šibo ali ustreznim vezi- vom ne pretesno ob ogrodje, da se ne bi zajedlo v les trte. Obrezana trta ni nič manj ali bolj občutljiva za mrazovje, kot če bi bila neobrezana. Občutlji- vost na mraz je predvsem odvi- sna od zdravstvenega stanja in zrelosti lesa v pretekli jeseni. Če stanje trte dobro poznamo, ni potrebno oklevati glede določi- tve najprimernejšega časa za nje- no rez. Če smo se odločili sejati in sa- diti rastline po biokoledarju, so v prvi polovici februarja določeni za rastline s podtalnimi plodovi od 2. do 5., 9. in 13. februar, za nadtalne plodove in semena od 10. do 12. februarja, za listnate rastline (solatnice) 7., 8. in 10, fe- bruar, ter za oljnice in vse cvetni- ce 6. in 7. ter od 14. do 16. febru- arja. Na dan pusta, 12. februarja, je po biokoledarju neugoden čas za kakršno koli delo na zemlji in z rastlinami, kar tudi velja upo- števati ! Miran Glušič,-ing. agr. TEDNIK - 7- februar 1991 NEKOČ IN DANES — 5 Dimnikar za zeleno okolje Naše okolje je zmeraj bolj onesnaženo Na to vpliva veliko faktorjev. Vse pa se začne in konča z nami samimi, ki vede ali nevede vsak dan onesna- žujemo okolje Občina Ptuj je v tretji kategoriji onesnaženosti /raka. to pa povzroča razna obolenja pri ljudeh, rastlinah in živalih. Največji onesnaževalci /raka v naši občini so ve- lika in mala kurišča, v manjši meri pa promet Da bi ugotovili dejansko stanje in nastavili kata- ster onesnaževalcev /raka. smo dimnikarji pripravi- li program spremlianja onesnaževanja /raka pod nazivom l.C ()RA( K) SV 9,š.Program obsega energetski, ekološki in požarnovarnostni vidik ter oceno možnosti puščanja rezervoarjev /a gorivo. Da bi bili re/ultati v vsakem trenutku primerljivi, smo pripravili M[-TODOLOGIJO. po kateri dela- mo. Predlog nastavitve katastra smo dostavili IS v letu I9S9. Skupaj / inšpekcijsko službo smo načrt dodelali in ga pričeli i/vajati v /ačetku leta 1990. V sklopu akcije je bilo v prvi fazi obdelano 41 večjih kotlovnic. Rc/ultati so naslednji: poprečni i/koristek i/)>orevanja: 76,46%, možnost prihranka goriva: 12,87 \. Za toliko in več preveč kotlovnice onesnažuje-j jo zrak. Od vseh obdelanih kotlovnic samo štiri iz-j polnjujejo vse pogoje, predpisane / odlokom o MIK. Najbolj onesnažujemo /rak s (O. potem s tr-' dimi delci. S(). je na meji. najmanj pa / NO x . ] V/roki /a tako stanje so: tehnološko /astarele kurilne naprave t predimen/ionirane ali poddimen/ioniranei moči kotlov I funkcionalna neusklajenost kotel dimo-; vod dimnik obloge saj v nekaterih kotlih ^ nenastavljem gorilniki neustre/no gorivo I izolacija sten kotlov je dotrajala. i Odpravo v/rokov smo razdeliti v tri faze: i al kratkoročni: redno čiščenje in nastavljanje- go-j rilnikov i b) srednjeročni: /amenjave gorilnikov, popravila^ dimnikov in izolacije kotlov: prehod na ustre/nejše oziroma predpisano vrsto goriva C) dolgoročni: /amenjave kotlov: prehod na sku-' pinske kotlovnice S kratkoročnimi ukrepi lahko bistveno popravi- mo stanje brez velikih stroškov, hinančno vrednotenje re/ultalov nam pokaže tole sliko: v obdelanih obiektih porabijo letno za .V784.0() DIM goriva « možen prihranek goriva brc/ investicij znaša .^S6.000 DLM meritve so stale 0.74 od letne vrednosti po- rabljenega goriva ali 7..U od vrednosti možnega prihranka goriva. Ce hočemo nastaviti kompleten kataster onesna- ževalcev zraka, moramo obdelati \se kotlovnice in gospodinjstva. Predlog smo pripravili in ga dostavi- li IS SO Ptuj v letu 1990. Pripravil: ing. Ivan Kukovec Borci pomagajo pomoči potrebnim Na pobudo občinske organizacije Zve/e /druženj borcev NOV l*tuj so v vseh krajevnih borčevskih organizacijah na območju občine začeli /hirati po- moč za člane ZB, prizadele po vodni ujmi na območju Gornje Savinjske doline. Akciji so se odzvale vse krajevne organizacije s tem. da sta se organizaciji v Cirkovcih in Stopercah vključili v /birno akcijo pomoči v okviru svojih krajev- nih skupnosti. KO Juršinci je zbranih 2600 dinarjev nakazala neposredno na zbirni račun, v petih krajevnih organizacijah pa zbiranje pomoči še niso konča- li. Tako je bilo v okviru občinske organizacije ZZB NOV Ptuj doslej /branih .16.7.^0 dinarjev pomoči. V sredo, .^0. januarja, sta predsednik Milan Lacko in sekretarka Panika Rajh obiskala občinsko borčevsko organizacijo v Mozirju. Na njihov predlog in skupaj / njihovimi predstavniki sta obiskala po ujmi pri- /adete borce in jim izročila denarno pomoč; prejeli so jih: Jože Andrejevec iz Bočne 119 67.1(1 dinarjev. Marija Žehelj, Bočna 91 — .šOOO dinarjev, Frančiška Žehelj, Bočna 119 500O dinarjev. Danijel Krajnc, Kropa-Bočna 10.000 dinarjev in Ivanka Magrič, Ljubija 106 - lO.OOO dinarjev. Vsem navedenim je voda v začetku novembra lani poplavila kleti, delno tudi stanovanja in gospodarska poslopja, odnesla drva in podobno. Vsi obdarovane! so bili ob obisku presenečeni in so pomoč sprejeli / vidno ganjenostjo. Borcem ptujske občine, ki so prispevali svoj delež pomoči, se naj- lepše zahvaljujejo. F F Primerjava med sedanjo in bodočo ustavo MIRKO KOSTANJEVEC (Nadaljevanje) I. Določbe, ki jih vsebuje le osnutek oz. so drugačne kot v sedanji ustavi Razveljavitev in omejitev ustavnih pravic Medtem ko je po določbah 249. čl. ustave poleg drugega tudi zapisano, da zakon dolo- ča, v katerih primerih in pod katerimi pogoji ima ustavi nasprotna uporaba svoboščin za posledico njihovo omejitev ali napoved nji- hove uporabe, je v \5. čl. osnutka zapisano, da je le izjemoma dopustno začasno razvelja- viti ali omejiti z ustavo določene pravice, ka- dar izjemna in splošna nevarnost ogroža ob- stoj države, o čemer odloča državni zbor Re- publike Slovenije. Sprejeti ukrepi pa ne sme- jo imeti za posledico zapostavljanja, ki bi te- meljilo le na rasi, narodnostni pripadnosti, spolu, jeziku, veri ali družbenemu položaju. Začasna razveljavitev in omejitev pravic in svoboščin ne sme prizadeti ustavnih določb, ki določajo, da v Republiki Sloveniji ni smrt- ne kazni, da je zajamčeno varstvo človekove osebnosti in. dostojanstva v postopku pred državnimi organi, da mora biti spoštovano načelo zakonitosti v kazenskem pravu in oču- vana pravna jamstva o kazenskih postopkih, da se ne sme nikogar mučiti in slično in da ima vsakdo pravico do svobode vesti in izpo- vedovanje vere. Pravice do zakonitega sodišča V 23. čl. osnutka je nova določba, ki pravi, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravi- cah, obveznostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča z zako- nom ustanovljeno sodišče in da mu lahko so- di samo sodnik, ki je izbran po vnaprej z za- konom ter sodnim redom določenih pravilih. Ker take določbe sedanja ustava ne vsebuje, se je v praksi dogajalo, da je za poseben pri- mer, zlasti politične narave, predsednik so- dišča določil za sojenje sodnika, ki ni bil v- naprej določen po razporedu za sojenje v ti- stem primeru. Občan je za isto dejanje preganjan ali kazno- van le enkrat Iz določbe 31. čl. osnutka, ki pravi, da nih- če ne sme biti preganjan ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil oproščen krivde ali obsojen s pravnomočno sodbo, bi se po mojem mnenju dalo sklepati, da t.i. ob- ni)va postopka v Škodo oproščenega oz. pravnomočno obsojenega ne bi bila mogoča. Pravica do osebnega dostojanstva in do varno- sti Glede na dejstvo, da tudi v pluralistični družbi in v demokraciji mnogi občani v med- sebojnih odnosih in v odnosih do javnih de- lavcev, politikov itd. javno, zlasti pa v sred- stvih javnega obveščanja žalijo, obrekujejo itd., se mi zdi pravilna v 34. čl. osnutka zapi- sana določba, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti in da niko- gar ni dovoljeno žaliti, nezakonito škodovati njegovemu ugledu ali ga neutemeljeno vzne- mirjati. Verska in moralna vzgoja V 41. čl. zadnji odstavek osnutka je za- pisano, da imajo starši pravico, da svojim otrokom zagotovijo tako versko in moralno vzgojo, ki je v skladu z njihovim lastnim pre- pričanjem. Politične Stanke Nove ustavne določbe vsebuje 42. a čl. os- nutka, ki se glasi: »Politične stranke so ude- ležene pri oblikovanju politične volje drža- vljanov. Politične stranke so dolžne javno] razgrniti vire in način porabe sredstev in pre- moženja. Stranke, ki si s svojimi cilji jfi rav- nanjem prizadevajo za nasilno spremembo ustavne ureditve ali ogrožajo obstoj Republi- ke Slovenije, so v nasprotju z ustavo. O vpra- šanju protiustavnosti odloča ustavno sgdiš- če.« Volilna pravica in sodelovanje pri upravljanju Javnih zadev Medtem ko je po določbi 198. čl. ustave potrebno za občana dopolnitev 18 let, da do- bi aktivno in pasivno volilno pravico, za de- lavca pa ne glede na starost, pa po 43. čl. os- nutka take razlike ni, temveč se omenjena pravica pridobi z 18 leti starosti. Dolžnost vojaške službe in pravice do ugovora vesti V sedanji ustavi je določeno, da je obram- ba države nadotakljiva in neodtujljiva pravi- ca, najvišja dolžnost in čast vsakega občana, ki ima pravico in dolžnost sodelovati v druž- beni samozaščiti (227. in 228. čl. ustave). Člen 45 osnutka pa razen določbe, da je voja- ška služba za državljane obvezna v mejah in na način, ki ga določa zakon, vsebuje še po- polnoma novo določbo, ki se glasi; »Drža- vljanom, ki zavoljo svojih verskih ali narav- nih nazorov niso pripravljeni sodelovati pri izvrševanju dolžnosti v okviru vojske Repu- blike Slovenije, mora Republika omogočiti, da na drug način izpolnijo svojo državljan- sko dolžnost.« Izročitev slovenskega državljana Podobno, kot je v ustavi SFRJ določeno za državljane SFRJ, je sedaj določeno v 46. čl. osnutka, da državljana Republike Slovenije ni dovoljeno izročiti tuji državi. Oskrba zimskih posevkov Dognojevanje ozimnih žit Zima lahko zelo neugodno vpliva na zimske posevke pšenice, ječmena in kjer jo še imajo, rži. Zato je ob koncu zime nujno potreb- no najprej posevke pregledati in ugotoviti, kako so prezimili, ter se glede na stanje odločiti za ukrepe. Zelo pomembno je, koliko dušika imajo rastlinice na razpolago, to pa je odvisno od gostote posevkov, intenzivnosti pridek)vanja, od časa setve, od vremenskih razmer in se- veda od količine dušika v tleh. Tega lahko določimo s posebno meto- do. Tako naj bi pšenica imela vso rastno dobo na razpolago okrog 80 kg/ha nitratnega dušika. Razne raziskave so dokazale, da se okrog 30 "n dušika porabi do konca razraščanja, zato gnojimo v tem obdobju tla in rastlino. Na- slednjih 40'H se porabi do cvetenja, ko rastlini dognojujemo po po- trebi. Še nadaljnjih 30"» N pa pšenica porabi v obdobju polnjenja klasa in v zorenju. Ce smo sejali pozno ali prepozno, s povečanjem količine dušika ne moremo nadomestiti izgub pridelka, saj pozno posejane pšenice jeseni porabijo zelo malo dušika. Take posevke moramo prve dogno- jevati. V kasnejših fazah imajo plitvejši koreninski sistem in ne more- jo izkoristiti hranil, ki so še v zemlji, a so se med zimo in pomladjo iz- prala v nižje plasti zemlje. Zato moramo lake posevke dognojevati večkrat z manjšimi odmerki (vsaj 3 kral). Rane setve zmanjšujejo izpi- ranje dušika v globlje plasti, ker ga še v jeseni del porabijo in s tem konzervirajo v samih rastlinah. Taki posevki lahko črpajo hranila iz nižjih plasti, ker imajo globlji koreninski sistem. Ta ukrep bomo mo- rali vedno bolj upoštevati predvsem na lažjih tleh, kjer je nevarnost izpiranja hranil največja, ter v celotnih področjih okrog vodnih zajetij na Dravskem polju. Posevke, od katerih pričakujemo visoke pridelke in če želimo pri- delati pšenico boljše kvalitete, posevke na lažjih tleh, pozno posejane posevke ter intenzivne sorte dognojujemo po možnosti trikrat v manj- ših količinah, vse druge posevke pšenice pa je potrebno gnojiti naj- manj dvakrat. Prvo dognojevanje Prvič dognojujemo takoj po koncu zime, ko se prične rast, to je v fazi razraščanja. To dognojevanje vpliva na razraščanje, torej na števi- lo klasov na enoto površine, ter na število klaskov v klasu, torej na ve- likost klasa. Za prvo dognojevanje uporabljamo gnojilo, ki je rastli- nam hitro dostopno. To je KAN. Količina (od 220 kg do 300 kg/ha) je odvisna od stanja posevka. Ce jeseni ni bilo dovolj pognojeno s fosforjem in kalijem, uporabimo ustrezno NPK gnojilo, ki ima prvo številko večjo ali enako drugima (15:15:15, 21:14:14, 11:11:11; 14:12:13). Odmerek dušika v času razraščanja je od 60 do 80 kg/ha, odvisno od že naštetih dejavnikov. Glede na stanje in razvoj posevkov v sredini februarja in glede na vremenske razmere se je dobro odločiti za prvo gnojenje še ob koncu februarja s 100— 120 kg/ha. Gnojenje ima učinek glede na vre- me ob koncu februarja in začetku marca; če se bodo temperature dvi- gnile (srednja dnevna temperatura nad 5^C) in če ne bo večjih pada- vin, bo to zelo pozitivno vplivalo na posevek, če pa so temperature nizke in padavine večje, se dušik ne bo izkoristil, ampak se ga bo večji del izpral in bo izgubljen. To ni primerno za lažja tla in ob vodnih za- jetjih. Drugo dognojevanje Opravimo ga, ko je pšenica v razvojnem stadiju kolenčenja, to je ob koncu marca ali v začetku aprila. Za nekatere pridelovalce bo to že tretje dognojevanje, saj so prvega razdelili na dva dela in gnojili z manjšimi količinami dušika že konec februarja ter drugič v marcu. Ko se na pšenici pojavi prvo do drugo kolence, dognojujemo drugič, saj je v rastlini takrat razmeroma malo dušika. Tako je spodnji medčle- nek trdnejši in rast prvega členka je počasnejša. Posledica tega je, da je rastlina odporna proti poleganju. Drugega dognojevanja torej ni- kar ne opravimo pred začetkom kolenčenja, razen morda tam, kjer še želimo vzpodbuditi razraščanje na preredkih posevkih; to pa je sedaj že prepozno. Drugi obrok naj znaša okrog 50 75 kg čistega dušika na ha, to je 185 - 280 kg/ha KAN-a. Količina je torej odvisna od stadija razvo- ja posevka in njegovega videza. Ce je pšenica zaplevljena in pregosta, damo večji obrok, če pa je zaplevljena, bujna ali pregosta, pa obrok občutno zmanjšamo. Za ječmen in rž uporabimo nižje odmerke duši- ka kot pri pšenici, to je okrog 40 55 kg čistega dušika na ha, v odvis- nosti od stanja pridelka. Preračunano je to 150 —200 kg KAN-a/ha. Z drugim obrokom dognojevanja z dušikom spodbudimo boljše oblikovanje klaskov in cvetov. Anton Horvat, ing. agr., SVETOVALNA SLUŽBA OZVŽ PTUJ V. R. SPOMINI NA BORL 1941 — 1943 (67. nadaljevanje) Milena Berce Med vsemi jetnicami mi je bila najbolj blizu Milena Berce iz Središča ob Dravi. Bila je blondinka srednje postave z ve- likimi svetlomodrimi lepimi oč- mi. Odlikovalo jo je mnogo le- pih lastnosti, posebno pa veli- ko sočustvovanje s sojetnicami, ki so hudo trpele. Milena Berce je bila med na- mi najbolj izobražena. Po po- klicu je bila učiteljica in v letih brezposelnosti je dve leti študi- rala v Ljubljani na filozofski fakulteti pedagogiko in nemšči- no. Čeprav sama hudo prizade- ta, ker soji nacisti ustrelili mo- ža, je lajšala duševne muke so- jetnicam, ki so jim nacisti ubili svojce. Vsem je vlivala upanje na srečen konec vojne in na novi čas družbene prenove v pravičnejši svet. Svojemu sve- tovnemu nazoru, ki mu je bil vdan tudi njen mož Polde, je ostala zvesta kljub hudim pre- izkušnjam. Ob njih se je kalila in rasla njena osebnost v brez- kompromisno bojevnico za os- voboditev svojega naroda. S svojo dobroto in prijazno bese- do si je pridobivala spoštova- nje in zaupanje boriskih jetnic in jetnikov. Bila jim je v veliko oporo. V njih je dvigala samo- zavest, narodni ponos, upanje v skorajšnji in zmagoviti konec vojne za zaveznike v boju proti fašističnim silam, v boju za de- mokracijo. Jetnike, ki še niso preživeli torture zasliševanj, je opozarja- la, naj pred gestapom ne klone- jo, naj ne i/dajo svojih sodelav- cev v osvobodilnem boju. Je- tnike je znala tudi razveseliti, saj je bila po naravi vesela in šaljiva. Vse njene lepe lastnosti so jo dvignile v osrednjo oseb- nost med zaporniki. Z Mileno Bercetovo bcm preživela veliko hudih preizku- šenj. Ob strani mi je stala v mo- ji največji žalosti. Spomin na lo plemenito ženo je povezan z njenimi ideali o novem, pravi- čnejšem svetu, v katerem bo zavladal trajen mir in medse- bojno razumevanje med ljudmi in narodi. Pred zasliševalci je odkrito branila svojo idejo. V mislih ni bila sama. Vedno jo je spremljal njen Polde. Svoje prepričanje o enakopravnosti vseh narodov je branila pred najvišjimi preslavniki gestapa. pred Lurkerjem in Machule- jem. še posebno pa pred vod- jem boriskega zapora Stos- slom. Mileno so večkrat klicali v gestapovsko pisarno ali na grajsko teraso in se tam z njo pogovarjali. Vsakič se je vrnila s takega zaslišanja izmučena, utrujena. Z njo so vsakič dolgo razpravljali. Hoteli so jo pre- pričati, da je njeno nazorsko prepričanje zmotno. A svoj na- zor je vztrajno branila. Cjcsta- povci so JO hoteli ponižati tudi s tem, da so jo vabili, naj jim na/dravi s kozarcem vina pri obloženi mizi. A tega niso do- čakali, čeprav se je za lo pote- goval sam dr. Machule. Ko je zagledala spomladi na zidu blizu notranjih stopnic le- pak o talcih, ustreljenih 30. marca 1942. in' prebrala ime svojega moža Poldeta, ki je bil prvi na lepaku, je prebledela in obstala kakor okamenela. Prev- zela jo je strašna bolečina. Z njo je obudila pred seboj Pol- deta, ki ji pravi, naj ne kloni, naj bo močna. S strašno obtož- bo moževim morilcem se je vzravnala in mirno, dostojan- stveno odšla v svojo sobo. Ciestapovci so opazovali je- tnike, posebno pa Mileno, ka- ko bodo pri lepaku sprejeli vest o smrti Mileninega moža in drugih ustreljenih talcev. Na lepaku so bila kar tri imena ustreljenih s središkega območ- ja; Polde Berce, Ivan Hanželič in Karel Kanič. Vest je vse hu- do prizadejala. Na gradu je zavladala tišina. Milena pa jim je pokazala, kako znajo in mo- rejo sprejemali največje žrtve ljudje, ki jim je svoboda dražja od življenja in osebne sreče. Obenem jim je pokazala, kako nemočni so v svoji viziji, naci- stičnem slepilu. Pred gestapovci Milena ni pokazala, kako trpi, ker so ji ubili moža. Toda v jetniški sobi je ponoči od bolečine grebla s prsti po steni. Kmalu po Poldelovi smrti so JO poklicali na zaslišanje. Iz Maribora je prispela dr. Mac- hule. Na zaslišanju jo je vpra- šal, ali je Polde zaslužil smrt. Odločno je odgovorila, da je ni zaslužil. Od tedaj sojo pogosto zasliševali, jo mučili, a ostala je trdna. Nazadnje si je celo pri svojih sovražnikih pridobila spoštovanje, posebno pa pri vodji boriskega zapora Stosslu. Spominjam se, da jo je po- klical v pisarno in ji odkril svo- jo namero. Pri svojih nadreje- nih se bo trudil da jo bodo iz- pustili na prostost. Posvaril pa jo je, naj ne bo pred dr. Mac- hulejem tako odkrita, samoza- vestna in kljubovalna. Ce bo laka, ne bo mogel uresničiti svoje namere. Naj se ne vede tako in naj ne pove svojih mi- sli. Prosil jo je tudi, naj si sna- me medaljon s Poldelovo sliko. Toda Milena je vztrajala pri svojem. Ni se pretvarjala, ni za- tajila svojega prepričanja in F\ddelova slika v medaljonu je ostala na njenih prsih. Spominjam se, da nam je v jetniški sobi ob večerih večkrat pripovedt).vala, kako je kot štu- dentka sodelovala z Joželom Kerenčičem in Poldelom Ber- cetom, svojim bodočim mo- žem, v naprednem študentskem gibanju v Ljubljani. Od doma jim je prinašala veliko hrane; moke, sladkorja, masti, sadja, krompirja. Ker so bili njeni starši premožni, je to lahko sto- rila. Revnim študentom je tudi kuhala. Takrat so najsiromaš- nejši študenti hodili v gostilne prosit hrano in pojedli tisto, kar je gostom ostalo na krožni- kih.' Kako dobra je bila Milena do revnih kmečkih ljudi, do že- larjev, najemnikov, viničarjev! Socialne krivice tistega časa so jo privedle med bojevnike za socializem, med komuniste. Pripovedovala nam je, da je po štirih letih brezposelnosti — bilo jii leta 1938 dobila služ- bo v Prekmurju. Tam se je po- vezala z revnimi mladimi, brez- poselnimi Prekmurci. Mladino je pridobivala za pomoč ostare- lim na majhnih kmečkih krpah. Pripravljala je razne gospodinj- ske tečaje, na katerih so preda- vatelji iz študentskih vrst izo- braževali domače v gospodinj- stvu, negi dojenčkov, negi bol- nikov, v kmetijstvu. Milena je poslušalce predavanj opozarja- la, da se je p Jtrebno boriti za boljše življenjske razmere, za socialne pravice. Opozarjala je tudi na nevarnost nacizma za naš narodni obstoj. Vneto je sodelovala v Dru- štvih kmečkih fantov in deklet in pri Sokolu. V obeh društvih je opozarjala na pereča social- na vprašanja v domovini in na nevaren političen razvoj do- godkov v Evropi. F'odpirala je narodnoobrambne nastope kot odgovor na hitlerjevsko propa- gando pri nas. Ko je študirala v Ljubljani, seje skupaj s Poldetom vključi- la v napredni akademski klub NJIVA. V njem sta pridno de- lovala tudi Jože Kerenčič in Marjan Vesenjak. Zaradi dru- gačnih pogledov na kmetijsko politiko so prišli navzkriž s te- danjim univerzitetnim vod- stvom Komunistične partije. Posledica je bila, da so vse štiri izključili iz Partije. Kljub temu so se vsi izključeni leta 1941 odzvali klicu KPS k obo- roženemu uporu in sodelovali v boju proti okupatorju do svo- je hrabre smrti. Se nadaljuje 6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE 7. februar 1991 ~ TEDNIK J. EMERSIC Ptujske ulice danes, včeraj... jutri (?) (9. nadaljevanje) PETTAUER OCHSENHAI.T WIESE (Raisp), travniki med Kanižo in Rogoznico. PFISTERHOF (1443; C urk) - PEKOVSKI DVOREC na Vra zovem trgu PICHELDORF (do 1919) - SPUHLI SPUHLJA ^ PICHELDORF - SPUHLJA PICHLDORF gl. PICHEL- DORF PIERGAZZEN (1322; Curk) Die PIRGASSE AUF DER GRAVANT VOR PETTAVV (1441; Curk) - ANASTASI- US GRCN STRASSE - LJU- TOMERSKA C. - ANASTA- Schillerplatz. (Iz zbirke F. Goloba.) SIUS GRON STRASSE - UUTOMERSKA C. - PO- TRČEVA C. PIRGASSE VOR DER STAT ZE PETTAW (1376; Curk) PIRGASSETOR (1448; Curk) PIRGAZZERTOR (1391; Curk) -* NEUTOR - SPECT- HOR = KLEINE TORL - NOVA VRATA SRBSKI TRG - SCHILLERPLATZ - SRBSKI TRG PIVSKA U. gl. PIERGASSEN (podhod s Cvetkovega trga na Vrazov trg) Danes ni več ošte- vilčena. PODVVINZEN = PODVIN- ZEN(pred 1919)- PODVIN- CI POSTGASSE (Raisp, Janisch) - SARNITZGASSE - JA- GNJETOVA U. - VOŠNJA- KOVA UL. - SARNIT- ZGASSE - VOŠNJAKOVA UL. POŠTNA U. gl. POSTGASSE POŽARNA U. gl BRANDGAS- SE PRAMBERGERNVEG (do 1919) - LEVSTIKOVA POT Ungarthorgasse. (Iz zbirke F. Goloba.) PRANGER - ORFEJEV SPO- MENIK PROMENADE (Raisp) - ME- STNI PARK PROVIANTHAUS - MALA KASARNA PRCNGASSE (od 16. st.; Ra- isp) = brUngasse PtJERGASSE (16. st.; Raisp) PULVERTHURM. nad Krčevi- no in zahodno od Rabelčje va- si (zemljevid pred 1. svet. v.) PVRGASSEN (1322; Curk) RAACHEN HEIMSTRASSE (Raisp - MADCHENHEIM- STRASSE - ZRINJSKO- FRANKOPANSKA U. - MADCHENHEIMSTRASSE - ZRINJSKOFRANKOPAN- SKA C. - CUČKOVA C. RABELSDORF = RABEL- DORF - RABELCJA VAS RABLDORGASSE (do 1919) - VOLKMERJEVA C. - RABLDORFERGASSE - VOLKMERJEVA C. RABLDORFERGASSE (194P-45) VOLKMERJE- VA C. radkersbijr(;er(;asse (Felsner) - anastasius GRCiNSIRASSE - uuto- MERSKA c. - anastasi- us (iRrSNTRASSK - uu- TOMERSKA c. - POTRČE- va c. radgonska c gl rad- kersburgerstrasse ragosnitz (pred 1919) -~ rogoznica rain(1331)- rann- breg RAUMSCHCSSELHOF (1320; Curk), dvorec blizu Sv. Ožbol- ta. rawschern (1441; Curk), lo- kaliteta blizu Ptuja reckthuer = dravski stolp (ob starem ptujskem mostu) regengasse (1441; Curk) renngasse (1428; Raisp) - ungarthorgasse - u. k ogrskim vratom - panonska u. - ungar- torgasse - panonska u. - lackova u. rindermarkt (1440; Raisp) - minoritenpatz - minoritski trg - mi- noritenplatz - mino- ritski trg - trg svo- bode ringstrasse (do 1919 in 1941-45)-. trstenjako- va u. - ringstrasse - trstenjakova u. ristenau(do 1919- risto- vec (grad v Brstju) rochus (do 1919) - rok (ova cerkev) rohrbach bei pettau (1941-45) roseggerstrasse (do 1919 in 1945) - hermanov drevored - roseg- gerstrasse - ciril- METODOV DREVORED Pe- ter Rosegger (1843 1918), av- strijski in štajerski nacionali- stični pisatlje. (Ulica je bila malo vstran od sedanjega CMD.) ROSENSTRASSE (okoli 1459; Curk) Rt STENAU gl RISTENAU S. OSWALT - SV. OŽBALT (cerkev) SAMERGASSE (sr. vek; Curk) SARNITZ GASSE (do 1919 in 1941 45) - JAGNJETOVA U. - VOŠNJAKOVA UL. - SARNITZGASSE - VO- ŠNJAKOVA U. SCHERTZ (Raisp), posest med Murmayer's Wiese in Ormo- ško c. SCHILLERPLATZ (do 1919 in 1941 45)- SRBSKI TRG - SCHILLERPLATZ - SRB- SKI TRG Friedrich Schrller (1795 Marbach am Neckar — 1805 VVeimar), nemški drama- tik. (Se nadaljuje)! KRAMUAMO Z ENO NAJSTAREJŠIH OBČANK MARIJO FUREK »Tudi coprnice so včasih bile« Ko sem jo sredi januarja obislial na njenem domu na /.gornji Haj- dini S9, me je kljub poldnevu pričakala \ spalnici. Redkokdaj je zaradi bole/ni ostala » postelji, tokrat jo je — po njenih besedah — manjši prehlad prisilil, da je storila tako. I*a me sploh ni motilo; tudi to ne, da sem moral govoriti nekoliko glasneje, saj /e slabo sliši. Kaj hitro sva ra/predla misli o njeni te/ki in dolgi življenjski poti, ki se je pričela 2. maja IH9I v Trnovcih pri Selah. Roko na srce, nihče ji ne bi prisodil, da preživlja stoto leto, kajti njene besede so bile vedno pravilno vezane v stavek, pa tudi dokaj hitre v« bile in ves čas začinjene z navihanimi nasmehi. Marija tu rek je po sr- cu ostala to, kar je bila vse življenje: marljiva gospodinja, vedno nasme- jana in pripravljena na klepet, ter sočutna do svojih sogovornikov. Že v prvem stavku svoje izpovedi je izžarevalo del tega: »Oh, ja, kje so ta leta. Spom- nim se, da sem kot šestletni otrok začela hoditi v šolo na Sele. Ve- ste, doma nismo bili bogati, pa tudi tako ubogi ne, ampak ves čas je bilo treba veliko delati. Ne samo doma. Kot deklina sem ve- liko hodila na tahrh. Motiko na rame, pa ajdi, gremo. Pogosto smo hodile po dve, tri dekline skupaj in delale po celi dan, šele zvečer smo se utrujene vračale na svoje domove.« Prijetno pa je po svoje vendarle bilo, kajne? »To že, ampak tako lepo nam ni šlo, kot je danes. Lačni sicer nismo bili, vendar tudi ne ob ta- ko obloženih mizah kot smo da- nes. Dosti težje si prišel do raz- nih dobrot. Včasih smo žito sami mleli doma in iz svoje moke pe- kli domač kruh. Kolač je zdržal tudi po teden dni, če ga nismo prej pojedli. Med tednom pa so bile najbolj običajne jedi krom- pir, fižol, repa in zelje ter poleti solate. Meso se je jedlo le ob ne- deljah in ob večjih praznikih, ne pa tako kot danes, ko mladi več ne poznajo kosila brez kakšnega mesa. To je razvada, zato pa je toliko bolezni . . .« V tem je verjetno tudi vaš re- cept za tako visoko starost? »Ne vem, kaj bi rekla. Zdra- vo moraš živeti, to je vse. Jaz ni- sem bila nikoli resno bolana. No ja, enkrat sem bila v bolnici, v mestu. Štiri dni sem ležala, zad- nji dan pa mi je rekel doktor: >Mati, domov boste morali.< >Pa še kako rada,< sem mu odvrnila, >samo kako.< Pa mi je z nasme- hom dodal: >Saj vas ne bomo metali ven, bodo že prišli po vas . . .<« Kdaj pa ste se omožili? »Mislim, da je bilo leta 1932, ko sva se z Janezom vzela. Ko sem prišla k njemu, so bile pri hi- ši že štiri majhne deklice, najm- lajša še ni shodila. Veste, bil je vdovec, zato sem svoje deklice takoj vzljubila, kot bi bile resni- čno moje. Vse so bile pridne in tudi mene so spoštovale kot svo- jo mater. Kolikokrat sem slišala moža, ko je zgodaj zjutraj odha- jal na delo: >Pa glejte, dekline, da boste pridne in da boste ubo- gale mater.< In ubogale so me, zato sem jih imela vedno rada. Tepla jih nisem, saj ni bilo po- trebno. V zakonu sva imela tudi enega sina. Rodila sem ga leta 1932. Lep čas smo živeli skupaj. ustvaril si je družino, potem pa ga je leta 1979 pri Borlu povozil avto ... do smrti . . . Oh, ljubi bog, kaj vse sem pretrpela. In se- daj nimam več nobenega svojega otroka. Večkrat se zaradi tega Marija Furek v dneh, ko čaka na 100. rojstni dan. Nihče ji jih ne bi prisodil. razjočem; pa kaj češ. tako je ži- vljenje . . . Tudi mož je že dolgo v grobu, bog mu daj mir bož- ji . ..« Marija rada bere, vsak teden komaj čaka na Tednik. Vi pa ste še zmeraj korenina in za svoja leta tudi dokaj zdravi! »Eh, vraga sem zdrava. Celi život imam zanič. Pa saj sem že precej stara. Če preveč hodim, se mi začne motiti. Poleti še kaj na- redim, nakrmim živino ali pome- tem dvorišče. Sedaj, čez zimo, pa sem najrajši v hiši, tako poleža- vam tudi čez dan. Snaho imam pridno, dosti mi pomaga in zame skrbi. Pa si mi- slim, da ne bi bilo tako, če bi bila jaz kakšna hudoba.« Ob nočni omarici imale na pol prazno steklenic«* vina - /a zdra- vilo ali pa še spijete kakšen ko- zarček? »Zakaj pa ne, če mi paše. Neki dan spijem glažek, neki dan pa nič, če mi ni dobro. Veste, tako^ hitro se mi začne vrteti, kot da bi spila ne vem koliko. Včasih si ra- da tudi zapojem. Oh, včasih smo veliko pele, pa plesale. Sedaj pa se tega le znova in znova spomi- njam.« Kaj pa v coprnice ste kdaj ver- jeli? »Še sedaj so, prave žive copr- nice. Spomnim se, da je za mojo rojstno hišo včasih tekel potok. Od moje matere oče pa so takrat hodili sorodnikom in znancem delat koline — ne bodi grdo reči, klat. Po navadi so mu ob koncu dali v cekar kakšno meso ali klo- baso. Tako je bilo tudi neki ve- čer. Ko pa je prišel domov, je materi pokazal namesto mesa poln cekar konjskih fig. To je ži- va resnica, bog mi je za pričo, ta- ko so mi pravili mati. Enkrat pa so oča prišli večerko mokri kot miš. Takrat so poklica- li otroke k sebi in rekli: >Pridite pogledat, kako letijo coprnice. Komaj sem jim zbežal, če ne, bi me še sedaj vlačile po vodi v po- toku. Jih vidite, kako letijo?< Jaz jih sicer nisem videla, mati pa so pravili, da so jih videli.« Tudi na preroške napovedi so včasih dali več kot danes, kajne? Foto: M. Ozmec »To pa je čisto res. Naš oča so zmeraj pravili tako: >Hudi časi bodo in ljudstvo bo veliko trpe- lo, ko bodo po zraku letali žele- zni ptiči in ko bo iz vsake hiše prišla slamnata frajlica.< Pa reci- te, če niso imeli prav. Kamor po- gledaš, vsepovsod je napeljana sama žica, tudi prek polja. To mi je pravil kot otroku in še danes se spomnim, kako me je bilo ta- krat strah. Kakšni neki bodo že- lezni ptiči? Pa sem jih kmalu lah- ko videla. Tako v prvi kot v dru- gi vojski, pa še sedaj tuintam nad nami.« Kako pa se spominjate večerov, ko ste ličkali koruzo ali luščili bučnice? »Hi, hi hi . . . to je bilo luštno. Najprej smo delali, potem pa smo hece Irajbali. Ko smo luščili bučnice, je bil hitro kup pod mi- zo. Potem pa smo malo poškro- pili pod, naredili prostor in se v parih zavrteli. Muzikant je bil po navadi vedno poleg. Tudi ko smo kužuhali, nam je bilo lepo. Včasih nas je bil poln skedenj, in ko smo delo končali, je muzikant — spomnim se Lipužovega iz Njiverc — raztegnil svoj meh. Prav ta mi je obljubil, da mi bo ob lOO-letnici prišel zaigrat na harmoniko. To bi pa res rada do- čakala. Ja, veste, smo bili mladi in veseli, starost je pa žalost.« Ampak tamle vidim Pratiko in Tednik — torej še berete? »To pa že, pa še kako rada, če le nisem preveč zbita. Pratiko so mi dali gospod župnik in jo rada prebiram. Veste, k maši ne mo- rem več, tako daleč me noge ne držijo. Včasih pa sem rada hodi- la. Saj so bili zadnjič gospod spet pri meni in so me požegnali. Tu- di Tednik imam rada, komaj ča- kam, da ga dobim v roke. Samo ne vem, zakaj imate tako male črke, zakaj šparate pri tem.« Sedaj ste najstarejša krajanka na Hajdini. Vas sovaščani kaj obiščejo? »Ja, saj pridejo. Pa mi prinese- jo pomaranče. Tudi moji sosedje pridejo večkrat k meni, da mi ni preveč dolgčas. Saj še kar skrbijo zame, nič se ne morem pritoževa- ti. Edino, kar me je strah, bojim se, kaj bo z nami. Tudi pri nas je napeto in se resnično bojim, ali ne bo enkrat počilo. To bi bilo hudo, nihče si ne želi, da bi pri- šlo do vojske. . . Drugače pa še kar nekako živim. Denarja do- bim toliko, da je zame dovolj, le zdravja potrebujem, pa tudi tega bo enkrat konec . . . Kaj češ, vse mine . . .« Ko sva se poslavljala, je vsa zbegana dejala: »Te pa hvala le- pa, ker ste prišli. Koliko pa sem dolžna?« Sprva me je sililo na smeh, pa sem se zadržal, kajti Marija dobro ve, kako težko je bilo včasih, ko je bilo vse precej težje dobiti kot danes. Zakaj bi ji kvaril sicer vljudnostno gesto, zato sem hitro odvrnil: »Nič, mati, le zdravi bodite in zdržite še kakšno leto po stotem rojstnem dnevu. Mi na vas ne bomo pozabili, zato ste nam dol- žni le zdržati. Pa srečno!« M. Ozmec Potreba po novih prostorih PODGORCI »v koledarju prireditev Turistične zveze Slovenije za leto 1991 z območja občine Or- mož lahko najdemo le naše turistične dneve. Kje so druge turistične prireditve v občini Or- mož, kje so nastopi posameznih prosvetnih in drugih društev,« je med drugim vprašal Franc Sladnjak, predsednik TD Podgorci, na ob- čnem zboru, ki je bil zadnjo soboto v januar- ju. Jezi ga veliko reči: denimo, da so Podgor- ci v novem turističnem vodniku po občini Or- mož komaj dobro omenjeni, pa tudi, da se kot klasična vinska cesta omenja vedno tista prek Litmarka do Jeruzalema, svojo vinsko cesto pa ima tudi območje podgorskih goric, pa ni vrisana v zemljevidu. Ob vseh akcijah in prireditvah jih jezi tudi prostor, kjer izvajajo svojo dejavnost. Seda- nja dvorana prosvetnega društva še komaj zasluži svoje ime. Težko je, ker je zaradi do- trajanosti temeljev ne morejo obnavljati. Ne- primerne so sanitarije, pa tudi kuhinja, od koder naj bi prihajale na mizo domače izvir- ne jedi. Tudi skladišče, kjer hranijo svoje imetje, je komaj vredno tega imena. Izhod vi- dijo v izglasovanju občinskega samoprispev- ka, v katerem naj bi prišli na vrsto tudi Pod- gorci. Ogorčeno pravijo, da so bili izigrani pri prvem, upajo, da bodo sedaj, ko bodo glasovali za tretjega, tisti, ki so denar že dobi- li, z njimi so.lidarni. Denar nujno potrebujejo za svojo dejavnost, ki je znana že daleč prek občinskih meja. Pa ga od pokroviteljev dobi- jo manj, večje moralne podpore. Letošnji tu- ristični dnevi konec aprila bodo potekali že petnajstič. Vsako leto imajo nekaj novega, le- tos je to slovenski vinski kozarec, brez dvoma zanimiv projekt ne samo za vinorodna ob- močja, temveč za širši slovenski prostor. Prav zaradi tega so skrbneje prisluhnili predsedni- ku TZ za Podravje Janezu Pograjcu, da jim bo mogoče obljubil kakšno finančno podpo- ro. Pa ni bilo nič od tega, pripovedoval jim je samo reči, ki njih kaj preveč ne zanimajo. Kaže, da pa njega ta vseslovenska akcija ne zanima kaj preveč. Izvolili so novo vodstvo, v katerem pa je zaradi kontinuitete veliko sta- rih članov. Pri sprejemanju programa dela so še posebej poudarili povezovanje z Dru- štvom vinogradnikov Jeruzalem in strokovno usposabljanje vinogradnikov in članov njiho- vega društva. Njihova glavna skrb vse do konca aprila pa so številne prireditve ob nji- hovem petnajstletnem delovanju. Vida Topolovec VABILO Prireditveni odbor tradicionalne po- nedeljkove otroške maškarade vabi tu- di letos otroke na pustno rajanje. Dobi- li se bomo v ponedeljek. 11. februarja, ob 16. uri v športni dvorani Mladika. Vse maske bodo nagrajene; otrokom boste lahko kupili krofe in sokove. Za prijetno razpoloženje bodo poskrbele članice plesne skupine ob dobri glasbi. Pridite, veselo bo! Svoje maske boste lahko tudi fotografirali Pridite, veselo bo Pustovanje v Ormožu Tradicionalni pustni karneval v Ormožu poteka že vrsto let; letos bo na pustni torek, 12. februarja. V mestu bo veselo. Na stojnicah bodo zasebni in družbeni gostin- ci prodajali krofe, kuhano vino in druge dobrote. Ob 14. uri se bo pri- čela tradicionalna pustna povorka, v kateri bodo nastopile karneval- ske skupine iz Ormoža in okolice. Med njimi se najdejo tudi etnograf- ske skupine. Na pustni torek radi pridejo v Ormoi tudi kurenti iz ptujskopoljskih vasi ter s svojo pojavo in zvonjenjem naredijo značil- no pustno-karnevalsko vzdušje. Prireditelj Turistično društvo Ormož obljublja tudi tokrat lepe nagrade za nastopajoče. Letos bodo na pustovanju prvič nastopile or- tnoške mažoretke. Vida Topolovec TEDNIK - 7. februar 1991 NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7 PORTRETI REPUBLIŠKIH POSLANCEV Miloš Urbančič Slovenjebisfričuni so na spomhdunskih \olinnh lansko leto pri izvolitvi poslanca » zbor občin slovenskega parlamenta dali največ glasov Milošu I rhančiču, kmetu z Vrhloge. Je član SKZ — LS, pokončen človek, ki svojega mnenja ne spreminja. Nad delom republiške skup- ščine je pogosto razočaran: me- ni, da bi lahko uredili veliko več, če ne bi bilo tako različnih po- gledov in mišlenj te ali one stran- ke. Delo parlamenta nekateri po- slanci, ki mogoče mislijo, da je prišel njihov trenutek, ko bodo tudi oni prišli v zgodovino, za- vlačujejo z najrazličnejšimi raz- pravami, rezultat pa je, da ob tem postanejo mnogi poslanci naveličani in zapuščajo seje. Pozornost je vzbudil na pred- volilnih shodih SKZ \ Slovenski Bistrici, kjer je odločno nastopil proti gradnji hlevov v Laporju, kar se je kasneje kljub precejš- njemu pritisku Kmetijskega kombinata Slovenska Bistrica ra- zrešilo tako, kot so želeli ljudje. V njem je nekaj, kar v človeku vzbuja radovednost. Z zanima- njem mu prisluhneš: zaradi kle- ne besede kmeta, ki ve, kaj hoče, zaradi njegove govorice, ki pove, da le ni čisto domačin. Rodil se je pri Kobaridu 1925. leta: od tam so se njegovi starši, zavedni Slovenci, preselili v Jugoslavijo. Takratna oblast jim je dala zem- ljo v kraju Bistrinica ob Vardarju pri Demir Kapiji, kjer je živelo že več družin primorskih Sloven- cev. Po treh letih so odšli v Slo- venijo, na Štajersko, na Vrhlogo in tu živi z družino še danes. O njegovem naglasu govori tudi anekdota. K njemu je prišel no- vinarski kolega, ki je o tem, da ni čisti Štajerec, že nekaj slišal. Pa je novinarski strokovnjak »ugo- tovil«, da se Milošu primorsko narečje nič več ne pozna, njegovi ženi pa še. Seveda je bilo potem obilo smel.a, ko so mu povedali, da je žena rojena na Vrhlogi. ba rad ustvarja, pove tudi nji- hov dom, kjer ni uniformirano- sti, kot jo srečaš drugje. Veliko reči, uporabnih in tudi dekora- tivnih, je naredil sam. S politiko se ni pričel ukvarjati on, temveč politika z njim, je med drugim rad poudaril, seve- da pa seje potem moral ukvarja- ti z njo tudi on sam. Za osamos- vojitev kmečkega življa ali za pravičnejše reševanje kmečkega vprašanja se je boril že zdavnaj. Ko so v politiki nastopile odju- ge, so začeli ustanavljati kmečke sekcije. Bil je predsednik ene iz- med njih in tako je nujno priha- jal v konflikt z občinskimi struk- turami po upravni in politični poti. Zahteval je drugačen pri- stop do zasebnega kmeta. Obrav- navali pa so jih, kot da niso slo- venski oziroma jugoslovanski kmetje. Motila ga je večna relaci- ja zasebni kmet družbeni sek- tor, ki je po občinah pobiral ves razvojni dinar za kmetijstvo, re- zultatov, kakršne b1 po vloženem denarju lahko pričakovali, pa ni bilo. Kot republiški poslanec ima veliko obveznosti in bolj pored- ko ga vidijo doma. Upa, da bo ponovno več doma po prihod- njih volitvah, ko več ne bo pri- stal na izvolitev, ker meni, da naj politične reči razrešujejo mlajši. Strinja se, da starejši ljudje niso več za politiko. Pa tudi sedaj ne bi bil šel zraven, če bi bilo v mlajših več korajže in bi bili pri- pravljeni, da jih stranke kandidi- rajo. Bili so že na listah, pa niso hoteli dalje. Res pa je, da so se mnogi v tem prehodnem obdob- ju bali iti na kandidatne liste. Menil je, da ni cilj poslanca, da pride \ skupščino za vsako ce- no, da ga televizija pokaže. Po- slanec je povezava med ljudmi, ki so ga izvolili, in vlado, kamor bi morali prenesti tisto, kar ljudi žuli, ljudem pa potem dati po- vratne informacije o tem, kako je potrebno reagirati na vladne ukrepe. Vsakdo misli, da se mora poslanec \ skupščini nujno ogla- siti. ( e je poslanec pameten — in moralo bi biti \eč takšnih — potem naj se o temi, o kateri se je oglasil že nekdo drug, \eč ne oglaša, kljub temu da potem lju- dje rečejo: saj našega še nismo videli na televiziji. Ni preveč za- dovoljen s pritiskom na poslan- ce, zakaj jih ni v skupščini, kljub temu da se Miloš sej redno ude- ležuje. Pravi, da so poslanci svo- bodno izvoljeni ljudje, nanje pa ne moreš pritiskati kot na otroke, predvsem če nekdo v neskon- čnost na govorniškem odru veže otrobe. Miloša moti tudi to, da v zadnjem času vse, kar je narobe, naprtijo Demosu, ki je, kot kaže, poslal za nekatere dežurni krivec vsega, kar se dogaja ali pa se še ni zgodilo na Slovenskem. Vida Topolovec (Foto Samo Brbre) GRADI^JA PRIZIDKA K OSNOVNI ŠOLI JURŠINCI GRE H KONCU Bo denar tudi za opremo? Tako osnovna šola kot Sekre- tariat za vzgojo in izobraževanje ptujske občinske skupščine upa- ta, da se bo račun izšel in bo pri- zidek ob otvoritvi, predvidena je aprila, tudi opremljen. Že na začetku pa je treba zapi- sati, da gre šele za prvo etapo, prve faze obnove šole ki še na- prej ostaja ob pomanjkanju ne- katerih drugih prostorov brez te- lovadnice. Skoraj neverjetno, da imamo šole, ki na pragu 21. sto- letja še nimajo telovadnice, žal osnovna šola v Juršincih ni edina laka v ptujski občini. Aktivnosti okrog prizidka k osnovni šoli Juršinci tečejo že od leta 1989. Denarje zagotovila ta- krat že občinska izobraževalna skupnost, in sicer 12 odstotkov iz vzajemnosti nekdanja republiška izobraževalna skupnost, pet od- stotkov domača krajevna skup- nost, trimesečni priliv pa je šola dobila iz občinskega samopri- spevka. Žal investicija ni pokrita. Njena vrednost v tem trenutku še ni valorizirana, zato je težko go- vorili o denarju po cenah iz le- tošnjega leta. S prizidkom šola dobiva 1.042 kvadratnih metrov uporabne po- vršine. To je šest učilnic za ra- zredno stopnjo s spremljajočimi prostori, študijski center z učilni- co slovenskega pouka in knjižni- co, čitalnico in medioleko. S po- vezavo prizidka k stari šoli je bi- la ta delno že tudi obnovljena in pridobili so nove sanitarije ter la- boratorij za fiziko in kemijo. Vhodna avla pa postaja večna- menski prostor, kar pomeni, da bodo med drugim v njej imeli tu- di pouk telesne vzgoje žal, saj je druga faza potrebnih del ob- nova starega šolskega poslopja in šele tretja faza gradnja telo- vadnice. Šola ima danes 255 učencev v štirinajstih rednih oddelkih, ima pa tudi oddelek podaljšanega bi- vanja. V prvih dveh razredih tudi tukaj uvajajo integralni nivojski pouk in notranjo diferenciacijo, kar pomeni, da se učitelj prilaga- ja učenčevim zmožnostim, lako niso »zanemarjeni« tisti, ki zmo- rejo in hočejo več. in ne »zapo- stavljeni« listi, ki zmorejo manj. Zelo, zelo pa bi potrebovali stro- kovno svetovalno službo, na pri- mer vsaj pedagoga, pa tudi soci- alnega delavca, saj je kar precej učencev iz socialno ogroženih družin. Zelo dobro sodelujejo s Centrom za socialno delo v Ptuju. Upajo, da se bodo 'ahko v aprilu že selili v prizidek in ta- krat bo imela šola popoln enoiz- menski pouk, prostore pa dobila tudi mala šola, ki zdaj gostuje v Domu trsničarjev. Dela izvaja Gradbeno podjetje Ptuj. K osnovni pogodbi je bilo do danes sklenjenih že devet aneksov, kar je pogojeval pred- vsem dotok denarja. Kljub izred- nemu razumevanju vseh odgo- vornih v občini pa denarja še vedno primanjkuje; tako ostaja še vedno odprto vprašanje uredi- tve hidranlne mreže in opreme prostorov v novem prizidku. V laboratoriju za fiziko in ke- mijo pa že teče pouk, in kot so nam zaupali učenci, so zelo za- dovoljni, saj zdaj lahko poleg učitelja izvajajo najrazličnejše poizkuse tudi sami. In sploh je pouk kemije in fizike v za to opremljeni učilnici veliko bolj privlačen. NaV Učence sedmega razreda smo »zalotili« v novi učilnici za fiziko in kemijo. NaV NivGJsko delo v Osnovni šoli Olge Meglic v letošnjem šolskem letu smo se pri pouku matematike (v 7. a. b in 8. a, b, C razredu) odločili za nivojsko utrjevanje, preverjanje in ocenje- vanje znanja. Izhajali smo predvsem iz dosednajih izkušenj vzgojno-izo- braževalnega dela pri pouku matematike. Učiteljica Majda Švagan, ki poučuje matematiko, je spozna- la, da dosedanje »klasično« ulr- jevnaje in preverjanje znanja ni zadostno oz. da ne daje ustrez- nih možnosti vsem učencem. Iskali smo nove rešitve, da se pri- bližamo različnim sposobnostim in zanimanju učencev. Odločili smo se za demokratično usmerja- nje učencev po njihovih povsem določenih učnih razlikah v obča- sne homogene skupine. Cirupira- nja učencev je spontano, prosto- voljno, na podlagi zanimanja in njihovih sposobnosti. Posebna skrb je na solidarnosti in samo- ocenjevanju. Delo pri pouku poteka nekako POZITIVNA MNKNIA I KN- CF\ Nivojsko preverjanie zn,in|,i mi je všeč: odločimo se za reševanje nalog po svojih sposobnostih - spoznamo svoje sposobno- sti - možni so prehodi iz »ni- žje« skupine v »višjo« - sposobnejši učenci lahko rešujemo tudi bolj zahtevne na- loge takole: učiteljica pripravi naloge, razvrščene po treh težavnostnih nivojih - za šibkejše, povprečne in sposobnejše. Učenci se samo- stojno odločijo za nalogo, ki jo bodo reševali, sami določajo te- žavnost in teiTipo dela (razvijanje samokriličnosli), lahko tudi ob pomgči učiteljice, če ima učenec težavo pri izbiri. F'osebej mora- mo poudariti, da je delo diferen- cirano pri utrjevanju, preverja- nju, ocenjevanju znanj in doma- čem delu. Majda Švagan je želela dobiti mnenja učencev o sprejemanju oz. nesprejemanju nivojskega de- la pri pouku. Pripravila je anketo in dobila tele rezultate: omogoča učencem »lažji« .ili »ležji« pristop do ocene ■ ocene so boljše več učencev doseže pozitivne ocene preverimo lahko, do kod sega naše znanje tudi »slabši« učenci lahko dosežejo boljšo oceno Iz tabele in odgovorov učen- cev je razvidno, da večina učen- cev pozitivno sprejema učno di- ferenciacijo oz. nivojsko prever- janje znanja; njihovi odgovori so kritični, razmišljujoči in izvirni. NEGATIVNA MNENJA Nivojsko preverjanje znanja nam ni všeč: — skupine, ki jih izberemo, določajo ocene — težavo imamo pri izbiri skupine težko se odločiš za višji ni- vo — odlična ocena je težko do- segljiva — preveč časa porabimo za pregled skupin oz. katere naloge bi reševali. Iz odgovorov učencev lahko razberemo, da imajo nekateri učenci (nizek odstotek) težave pri izbiri nalog, moti jih tudi oce- njevalna lestvica teh nalog ni- voji določajo ocene. S celotnim učiteljskim /borom snu) analizirali odgovore učen- cev, njihove sugestije, želje, mne- nja ter skušali najti primerne re- šitve, da omilimo stiske učencev. Odločili smo se. d,i bomo naloge pri pouku občasno kombinir,ili tako. da bodo zastopane tudi ta- ke, ki bodo diferencirane po te- žavnosti v okviru ene naloge. S tem bo omogočeno vsem učen- cem reševanje in poseganje tudi po zahtevnejših nalog.ih. Ob koncu lahko povzamemo, da se učenci med seboj razlikuje- jo (predznanje, sposobnosti, za- nimanje, motivacija, zrelost . . .). da pa je naloga v zgojno-izobra- ževalnega dela upoštevanje in razvijanje teh razlik, za kar se na naši šoli trudimo in zavzemamo. Pedagoginja: Ingrid Kac Zmanjkuje nam časa, da bi se poglobili vase živimo v času, ko so odnosi v družini in družinska vzgoja v krizi. Mnogi starši doživljajo svojo vzgojno nemoč. Čutijo, da niso kos težavam, ki jih imajo z otroki, in se ne znajdejo, ker jim znani in običajni vzgojni prijemi ne prinašajo zaželenega učin- ka. Drugi starši še nimajo težav, jih pa skrbi, kako jih bodo ob- vladovali, ko bodo le-te nastale. Zato želijo spoznati še druga- čne načine, ki bodo ustrezali otrokom in času, v katerem živimo. To je le nekaj uvodnih misli, s katerimi je Delavska univerza Lenart staršem na roditeljskih se- stankih sirom občine predstavila. Na zadnjem, desetem srečanju so udeleženke poskrbele za pravo »šta- jersko pojedino« (druga z desne Adela Kelhar iz V zgojne posvetovalnice Maribor). smisel tako imenovane ŠOLE ZA STARŠE. Na podlagi izku- šenj iz dela Delavske univerze Lenart in Vzgojne posvetovalni- ce Maribor je bilo ugotovljeno, da predavanja, ki jih obiskujejo starši na naših osnovnih šolah, niso dovolj. Veliko staršev si želi več - želijo aktivno sodelovati. Vzpodbuden primer ŠOLE ZA STARŠE je pred tremi tedni končalo delo skupine staršev v krajevni skupnosti Benedikt. Starši (le zakaj med njimi ni bilo nobenega moškega'.') so enkrat na teden za dve uri in pol sedli za mizo in spoznali tehnike uspešnega komuniciranja (akti- vno poslušanje, jaz-sporočila. re- ševanje kontliktov, kjer ni pora- žencev in ne zmagovalcev), pred- vsem pa so se veliko pogovarjali o problemih vzgoje in o sporazu- mevanju med ljudmi. Desette- densko delo skupine je vodila dipl. sociologinja .Adela Kelhar, '■ . delavka Vzgojne posvetovalnice ! iz Maribora. .Adela Kelhar. s katero si De-i lavska univerza Lenart želi še j nadlje sodelovati, je mnenja, da i v kriznih časih venomer nekam hitimo in hlastamo za zasluž- kom, delovnimi uspehi, novimi informacijami in novim znanjem ter socialno varnostjo. Ob vsem tem pa nam zmanjkuje časa. da bi se poglobili vase. da bi pri- sluhnili samim sebi. da bi j.isneje opredelili smisel svi>jega življe- nja in dela. Zatt) velikokrat sploh ne poznamo sami sebe. Boleče je. kadar starši ne moremo spo- znati svojega otroka kadar ga ne slišimo in razumemo njegovih na svoj način izraženih sporočil in "klicev na pomoč«. \ s.ikiiiincv n.i n,Iglica, s katero živimo, in skrb. da bi oduovoriu). opravili vlogo starševstva, nam velikokrat onemogočijo, da bi pravilno prisluhnili otroku. Aktivno poslušanje je ena iz- med najpomembnejših tehnik pogovorov med otroki in starši, pravi Adela Kelhar in ob tem predstavi gledanja svetovno zna- nega strokovnjaka dr. Thomasa Gordana. Na teh srečanjih starši med drugim tudi spoznavajo, da smo starši le ljudje, nismo nekak- šna »božanstva«. Smo ljudje s svojimi občutji, čustvi, problemi, radostmi in napakami. Kadar starši pozabimo na svojo člove- čnost, začnemo kakor roboti uresničevati svojo »starševsko odgovornost«. Ce želimo otroku prisluhniti in ga aktivno poslušati, pomeni to. da pokažemo resnično zani- manje zanj. s svojimi besedami mu sporočimo, kaj se pri njem dogaja, kaj v tem trenutku čuti. pri tem pa ne vrednotimo njego- vih sporočil, pa tudi ne iščemo rešitev ; rešitev si poišče sam. mi mu pa pri tem pomagamo. »Izkušnje, ki sem si jih prido- bila na teh srečanjih z drugimi starši, kjer sem lahko sama akti- \ no sodelovala, v domačem oko- lju, kar pridno uvajam, zavedam pa se. da bo potrebnt) pretrgati marsikatero korenino iz pretekle- ga razmišljanja o vzgoji otroka.« je na sklepnem večeru v prosto- rih Osnovne šole Benedikt pove- dala ena od zadovoljnih udele- ženk ŠOLE ZA STARŠI.. Tako na 1)1 LANSKI LNI- VFRZI II NART kot na VZGOJNI P()S\I,T()\ I ANK I MARIBOR zagotavljamo, da bo- mo podobn.i »srečanja s starši« iKidaljcv ,ili tudi v drugih krajev- nih centrih in seveda, če bo inte- res, tudi v samem mestu Lenart. Janez Karo Vesele počitnice V tednu polletnih počitnic so \ Matični knjižnici Lenart \se dni različne prireditve. [*ričenjajo se oh 1 l..^(). Program prireditev do konca tedna; CF.TRTFK: Pravljica po izhiri za predšolske otroke in učence PF.T[;K: Povem povej pra\ljico za učence }>. in 4. ra- zredov. VABIMO VSh POCITNIKARJF. DA NASOBISCEJO! matiCna knjižnic a LFNART 8 — NAŠI KRAJI IN UUDJE 7. februar 1991 - TEDNIK Ivanovih 70 let Malo imamo ljudi, ki bi se lahko ponašali s tako bogato preteklostjo v' 70 letih, kot jo ima Ivan Kupčič iz Sa- vec pri Tomažu. Rodil se je kot sin malega kmeta 20. januarja 1921. Osnovno šolo je končal pri Tomažu. Takratne razmere niso dovoljevale, da bi kljub nadarje- nosti nadaljeval šolanje v višjih šolah, pa se je po dvoletnem delu doma na kmetiji odločil za poklic zidarja in se izučil v Mariboru. Po končani učni dobi je dve leti delal kot zidarski po- močnik. Druga svetovna vojna mu ni prizanesla; kot nemški vojak je bil vpoklican leta 1943. Po vrnitvi v do- mačo vas leta 1945 je nekaj časa spet delal na kmetiji. S sovaščani je bil soustanovitelj Gasilskega društva Savci in leta 1947 se je začela njegova bogata gasilska kariera. Leta 1949 je bil izvoljen za poveljnika G D Savci. Ker društvo ni imelo svojih prostorov, so pod njego- vim vodstvom vsi vaščani pomagali graditi gasilski dom. Gradnja seje za- čela leta 1951 z na roke izdelano ope- ko in še istega leta je bil dom pod streho. Ivan ni miroval, saj je ves prosti čas posvetil družini (poročil seje 1952. le- ta) in gasilstvu, posebno pa dogradi- tvi doma. Želja po znanju ga je gnala v gasilsko šolo in napredoval je v ga- silskega nižjega častnika. Ivan pa ni bil v društvu Savci samo dober zidar in poveljnik, ampak je bil vnet delavec v kulturno-prosvetnem društvu; to je vsako leto uprizorilo dve do tri dramska dela. Ob ustanavljanju društev »Mladi gasilec« v osnovnih šolah je postal mentor in predavatelj na Osnovni šoli Tomaž. Bi! je član Občinske gasilske zveze Ormož ter štaba operative, več let je poveljnik sektorja, poveljnik domače- ga društva pa je še danes. V zasluženi pokoj je odšel 1979. leta. Za svoje neumorno in požrtvoval- no delo v gasilstvu je bil odlikovan z gasilsko zvezdo II. stopnje, plaketo veteranov, republiškim gasilskim odlikovanjem I., II. in III. stopnje, občinskim odlikovanjam I. in II. stopnje ter z medaljo dela in še mno- gimi drugimi priznanji in pohvalami. Ob 70-obletnici mu želimo še na mnoga zdrava leta vsi, ki ga poznamo in se z njim srečujemo v "asilski služ- bi. " ^ \ Adoir Rižnar- PREJELI SMO Do kdaj dvojna morala? Minil je 31. januar DAN URI Z ( KiARETE 7 enakim številom pokiijcnih cigaret kot sleherne dni. Ni in ni posluha za i/boljšaiije kvalitete življe- njal V>a naša prizadevanja in priporočila naletijo na gluha ušesa celo v najvišjih krogih v Skupšči- ni. Popolnoma nerazumljivo mi je, da ljudje NE ŽELIJO biti zdravi: ne smili se jim denar za cigare- te niti se jim ne smilijo soljudje, ki trpijo zaradi ci- garetnega dima. Po obširnih razlagah in opozorilih o škodljivosti kajenja, ki jih je posredoval.i gospa lulka Vahen na televiziji, se pojavi gospod VS.ALIIR V\()l t pod geslom; moškost. Sprašujem vas, ali je moškost, da živiš neracionalno in se zastrupljaš z nikotinom. Ali je moralno, da se na ta način /avaja mladina oh ge- slu MOŠKOST?! To Je dvojna morala, ki je obsod- be vredna. V ozadju pa še tekmovalni avtomobili, ki poberejo vsako leto nekaj mladih življenj. Sploh pa: kdaj se bo tudi z vrhunskim športom prenehalo, kajti dosežki in zahteve so vedno večje in tudi ži- vljenje zahtevajo'.' Nič čudnega ne bi bilo, ko bi spet začeli graditi arene in bi pripeljali leve, da bi ljudje imeli zabavo kot nekoč; Panem et circenses. Prava dekadentnost ljudstva. V čem je naš progres? Vse, kar smo naredili, je usmerjeno na uničenje človeštva, malo pa je storje- nega /a izboljšanje fi/ičnega in mentalnega življe- nja. Člani društev nekadilcev Slovenije vendar ne mislimo nič slabega. Trudimo se, da zaščitimo ne- kadilce pred tobačnim dimom, da preprečimo mla- dini, da ne bi začela s to škodljivo in slabo razvado, ter da zaščitimo otroke pred pasivnim kajenjem, ker se sami ne morejo ubraniti pred brezobzirnimi star- ši. Ali je to preveč? Navsezadnje imamo po Ustavi zagotovljeno pravico do čistega zraka, ki nam ga nihče ne sme ogrožati. Pa je ravno nasprotno. Na- mesto da bi v hotelih, zdraviliščih in drugje bile ka- dilnice, kjer bi se zbirali kadilci, so vsi javni prosto- ri do t\iajeja, dnevnih prostorov, salona, veže in restavracij - zakajeni, tako da nekadilec nima na razpolago niti enega samega prostora s čistim zra- kom. Navsezadnje gre tudi za kulturo in kulturno obnašanje kadilcev, kajti v razvitem svetuje kajenje nekaj negativnega, ker je škodljivo, neracionalno in neprijetno za okolico. Kako naj to ljudem dopove- mo drugače kot s kaznimi'.'I Saj drugače ne bo niti posluha niti uspeha. dr. Marija Djurdjevič Kako preživeti? PREJELI SMO Podjetje IMP-EIektrokovinar Ptuj zaposluje okrog 170 delav- cev. Že v letu 1989 in celo 1990. leto smo se ubadali s proble- mom, kako preživeti. Ker so nekateri menili, da prejšnje vodstvo podjetja ni bilo dobro, smo vodstvo delno zame- njali, na pomoč pa nam je pri- skočila tudi komisija, imenovana s strani IS SO Ptuj. Ta naj bi nam pomagala sanirati podjetje. Nekateri člani komisije so se res potrudili, da smo pridobili neka- tera dela — vendar za kakšno ce- no? Rezultati so bili vidni že ob trimesečju leta 1990, potem v polletju, vendar so bila poročila o poslovanju vedno tako »sfrizi- rana«, da se izguba ni pokazala. Zaposleni smo opozarjali vod- stvo podjetja na neplačane raču- ne, ki so jih delavci računovod- stva po nalogu »nekoga« morali zadrževati v predalih. Obvezno- sti nismo plačevali, saj nam delo, kije bilo pridobljeno, ni pokriva- lo niti »nizkih osebnih dohod- kov«, kaj šele fiksnih stroškov in poravnave obveznosti do dobavi- teljev. Ves ta čas smo imeli najni- žje osebne dohodke v občini Ptuj. Tako smo preživotarili do konca leta 1990. Zadnjo akontacijo osebnega dohodka v višini 2.800 din smo zaposleni prejeli v januarju za november, poračuna za novem- ber in obračunanega osebnega dohodka za december pa nismo prejeli. Najbrž smo bili edini v Sloveniji, ki pred prazniki nismo prejeli niti dinarja. Večina delavcev je na čakanju doma, saj novih del ne moremo pridobivati, ker nismo sposobni nabaviti materiala, kaj šele zago- toviti osebne dohodke. Že četrti mesec nimamo organizirane pre- hrane, znajti se moramo vsak po svoje. Tudi prihod na delo niko- gar ne zanima; naj se vsak znaj- de, kakor se ve in zna. Brez oseb- nih dohodkov pa tudi ne bomo mogli prihajati na delo. Naše družine zaradi tega trpijo, saj smo vsak dan bolj zagrenjeni in na koncu z živci. Ne moremo po- krivati niti minimalnih življenj- skih stroškov. Doma ostajajo ne- poravnane položnice in opomini za odklop električne energije, ustavitev dobave vode itd. O stanju podjetja in zaposle- nih v njem smo obvestili vse službe na nivoju občine Ptuj, vsi pa le odgovarjajo, da nam ne morejo pomagati in naj se še na- prej borimo za obstoj podjetja. Ali morda funkcionarji s polnimi želodci in zajetnimi denarnicami vedo za recept, KAKO PREŽI- VETI BREZ OSEBNIH DO- HODKOV? Delavci smo mnenja — in to je kruta resnica - da se za nas, ki smo majhen kolektiv, nihče ne zanima. Saj — kaj pa pomeni za družbo 170 delavcev! In s čim se ubada vlada? S tem, kakšne barve naj bo sloven- ska zastava in ali naj zvezda ostane ali ne. Ce menijo, da bo- do s tem rešili vse naše — slo- venske probleme, naj le še o tem premlevajo, gospodarstvo pa jim bo tako ali tako pred nogami »crknilo«. Delavci IMP- ELEKTROKOVINAR PTUJ Zaprašenost ali nestrpnost novinarja Milošiča Očitno je, da ste v mojem prvem odgovoru spre- gledali nasvet: »Posvetite se nepristranskemu zbi- ranju dejstev in bo vaša zaskrbljenost nad mojim delom izpuhtela v luči spoznanja!« Očitno je, da ste ne le čuden novinar, temveč tu- di slab in neučakan bralec, kajti niste uspeli razu- meti in si zapomniti, da boste dobili svoje odgovo- re. Očitno je tudi, da ste zaletav, negotov, naiven, nakladaško napačno informiran senzacionalist, ki piše zaradi pisanja in pisari. Na tem nivoju sem začel, ker ste sami ugotovili, da se na nivoju, ki ga ponujam jaz, ne znate pogo- varjati. To sem tudi pričakoval, kajti vaš način pi- sanja je to kar naprej dokazoval. Prebivalcem ptujske občine sem govoril in od- govarjal od prvega dne svojega dela. Nikoli niko- mur nisem odrekel razgovora ne pomoči ne tople dobrodošlice, če mi je le čas dopuščal. Nisem imel in nimam nobenih razlogov za izmikanje in ni vprašanj, na katera bi moral iskati, si izmišljati iz- govore. Vedno lahko povem tako, kot je bilo. Ni- mam zakulisnih dejanj, kakor jih gotovo imate vi. Če bi mali novinar poznal pismo, ne bi govoril o svetopisemskem besedičenju. Res sem imel par- tijsko knjižico in tudi sam sem se zanjo odločil. Vendar sem se sam tudi odločil in jo vrnil že pred tremi leti. Dokler sem bil član partije, sem poizku- šal delovati skladno s pozitivnimi smernicami, ki bi jih priznal tudi vsak pošten kristjan. Žal se je začelo dogajati, da so odtujevalci materialnih do- brin, nedelovneži in podobni imeli več podpore kot jaz. To je bilo dovolj, da sem se odpovedal ta- kratni in takšni zvezi. Brcali so približno tako kot vi, kritikantje. Sicer pa nisem prepričan, da je ne- kdo zaradi vključenosti v katerokoli stranko že v naprej dober ali slab. Oceno o tem si običajno ustvarim s spoznavanjem človeka po drugih krite- rijih, ki jih poskušam videti s pozitivne strani. Že zdavnaj sem namreč sprejel dejstvo, da je potreb- no človeka sprejeti takšnega, kot je, in ne takšne- ga, kot bi si morda jaz želel. Slabo naravnanim že- lim pomagati, z dobro naravnanimi želim to deliti. Z nekaterimi stvarmi se pač ne morem sprijazni- ti, zato si jih razjasnjujem in se proti njim borim. Takšni, kot ste vi, me sicer poizkušajo vreči iz tira, vendar se jim to več ne posreči. Ce jim ne morem pomagati, jih pomilujem. Vedno iščem izhod v delu, ker nisem dovolj pa- meten, da bi znal drugače. V delu delam tudi na- pake. Teh napak se ne sramujem, jih ne skrivam, se jih ne bojim. Za njih iščem rešitve. Ljudi, ki mo- je resnične napake uspejo pokazati, pa spoštujem, saj mi v bistvu pomagajo. Ne morem trditi, da v mojem občinskein delu ni bilo napak, saj bi to bilo mogoče le takrat, če ne bi nič delal. Zagotovo pa lahko trdim, da nisem delal napak namerno, da bi komu škodile. Kajti nisem eden tistih, ki bi prikazoval napake drugih, da bi bil sam dober ali boljši, kot to počnejo mnogi in mislim, da predvsem vi. Hudo mi je za vas, ker ste tako Miloš ... ni in ker stvari ne dojamete. Z do- brim namenom sem vam poizkušal dati nekaj na- svetov, ki pa so žal bili za vas pregloboki. In nekaj znancev mi je ob priložnostih, ko je razgovor na- nesel na vas, reklo, da nima smisla, ker tako ne bo- ste razumeli. Zato bom v nadaljevnaju odgovarjal na vaša (ne)jasno postavljena vprašanja. 1. IZPLAČILO PLAČE Berite članek: »ALI JE OVADBA SRECA ZA OVADUHE?« 2. NABAVA AVTOMOBILA O »najdiažjem« ne bom diskutiral, ker je škoda besed. Kako do odločitve za nabavo vozila? Predlog je pripravil resor, ki ga je vodila ga. S. M. O vsem je tekla razprava na IS. Neke pretirane navdušenosti osebno nisem kazal, kar je verjetno možno razbrati tudi iz stenograma zapisničarke (vsi smo pričakovali vaš nos v tem avtomobilu). Pri nabavi osnovnih sredstev se pač ne gleda na možnost politizacije, ampak je potrebno delati v smislu razumljivih poslovnih potreb. Nov avto je bil nabavljen po sistemu staro za novo. Pred tem se je pojavila potreba po popravi- lu, za katero pa je znašal predračun več, kot je bil avto ocenjen. Ob tem je predlagatelj predračuna za popravilo opozoril na možnost še večjega stro- ška od predračuna, kar pa bi se dalo ugotoviti šele ob samem posegu. Zato so odgovorni priskrbeli predračun za varianto zamenjave po že omenje- nem sistemu. Sama ponudba je izkazovala še mož- nost obročnega odplačevanja. V tem smo videli dovolj razlogov za ekonomsko upravičenost naba- ve novega vozila. Z denarjem, ki ga sedaj SO Ptuj še plačuje, pa zagotovo ne bi rešili ničesar v ptuj- skem gospodarstvu. Novinar, vi ste pa tako umni, da si boste zagotovo znali pomagati in si s pomoč- jo na občini dostopnih dokumentov pojasnili de- lež sredstev iz proračuna, namenjenih za vaš spor- ni avto. Ce ne bo šlo, najdite kakšnega otroka, ki ga toli- kokrat uporabljate za lahke izračune. Temu otro- ku naložite še nalogo, da sešteje in preveri, koliko takšnih avtomobilov je v Ptuju takrat še bilo regi- striranih, pa so se izmuznili fenonialnemu računu in vašemu nosu. Kdo ve, zakaj? Ampak tu je šlo za družbeni denar, ali ne? Saj res, za koga pa dela občinska vlada? Joj, kaj če sa- mo za novinarja Milošiča? 3. PREPIS RAZVOJNEGA PROGRAMA Novinar, ki je vsaj prve skupščine neposredno spremljal, ko vmes ni imel drugih opravkov, bi lahko spoznal, če ne iz dialogov pa iz gradiva, na- čin in roke za nastajanje programa. Pravi novinar bi si našel gradivo, ga prebral in potem komenti- ral. Pošten in lojalen novinar bi pokukal v gradiva skupščine ter preveril, ali je morda kje tudi pro- gram projektov. No, slepi si pomagajo s kolegi, prijatelji in še s kom ter jih vprašajo. In potem bi novinar v programu lahko opazil neumnosti, pa tudi kakšen nekaj gramov pameten projekt. Ce ne bi bil cinik, bi morda podal celo kak svoj veleumni senzacionalistični naslov. Lahko bi kaj naredil za Ptuj, ne pa ga iz dneva v dan vsepoprek črnil in smešil za kak dinar več. Morda bi lahko proti .svoji volji ugotovil in sporočil ljudem, da sem se zavzel za čimprejšnjo obravnavo programa. Pa kaj bi to? Saj to ni bila njegova naloga niti njegov namen. Za projekte take vrste še slišal ni, razen morda za one, po katerih se na silo gradi hiša, pri gradnji katere je potrebno prebiti veliko rednega delovne- ga časa, če slučajno ne dela za svojo prvo firmo v drugi vrsti — STICjMO. Na treh mestih je ob tako (ne)korektnem poročanju zagotovo težko delati. Novinar zagotovo ve, kaj je prepisovanje, ker sam tako dela (prebirajte različne časopise). Program projektov še vedno obstaja in je glavna vsebina prograrnskih smernic, ki so nastale na zah- tevo predsedstva skupščine. Ta drugačna oblika pa je podobna mariborskim smernicam. V njih ni neumnosti in nič takega, kar za Ptuj ne bi veljalo in ne bi bilo potrebno. Ce bi bil novinar natančen, bi lahko ugotovil, da smo slabo prepisovali, saj je enakega največ 8—10 S. Ali je to prepis? Kje pa živimo? Samo 25 km smo oddaljeni od Mariljora. In moram povedati, da smo si prav prizadevali iskati skupne točke z Mariborom. Ob našem obi- sku v Mariboru smo mu dali jasno vedeti tudi to. da ne pristajamo na politiko večno in samo druge- ga ob Dravi, kar je Ptuj — če sploh je — že kar lep čas. In ves zahodni svet se trudi k standardizaciji, iskanju enakosti in poudarjanju različnosti, ker opciji navajata k potrebi po sodelovanju in konku- renci, kar pa v končni fazi pomeni hitrejši razvoj. Rusi niso dali in niso hoteli kopirati in prepisova- ti, z njimi pa ves vzhodni svet. Ali je potreben ko- mentar? Novinar bi lahko npr. Japonsko preime- noval v Prepisovalsko in se ta zagotovo ne bi seki- rala. Jaz bi kopiral celo novinarja, če bi kaj veljal. Poleg tega je naše prepisovanje bilo nekaj povsem novega, saj v zadnjih desetletjih v naši deželi ni bi- lo nobenega prepisovanja — ali pa je bilo res ne- koristno? 4. ZAMENJAVA TABEL Mislil sem, da novinar lahko kaj pametnega na- piše vsaj o tablah. Kdo menjuje table, pa res ni težko zvedeti. Jaz tega zagotovo nisem delal. Za tako delo bi bilo škoda celo v mene zaletavajočega se novinarja. 5. JEZIKOVNA KOREKTNOST Zapis v Tedniku sem (po vašem žargonu) noti- ral sam. Znam pa tudi peti. Res, pa se slabo spo- znam na vejice. K vam se ne bi odločil priti, ker vam jih včasih še zase zmanjka ali pa niso na pra- vih mestih. Meni jih, hvala bogu, pomaga postavi- ti žena. 6. ŠTIRIINDVAJSET MESEČNIH PLAČ Prešeren je v pesmi Apel in čevljar zapisal: »Le čevlje sodi naj Kopitar.« Novinar Miloš . . .č, skovali ste še eno izmišlje- no zgodbico za zavajanje svojih dragih bralcev, ki vam zaenkrat še plačujejo kruh. Gre za dva problema: — da ne znate brati zakona in — da ne znate niti poročati. Za pojasnitev prve alineje je napisan in dovolj zgovoren Prešernov apel. Za dobro poročanje pa bi poiskali moj dopis komisiji ter ga prepisali. Ne gre za zahtevek, kot pišete vi v Delu in še kje, ampak za uveljavitev pravic, ki izhajajo iz ve- ljavnega zakona. Zato pa so zakoni, ali ne? In ver- jemite, da jih nisem pisal niti sprejemal jaz, ampak ljudje, pametnejši od naju obeh. Nikjer ni niti besedice o 24 plačah, kot računajo vaši otroci. Vi pa delate doktorat — ampak do doktorata ni tako enostavno priti. Zopet se kaže, da ste novinar, ki v pijanosti (od česa, sami veste) pijanih vzpodbujevalcev nasede na lastni neumnosti. 7. AFORIZMI, PISMO KUČANU IN SCENARIJ Vse to sem res prinesel k vam. Nič slabega in nič nesramnega ni bilo v teh sestavkih. Le ničesar od vsega niste uspeli objaviti, ker ste »strokovno« ugotovili, da je za v predal. To so bile sicer v nagli- ci napisane stvari, vendar mi je sedaj kljub temu žal, da sem jih zaupal vam. 8. MILOŠIČEVA STROKOVNOST? Razglašate se, da ste novinar strokovnjak (iz va- šega članka). Menim, da edino v svoji negativni ži- vljenjski naravnanosti! Resnično potrebujete po- moč! Le kateri strokovnjaki se sami razglašajo za strokovnjake? 9. 1.200 UR DELA/MESEC Smešna in neumna trditev. Svoj študij sem končal redno. Med prvimi tremi od 210 vpisanih moje generacije. I. stopnjo (5 sem.) pred koncem predavanja 5. semestra, II. stopnjo v roku. Ves čas pa sem ob študiju pouče- val še matematiko in fiziko na srednjih in osnov- nih šolah. Opravil sem več kot sto instrukcij iz ma- tematike pri ljudeh vseh starosti. In vsi so predmet opravili. Naredil sem veliko programov, projektov in načrtov, več kot ste jih vi videli, in nič brez ma- tematike, da ne bom rekel računstva. In verjemite, da znam izračunati št. ur v mesecu. Ne morem pa pomagati novinarju, ki na sestan- ku sedi na lastnih ušesih ali si mora pomagati z lažjo. Ne morem pomagati novinarju, ki pride na sestanek, s katerega je že pred sestankom poročal (o tem se bova, g. in t. novinar, pogovarjala drug- je). S sestanka poroča o posodah, mi pa govorimo o plastičnih balonih, cisternah in prostih hidran- tih, poroča o pranju vročega asfalta. Kdaj pa je že asfalt bil vroč zjutraj in ponoči? In mestne ulice se nikjer, vsaj v Evropi ne, ne polivajo zaradi vroči- ne, ampak zaradi mestne higiene. No, eni so šele prišli v mesto. Na sestanku v Cirkulanah sem bil 2. avgusta. Povedal sem, da sem do takrat opravil že 1.200 ur, da sem bil do takrat v 8 KS in da nas nikjer niso obravnavali in napadli tako grdo kot tam. Sesta- nek pa so mimo KS organizirali liberalci. In veliko novinarjev so (ste povabili). Tudi vaš komentar sklepa IS (nam. prejšnjega) o 8 %, ki ni več veljal, je bil povsem neresnično in hujskaško komentiran. In verjetno nisem jaz kriv, če ne znate prebirati sklepov in ugotoviti njihove veljavnosti. 10. NEKAJ DEKAGRAMOV VSEBINE IN OBILICA PLEV Novinar, niste še ničesar povedali ne o zrnju ne o plevah. Menim pa, da hipohondrirate setev, ker ne veste niti, kaj je razsejano. 11. ELEKTROKOVINAR IN TAM Za to bo potrebno, dragi novinar, postaviti ja- sna vprašanja in dobili boste jasne odgovore. Bo- jim pa se, da boste razočarani in z vami vse vaše priče, ker ni tako, kot vi mislite oz. si želite. Vaša glavna naloga in vaš glavni problem v mojem pri- meru je, da poizkušate klevetati stvari v megleni oddaljenosti, ne znate pa se lotiti tega, kar vam v vsej jasnosti leži pred nogami, s katerimi pa bi obrcali še mrtvega psa (ponovitev). 12. ODSTOP o njem ni bilo diskusije, ker sem odstopil — in to dovolj jasno. Vi niste bili sposobni realno opi- sati niti dejanskega poteka dogodkov, ker vas je slepila neznanska želja po mojem odstopu. In to je vaša stvar. Obstaja pa zapisnik s te skupščine, in če vam vaše stalno prisotne zle slutnje ne bodo da- le miru. ga objavite. Ali pa naj bo naredi kdo drug' Pa kako bi lahko korektno poročali o potekih skupščine'.' Saj ste tja prihajali (kot da bi bili naj- manj poslanec, zagotovo pa kot edini in pooblaš- čeni razsodnik) s svojo vizijo poteka skupščine, ki je bila plod kavarniških razprav in tako zelo ver- jetno tudi kavarniško motena. Veste, v skupščini sedijo tudi pametni in morda preveč pošteni lju- dje, ki ne poznajo načinov dela, ki so domači vam in še tu in tam komu. Z vašimi članki ne boste uspeli rušiti še skupščine. Spoznanje bo prišlo prej. In za konec. Vprašajte še, tovariš in gospod no- vinar, ki hočete pokazati, da ste le novinarček, če vas še kaj zanima. Tako in tako pa bo čas vse raz- jasnil. Prisrčen pozdrav! Janez LAH TEDNIK ~ ^- februar 1991 OD TU IN TAM - 9 PREDSTAVUAMO VAM ... Ansambel Lojzeta Slaka in Fantje s Praprotna Med mnogimi sestati godcev, lii so v začetku šestdesetih let po vzoru zasedbe A v senikov preplavili naše kraje, je bila skupina Lojzeta Slaka med prvimi, ki se je od velikega vzora odmaknila ta- ko po instrumentalni kot po vokalni zasedbi. Lojze je v instrumen- talni trio »pripeljal« diatonično harmoniko, za pevsko spremljavo pa izbral kvintet Fantje s Praprotna. /.asedba je začela nastopati leta 196.1 Irio je leta 1964 posnel za RIB prvo ploščo \ domači vasici, na snemanju oddaje »Srečanje v studio 14« pa je bilo potr- jeno sodelovanje tria tudi z vokalnim kvintetom Fantje s Praprot- na, ki je predhodno tudi že slavil na eni od oddaj iz serije »Pokaži, kaj znaš«. Bilo je leta 1964, pred 27 leti. . . In lahko rečemo, da je skupina zapisala veliko poglavje v izročilo slovenske narodnozaba- vne glasbe. In kako se je sploh začelo pri Slakih ? Zgodba o ansamblu Lojzeta Slaka se v zasnovi začne že leta I95H, ko je mladenič od Mirne peči izpod Trške gore s svojo har- moniko na javni radijski oddaji Pokaži, kaj znaš spravil dvorano na noge in zmagal daleč pred tekmeci, (ilasbena žilica je zatem še hitreje utripala, ustanovil je Lojze Slak instrumentalni kvartet, ki ga je poznala vsa Dolenjska. S preselitvijo v Ljubljano se je srečal z IŠikom Zlobkom in kmalu je nastal trio Lojzeta Slaka. Najprej je celo obstajal Slakov kvintet? Lojze Slak: »Sprva sem igral tudi v drugih zasedbah. Okrog leta 1960 pa sem najprej ustano- vil Kvartet bratov Slak, ki smo ga sestavljali štirje bratje, kot pete- ga člana pa smo sčasoma vključi- li še kitarista. Tako je nastal Sla- kov kvintet. Potem pa so se začeli odhodi k vojakom, sestav se je začel rušiti, vsi smo se nekako razkropili od Novega mesta do Ljubljane. Sodelovanje je posta- lo težko. V meni pa je tlela želja, da bi spet začel delovati v ljud- skem duhu z diatonično harmo- niko.« Instrumentalni Slakov trio se je predstavil na srečanjih ansam- blov in premočno zmagal na tek- movanju na Gorenjskem sejmu v Kranju, njihova je bila prva na- grada na reviji ansamblov na Gorenjskem sejmu v Kranju, na Gospodarskem razstavišču v Lju- bljani, potem so se odprla vrata v snemalne studie . . . Kako so nastali Fantje s Pra- protna? Franc Potočnik, ljudski kom- ponist, je vodil zbor na Bukovici v Selški dolini. Potem pa je imel v načrtu sestaviti mladinski zbor KUD Bukovica, in da bi fantine pripravil na skupno prepevanje, je z njimi še posebej vadil. In ko so se tako pripravljali, je iz večje skupine fantov spontano nastala manjša vokalna zasedba najbolj Ansambel Lojzeta Slaka s pevci zagnanih pevcev. Ta se je kasne- je izločila iz zbora. Pet pevcev je tvorilo kvintet, ki pa še ni imel imena. Po besedah Andreja Ber- ganta, organizacijskega vodje kvinteta, so se z imenom Fantje s Praprotna prvič pojavili leta 1958 v Železnikih v oddaji Poka- ži, kaj znaš.. Andrej Bergant (1. tenor). Jože Šifrer (2. tenor), Janez Habjan (1. bas — bariton), Janez Kaian (2. bas) in Janez Dolenc (2. bas) so potem veselo nastopali na ra- dijskih oddajah Pokaži, kaj znaš leta 1961, 1962 in 1963 Radia Ljubljana. 3. mesto v finalni od- daji med vsemi glasbenimi žanri prepevanja jim je prineslo pravi- co do prvega snemanja za radij- ski arhiv, in sicer ljudske pesmi v priredbi Franca Potočnika. Fantje s Praprotna odlikuje šti- riglasno petje, ki je tako značilno za Slovence. Andrej Bergant: »Za slovenske fante je bilo značilno, da so znali zapeti štiriglasno; kako je bilo to glasbeno pravilno postavljeno, ne morem reči. Vendar nam je to v krvi in brez velikih vaj nam je kar dobro uspevalo. Naš kvintet je začel delati razmeroma zgo- daj, saj smo bili v povprečju stari 17 let, ko smo prvič nastopili. Prava usmeritev in vodstvo F>an- ca Potočnika, Šinkarjevega Francla iz Bukovice, ki je s svojo žilico in talentom pevovodje za- čutil, da se z nami da kaj doseči, je rodila uspeh . . .« Vsi pevci ste se tudi glasbeno izobraževali v solo petju. Andrej Bergant: »Ko smo v za- četku šestdesetih let resneje zače- li razmišljati o petju, smo izkori- stili možnost in vsi člani kvinteta od leta 1961 do 1964 obiskovali nižjo Glasbeno šolo v Škofji Lo- ki. Pri prof. Dani Jarc smo se uči- li solo petja, kasneje tudi pri prof. C apudru in moram reči, da nam je ta šola dala osnove tehni- ke dihanja in petja. To nam še danes prav pride, da prepevamo tako, da glasovi čimmanj trpijo, in pri tem vse ostane na višini, pri moči . . . Nimamo problemov zdržati tri veselice zapored po šest ur, kar se dostikrat zgodi, še posebno na turnejah . . .« Lojze Slak, je bila pot do danes poznanega Slakovega zvena dol- ga? »Začel sem z ljudsko glasbo, diatonično harmoniko, potem sem začel z raznimi malimi sku- pinami, igral sem tudi kromati- čno harmoniko. Melodije sem začel črpati iz ljudske glasbe, in to je v meni ostalo. Želja je v me- ni tlela kar naprej in sčasoma sem prišel do tega, da je diatoni- čna harmonika — frajtonarica res tisti instrument, ki pričara ljudski zven. Naslednja stopnja je bila sestava instrumentalnega tria, ki je vključeval harmoniko, berdo in kitaro, razmišljal sem nekaj časa tudi o tem, da bi dal namesto kitare bugarijo, vendar se ni posrečilo, ker nisem srečal pravega muzikanta za ta instru- ment. Slakov zven je trio s frajto- narico, kitaro in basom oz. bari- tonom, v nekaterih skladbah do- damo tudi klarinet, ki je tudi značilen za ljudski sestav . . . Hotel sem se odmakniti od zvoka Avsenika s čimbolj svojo glasbeno potjo, da ne bi bilo po- trebno ljudem ugibati, kdo igra. Ob triu pa sem nadalje sanjal o ljudskem fantovskem prepeva- nju. Najprej sem imel pevski trio (tercet), potem pa sem ugotovil, da je štiriglasno petje glasbeno več vredno, boljše. In ko sem sli- šal Fante s Praprotna, so mi bili takoj všeč, njihov zvok je bil to, kar sem iskal ... Pri petih pevcih se glasovi tako porazdelijo, da je poleg solista še štiriglasna spremljava. Jasno, da imajo skladbe večjo vrednost in te- žo.. .« Drago Papler (Nadaljevanje prihodnjič) KRAJEVNA SKUPNOST ŽETALE Poštarja pa ni in ni Ljudje na obsežnem haloškem območju v krajevni skupnosti Žetale živijo z velikimi težavami. Pa težave zaradi slabih cest, pit- ne vode, telefonov še nekako ra- zumemo, saj gre za hribovito ob- močje in pomanjkanje denarja. Težko pa človek razume velike probleme in popolno nerazume- vanje pri dostavi pošte. Krajevna skupnost si že leta in leta priza- deva, da bi dostavo uredila, da bi ji uspelo dobiti še enega pi- smonošo. Pa so za te njihove zahteve in predloge v PTT podje- tju gluhi. Krajevna skupnost je predlagala, da bi sama plačevala dodatnega poštarja, vendar se pošta v tem primeru ni hotela odpovedati plačilu za nekatere svoje storitve. Dogovor je znova padel v vodo. Krajevna skupnost Žetale je pred tedni postavila s tem v zvezi tudi delegatsko vprašanje ptujski občinski skupščini, pa do 31. ja- nuarja odgovora še ni bilo. In kako je videti dostava pošte v tem delu Haloz. Edini pismo- noša, ki mora dnevno prevoziti ali prehoditi tudi do štirideset ki- lometrov, dostavlja pošto v po- štne predalčke. Tudi priporočene pošiljke ali obvestila o pošiljki. Nekatera gospodinjstva imajo do teh predalčkov do uro, celo do uro in pol hoda. Da ne govo- rimo o tistih, ki prejemajo zaslu- ženo pokojnino in morajo ponjo prav v Žetale. Za mnoge ostarele Haložane pomeni to celodnevni napor. Zaradi velikih težav je počasi pričela vreti kri. Krajani enosta- vno ne razumejo, da se to ne bi dalo urediti. Ko toliko govorimo o nujnosti ohranitve poseljenosti Haloz, o pomoči demografsko ogroženim območjem, pa ne mo- remo zaposliti le še enega poštar- ja! Pred dnevi se je razjezil Janko C ep iz Kočic. Je mlajši, zaposlen kot šofer in mnogokrat dobi kak- šno nujno pošto, ta pa seveda za- radi načina dostave obvezno za- muja. Poštar predalčke obiskuje le dvakrat na teden, tudi ljudje pa se vsak dan ne odločijo za dolgo pot do njih, še posebno če je slabo vreme. »Danes sem se oglasil pri se- kretarki PTT podjetja na Ptuju; vzel sem dopust in se odločil, da pridem zadevi do dna. Na moje zahteve je odgovorila, da bi lah- ko predalčke približali nekaterim zaselkom. Toda to bi jih oddalji- lo od drugih in bi povzročili pre- pir med ljudmi. Na tak način za- deva torej ni rešljiva, druge mož- nosti pa na pošti ne vidijo. Naj dodam, da je imelo vodstvo KS o tem sestanek s predstavniki PTT podjetja Maribor že leta 1988, pa ti zahtev in prošenj niso vzeli resno.« Janko Cep postreže še z drugi- ipi podatki; krajevna skupnost Žetale meri kar 4 tisoč tristo hek- tarov, živi pa tu 1700 ljudi. Celo manjše krajevne skupnosti v so- sedstvu imajo po dva poštarja. Ker torej ni videti, da se bo lah- ko problem rešil na miren način, nameravajo vzeti zadevo v svoje roke. Počakali bodo sicer še na odgovor na delegatsko vpraša- nje. Če ga ne bo ali če bo negati- ven, bodo odstranili vse predalč- ke in jih ob protestu vseh kraja- nov pripeljali v Ptuj, pred poštno poslopje. To z odstranitvijo pre- dalčkov sploh ne bo težko, saj so novi tako slabo pritrjeni, da kar sami odpadajo. In za konec sporočilo poštar- jem; »Takšna dostava pošte, kot jo imamo v krajevni skupnosti Žetale, je slabša kot nič!« Jože Bračič Oh, ti odpadki Vse hitreje se bliža dan, ko bo komunalno odlagališče v Rogoznici polno. Seveda ne gre za odlagališče, ki bi bilo urejeno i po v prejšnjih nadaljevanjih opisanih kriterijih. !\i skrivnost, da ' Je odlagališče nastalo na gramoznici, da med podtalnico in od- padki ni neprepustnega materiala, da odpadkov niso valjali in stiskali. Šele pred kratkim je na zahtevo okoliških prebivalcev in proteste Ptujčanov Komunalno podjetje uredilo okoli odlaga- lišča zaščitno ograjo, ki vsaj delno preprečuje raznašanje od- padkov po sosednjih poljih in travnikih. iSikakor torej ne more- mo govoriti o urejenem centralnem odlagališču in ta zalogaj Ptujčane še čaka. Primerjava med urejenim in neurejenim odlagališčem (skica je povzeta po prispevku dipl. ing. Franca Vlaleinerja na posvetu o odlagališčih). Že pred leti so se krajani Jane- žovcev uprli ideji, da bi v opuš- čenem glinokopu nastalo novo komunalno odlagališče za ptuj- sko občino. Takrat so jih namreč odgovorni v občini prepričevali, da je glina edini primeren mate- rial, ki je lahko podlaga takemu odlagališču. V prvem nadaljeva- nju smo opisali, kako zmotno je mnenje, da je glinasto dno zado- sten pogoj za varno odlagališče, in ta argument ne vzdrži resne kritike. Odlagališča se bo potreb- no lotiti strokovno, kjerkoli že bo, in glinokop nima v tem po- gledu nobene prednosti pred ka- tero drugih lokacij. Zaenkrat so priprave na novo odlagališče v Janežovcih prenehale, vendar se nezaustavljivo bliža dan, ko bo potrebno to vprašanje sprožiti. Ob sedanji ekološki zavesti ni pričakovati, da bi občani kjerkoli dovolili nestrokovno odlaganje smeti, in tudi s strokovnim pri- stopom še ni zagotovljeno, da bodo odlagališče tudi v resnici dovolili v svojem kraju. ODLAGALIŠČE - SKUPEN PROJEKT PODRAVJA Kar nekaj je bilo že pobud, da bi Podravje pričelo načrtovanje skupnega odlagališča komunal- nih odpadkov. Vprašanje je na- mreč, ali že tako obubožane ob- čine zmorejo vsaka svojo grad- njo odlagališča, saj je jasno, da si neurejenih in nepravilno zgraje- nih odlagališč ne bo več mogoče privoščiti. Lenart ima sicer res svoje odlagališče v Hrastovcu; tega je Anton Letnik, odkar je prevzel ločeno zbiranje in odvoz odpad- kov v celotni občini, že zelo ure- dil. Vendar se tudi v Lenartu tru- dijo najti novo lokacijo, na kate- ri bi uredili odlagališče po nor- mah avstrijske firme Sauberma- cher, firme družine Roth, ki ob- vladuje ravnanje z odpadki na celotnem področju avstrijske Štajerske. Tudi v Ormožu nimajo stroko- vno urejenega, odlagališča, prav tako pa tudi mariborsko ni zgra- jeno po zahtevanih merilih. Vprašanje je, ali bodo občine Podravja našle skupen jezik, ven- dar argument o velikih stroških prevoza kot glavni oviri za skup- no odlagališče najbrž ne vzdrži resnejše kritike. Število prevozov je mogoče zmanjšati že s tem, da bi vse občine uvedle ločeno zbi- ranje odpadkov, reciklažo in kompostiranje bio odpadkov, pa bi se količina že občutno zmanj- šala. Na odlagališče bi potem vo- zili odpadke, ki jih ni mogoče kakorkoli predelati, to pa je po zadnjih podatkih le 30 odstotkov vseh sedanjih odpadkov. Tudi cena takega odlagališča je visoka in je najbrž realno pričakovati, da bi edino s skupnimi močmi vseh občin lahko tako odlagališ- če tudi zgradili. Najkasneje do konca leta bi odločitev kako z bodočim komu- nalnim odlagališčem, morala biti sprejeta. Širitev rogozniškega odlagališča je namreč vprašljiva, še posebej ker tudi tamkajšnji krajani zaradi slabih izkušenj in onesnažene podtalnice nanjo ne bodo pristali, kot niso pred dve- ma letoma. STARI GREHI Seveda si na območju naše ob- čine ne smemo zatiskati oči pred starimi grehi. Predlanski alarm zaradi pesticidov v podtalnici Dravskega polja je opozoril na gramoznice v okolici Pinusa. Še vedno je v Kozoderčevi jami ogromna količina pesticidov sta- rejšega datuma in še vedno te največje ekološke bombe na Dravskem polju ni nihče resno vzel. Pisali smo že o tem, da to ni v interesu Pinusa, saj je ta stari greh močno povezan z njihovimi odnosi z ameriškimi proizvajalci zaščitnih sredstev v kmetijstvu. Na drugem mestu za Kozoder- čevo jamo je med starimi grehi prav gotovo odlagališče pepela iz TGA, ne samo zaradi tega, ker snovi na njem niso pod kontrolo in so odložene direktno v gra- moznico, temveč tudi zato, ker je ob njem nastalo odlagališče ko- munalnih odpadkov in embalaže kmetijskih zaščitnih sredstev, kar Ase skupaj tudi ni pod kontrolo. (MO) Kako sanirati to rakasto rano na Dravskem polju, se nihče še sploh vprašal ni! Tudi druga krajevna odlagališ- ča komunalnih odpadkov so vir onesnaževanja podtalnice, hkrati pa grd madež na podobi krajine. Seveda je to posledica neorgani- ziranega odvoza smeti na celot- nem ptujskem področju. Nobeno teh odlagališč ne zadošča niti mi- nimalnim kriterijem. Stanja, ki je nastajalo vsa po- vojna leta, ne bo lahko popraviti. Najprej bo potrebno zbrati po- datke o številu takih rakastih ran Dravskega in Ptujskega polja,- nato odstraniti nevarne odpadke iz teh odlagališč in strokovno oceniti, kaj je mogoče rekultivi- rati, za katera odlagališča pa je potreben izkop in odvoz na ure- jeno odlagališče ali morda sežig z mobilno sežigalno napravo. A vse to je še daleč, če imamo pred očmi dejstvo, da so postopki za delno ureditev teh problemov že dolgo znani, pa kljub temu nihče ničesar konkretnega ne ukrene. D. Lukman 10 - SMEH NI GREH 7. februar 1991 - Strogo pov.-vojaška skrivnost — Poslušaj, Jane/, svojo vojsko smo si /rihlal, kakšen pa bo uradni je/ik? — Če mejne uprašaš, se vej: dolejnščina! Smeh ni greh, še posebno, če je pustni čas Prenovitelji hujšajo Tov. Ribičič: Ne vem. kam nas to pelje — sivim in hujšam. — Iz ozadja: Imaš pač suknjo »Janša stil«. — Tov. Ribičič: Kako pa je to? — Čist ajnfoh: suknja ti mora biti vsaj dve številki prevelika. Skrita kamera Agencija Kokošfentaš (stro- go zaupno): — Ti povem, dragi kolega, sedaj sem pa prepričan, da no- vinarji niso lažnivci. .. — Verjamem ti, saj nimajo kaj lagati, ko pa je vse resni- cal..^__________________________ -> Ptujska ekološka katastrofa (rekel in ostal živ): AgeiHiia Liheraičvek. zaupno: Na eni izmed zadnjih nuiraionskih vročih sej plujske občinske skupščine je eden od poslancev (med odmorom, za san- kami uvrstil med ptujsko ekološke ka- tastrofe tudi samega tajnika (sekretar- ja j Zelenih. Pitaj hoga, kuj ima za bre- gom i ali za grmom i! Skrivalnica (bolj za bistre glave kot za oči) Kaj manjka na sliki'.' In kje je skrito'.' (jjaiuijd yiDS.\ nz — lu^lsvj^i poj j ( OAipDj^i r):^luop\) Nova slovenska zastava brez zvezde — Hudiča, kaj je pa zdaj tako zazvenelo? — Nič hudega, le zvezda je padla z zastave. Kobaca eksPress — Glema se lajsi spilat nekaj dlugo, meni se to vec ne da. — Saj si ti pivi začel, pisun. Zelena policija v Ptuju smo odprli zeleni telefon, ampak svinjarije je na pretek, zato bo treba še mar- sikje počistiti! Zadnji dan pouka — Takole, dragi otroci, sedaj pa napišite, kaj ste doživeli, ko sle šli od doma. Čez nekaj časa: No. Janezek, preberi. — Ko sem zjutraj šel od doma. sem srečal babico, ki Je šla na stranišče . . . — Kako pa lahko trdiš kaj ta- kega '' ' Čisto enosta vno: pod roko je imela Politiko ekspres. pa vem. da cirilice ne zna brati. . . Ob koncu polletja — Zdravo, sinek. Polletja je ko- nec, kje imaš spričevalo'.' Jaz . . . veš. . . . Jutri ga do- bim. Kako jutri, saj Je bil danes zad- nji dan pouka.' . . . Eh. veš. sošolcu sem ga posodil, da ho z njim prestrašil očeta. Aids ali mercedes ? — Kakšna je razlika med aid- som in niercedesom.' Minimalna: nobenega ne moreš dohiti na pošten način. Pred nedeljskim i kurentovanjem — \eš kaj predsednik, skrbi. me. kako ho na karneialu. — Saj mene tudi, /ato je bolje, i da se maskirata. i V dobrodelne namene Jaz sem takoj ZA to, da organiziramo maskenbal v dobrodelne namene — sem že maskirana! V spoved niči — Dragi Jaran. kdaj mi boste nehali krasti kure? — Jaz. gospod župnik . . . jaz vas nič ne .slišim. — Kaj ne slišite! Vprašam vas. kdaj boste nehali krasti. Jaz. gospod, res vas nič ne slišim . . . Molči, grešnik! Pa pridi ti v spovednico m grem jaz pred njo. Tako. sedaj pa bi vas /az vprašal, vaša svetost, kdaj boste nehali osvajati mojo ženo. Oh. sveta pomagalka. pa se res nič ne sliši . . . Bolji život (ali Neki to vole tako) Hov hov. prijatelj pujs. pasje življenje ni zate. vrni se h koritu, kjer boš delal mani škode in sramote. TEDNIK - 7. februar 1991 OD TU IN TAM - 11 PRIZNANJA KULTURNIM DELAVCEM Kaj bo s kulturo jutri? Kljub slovesnemu trenutku, kakršna je bila osrednja priredile* ptujske občine ob kulturnem prazniku, si je sinoči marsikdo /asta>il >praša- nje, kaj bo in koliko sploh še bo kulture jutri. Ob zadnjih obdavčit\ah (tudi /a časopise, re\ije, knjige, umetniška dela) je res vprašanje, k(»liko- krat si bomo še »privoščili« kino, gledališče, koncert, knjigo, sliko (četudi vam nakup nekate- rih teh stvari šteje v davčno olajšavo), časopi- se .. . Skoraj poldrugo stoletje je že minilo od l*re- šernove smrti, pa se, kot kaže, kulturi ne piše nič bolje kot v njegovih časih, le »slovenska« je lah- ko. Sinočnja prireditev je izzvenela v dobesed- nem pomenu besede v glasbi in pesmi, posve- čena 4()()-letnici smrti slo\enskega skladatelja Jakobusa Gallusa in 2()()-letnici smrti avstrij- skega skladatelja NVolfganga Amadeusa Mo- zarta. Njuna dela so izvajali Moški komorni zbor Ptuj pod vodstvom dirigenta Franca La- čna, pevski zbor osnovne šole Olga Meglic pod vodstvom Magde Damiš in godalni orkester Glasbene šole Karola Pahorja iz Ptuja. Slavnostna govornica na prireditvi je bila Kristina Šamperl — Purg, ptujska ministrica za kulturo. Kot vsako leto ob kulturnem prazniku so bi- la tudi letos podeljena priznanja Zveze kultur- nih organizacij in najvišje priznanje občine za področje kulture — velika oljenka. Doslej je oljenko podeljevala Kulturna skupnost, ker pa te ni več, je priznanje letos podelila Skupščina občine Ptuj. Posebna priznanja za vztrajno in požrtvoval- no delo na ljubiteljskem področju Zveze kul- turnih organizacij občine Ptuj za leto 1990 so prejeli; Maks Kostanjevec, mešani pevski zbor Draženci; Miro Lesjak, Jože Vidovič in Dragi- ca Černivec, vsi trije iz Prosvetnega društva Cirkulane; Vinko Kramberger, Janez Zavec, Mirko Selinšek, Adolf Meglic in Jože Simonič iz Pihalnega orkestra Ptuj; Ivan Vršič, Prosvet- no društvo Vitomarci; Anton Rampret, Pro- svetno društvo Cirkovce; Karolina Pičerko, Prosvetno društvo Markovci; Franc Preac in Jože llovšek. Komorni moški pevski zbor Ptuj; Nežka Lubej, mentorica Folklornih skupin iz Maribora; Josip Jalušič, Kulturno-umctniško društvo Nedelišče. Bronaste plakete Z\eze kulturnih organiza- cij za leto 1990 so dobili: Jože Petrovič, dolgoletni kulturni delavec iz Girkulan, pevec v tamkajšnjem pe\skem zboru in večletni predsednik Kulturnoumetniškega društva Francka Kozela C irkulane. Simon Petrovič, knjižničar ptujske knjižnice, strokovni svetovalec knjižničarjem, ki \odijo knjižnice v društvih in šolah. Njego\a zasluga je, da so te knjižnice danes sodobno urejene. Francka Poetro\ič iz Dolenc ima zasluge za ustanovitev kulturnih sekcij tudi \ Doleni. Ta- ko imajo danes knjižnico, zbor ljudskih pe\ce\ ter doma in \ tujini uvelja\ Ijeno folklorno sku- pino Rožmarin haloških dolin. Srebrno plaketo Zveze kulturnih organizacij za leto 1990 je prejela Cireta Cilalz, učiteljica glasbe. Bogatih pedagoških izkušenj in dosež- kov ni želela zadržati le \ svojem poklicu, am- pak jih prenaša tudi na odrasle. Ženski pevski zbor DPD Svoboda Ptuj, ki ga vodi, dosega za- vidljive uspehe. Odličje svobode z zlatim vencem pa je prejel Franc Lačen, predsednik Zveze kulturnih orga- nizacij in dolgoletni nadvse uspešen dirigent Moškega komornega pevskega zbora Ptuj. Odličje - mu bo izročeno na letni konferenci Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Veliko oljenko kot najvišje priznanje je pre- jel Stojan Ribnikar. Konzervatorski svetnik Stojan Ribnikar, dipl. ing. - statik, ni Ptujčan, je pa Ptuju posvetil veliko svojega časa in lju- bezni do spomenikov. Dela Stojana Ribnikarja lahko srečamo na ptujskem gradu, v žitnici, na obrambnih stolpih, v Malem gradu, v minorit- skem samostanu, na gradu Bori. Je eden vodil- nih strokovnjakov na področju statične sanaci- je vseh vrst stavb, še posebej pa se posveča kul- turnim spomenikom. Za svoje delo je prejel številna odlikovanja in priznanja, od reda dela z zlatim vencem, spominske kolajne ob 30-le- tnici Zveze konzervatorjev Jugoslavije, spo- minske kolajne ob 40-letnici Slovenskega kon- zervatorskega društva in lani Steletovo prizna- nje, najvišje na konzervatorskem področju. NaV Slovenje- bistričani boga- tejši za novo knjigo Bogata paleta kulturnih prire- ditev ob Prešernovem dnevu se bo pričela jutri ob 17. uri s pred- stavitvijo rimskih kamnov pri cerkvi na Črešnjevcu. Ob 19. uri bo v novi dvorani doma kulture na Črešnjevcu osrednja občinska prireditev v počastitev kulturne- ga praznika. Na njej bodo pode- lili javna priznanja !>Iefana Ro- miha, po njem pa se bo poimeno- valo tudi krajevno kulturnoume- tniško društvo. Program pripra- vljajo člani KUl) Crešnjevec, mešani pevski zbor KUD Creš- njevec in gostje. V soboto, 9. februarja, ob 19. uri bo v viteški dvorani slovenje- bistriškega gradu predstavitev knjižne zbirke Bistričanke Jelke Sernec O ČASI IN UL DKH. V programu bodo sodelovali Štu- dentski pevski zbor Jurija Vo- dovnika, profesorica Nada Ga- borovič in avtorica letošnje knji- žne izdaje. Vida Topolovec S fanfarami v praznovanje kulturnega praznika Praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v obči- ni Ormož pričeli s predstavitvijo turističnega vodnika Ormož z okolico; ta bo jutri. 8. februarja, ob 16. uri v dvorani ormoškega gradu. Proslavo bodo naznanile fanfare ormoškega trobilnega kvinteta z grajskega stolpa. Reci- tal, ki ga bodo popestrile pevke dekliškega pevskega zbora DPD Svoboda, bosta izvajala Bojan Rajh in Barbara Krajnc. Prešernov dan bodo počastili še z občinskim srečanjem odra- slih folklornih skupin, te bodo skupaj z ljudskimi pevci, plesalci in godci nastopile 16. februarja v Podgorcih. vida Topolovec Ormož ima lepe ženske in dobro vino . . . Le kaj je z Ormožani? Ob 160 vabilih, kolikor jih je Turisti- čno društvo razposlalo, je prišlo na občni zbor, kije bil 25. januar- ja, okoli 25 ljudi. So mogoče pozabili? Jim je bilo lepše ob gleda- nju tv programa, ali je mogoče kakšen drugačen vzrok ? \ekateri Ormožani baje ne vedo, da tovrstno društvo sploh obstaja, kljub temu da so veliko naredili za horitkulturo. Zasaditi več kot 1100 raznih vrst dreves vendarle ni malo. Bo delo pri raznih prireditvah ostalo še naprej v domeni nekaterih prizadevnih posameznikov, ki jim je veliko do tega, da ohranijo bogato dediščino? »Vloga turizma kot donosne gospodarske napoge je bila po- nujena kot rešilna bilka za vse bolj klavrno gospodarstvo. To je toliko bolj veljalo za turistično nerazvita območja, med katere sodi tudi občina Ormož,« je pou- daril Stanko Žličar. Ljudje se menda še ne zaveda- jo v polni meri, da je turizem od- visen od vsakega posameznika. »Začeti bi morali pri vzgoji, izo- brazbi in tovariškem odnosu med ljudmi, ko ti sosed ne bi smel zameriti ob opozorilu, da v okolju česa ne delaš prav,« je povedal Milan Čurin, tajnik dru- štva, ki pogosto in glasno opo- zarja na številne nepravilnosti, ki so jih zagrešili ljudje v okolju. Motijo ga slabo vzdrževan graj- ski park, polomljene klopi, sme- rokazi, grdi napisi, nepravilne oznake in še kaj, kar ne sodi med vrlino, ki ji pravimo »kultura okolja«. Delu Turističnega društva Or- mož se kaže tudi v posaditvi in negovanju dreves in grmovnic v vsem Ormožu, z nasveti so pri podobnih zasaditvah pomagali Športni park so ozelenili člani Turističnega društva. (Foto: Š. Hozvan). tudi v Ivanjkovcih in Tomažu in jih ob tem trditev nekaterih, niso naredili nič, boli. Turistično dru- štvo.Ormož se z raznimi priredit- vami ukvarja zgolj ljubiteljsko. Uspešni so pri organizaciji pust- nega karnevala, ki je resnično že tradicionalen, pri organizaciji kr- sta mladega vina, kjer tesno so- delujejo s Turističnim društvom Podgorci. Dokaj uspešna je bila »čebelarska noč« in čebalarska razstava ob ormoškem krajev- nem prazniku. Ko so se ljudje že navadili na vse, pa je zaradi ne- zainteresiranosti prenehala. Že- lja, da bi prireditve — od pustva- Mini anketa kulturnemu prazniku na rob Srednješolci odgovarjajo na vprašanje, ali so v zadnjem mesecu obi- skali kakšno kulturno prireditev. ALEŠ ŠTKCitR, DtSTRNlK: Nisem, m bilo časa. INES ŠIMLMČ, ORMOŽ: Bila sem v Mariboru in si ogledala Mv fair ladv. Zelo mi le bila v seč. v gledališče grem rada MATJAŽ ISKRA, ?TLJ: V^ptujskem gledališče sem si ogledal predstavo pantomimika Andresa Valdesa. MITJA SKOK, VELIKA NEDEUA: Nisem bil na nobenem kul- turnem dogodku, ker v Piuju ni bilo nobene primerne predstave. BOJANA KRtŠIČ. PTL J: Ogledala sem si razstavo lončenih iz- delkov v ptujskem muz:ju. TANJA OŠLAJ, ULTOMER: Najbolj mi je bil všeč koncert pevskega zbora srednje glasbene šole iz Maribora. Brigita m Nataša nja do martinovanja postale del bogate narodopisne dedišči- ne, bo po vsej verjetnosti ob vztrajnosti posameznikov. ki imajo Ormož in njegovo prete- klost radi, obrodila sadove. »Kljub temu da ni prišlo na občni zbor toliko ljudi, kot ste pričakovali, ste dosegli lepe re- zultate, še bolj pozitivno pa je. da z doseženim niste z.idovolj- ni,« je ocenil dr. Marjan Rožič, predsednik TZ Slovenije, ki je bil med gosti. »Ko se družba raz- vija, je ljubiteljska, amaterska dejavnost na področju turizma ne samo potreba, temveč tudi za- želena, ker postaja turizem del orientacije naših ljudi.« Po nje- govem mnenju prihajajo tudi pri delu turističnih društev boljši ča- si. Menil je tudi, da bi se ormo- škemu in podgorskemu lahko pridružilo še kakšno novo turisti- čno društvo, ker je naravnih po- gojev na tem območju veliko. Ko si je ogledal diapozitive zasadi- tve Ormoža in prisluhnil preda- vanju prof. Dušana Moškona o sozvočju ahitekture in zelenja v samem mestu, razpravam o tem. kaj vse je še potrebno narediti, je menil, da ne bi bilo odveč, če bi se mogoče v tem letu Ormož po- tegoval za naslov najbolje ureje- nega kraja v Sloveniji. Izvolili so novo vodstvo dru- štva, svojim prizadevnim članom in prijateljem pa so podelili name- sto papirnatih »živa priznanja« — sadike grmovnic. Rasle bodo pri Turističnem društvu Podgorci in posameznikih .Štefanu Hozvanu, Emi Žalarjevi, Milivoju Zemljiču, Jožetu Podplatniku. Ludviku Ci- glerju, prof. Dušanu Moškonu, Srečku Voršiču. .Stanku Čurinu, dr. Marjanu Rožiču, dr. Jožetu Bešvirju in \ iktorju Vipavcu. Štefka Ozmec, ki zgledno skrbi za svoje okolje, je prejela šopek cvetja, Berta \ aupotič, ki pri Tu- rističnem društvu Ormož že 28 let zgledno opravlja blagajniške posle, pa lončnico. Tone Luskovič, ki je občni zbor vodil, je po treh urah (kljub manjšemu številu ljudi je bila razprava bogata) sklenil misli- jo:« Imamo dva najslajša greha v tej solzni dolini — lepe ženske in dobro vino.« Vida Topolovec ANKETA ZA POKUŠiNO Kulturni dogodek, ki mi je ostal v spominu Za pokušino zato, ker so se le redki spomnili kulturnega do- godka ki jim je bil najbolj ali naj- manj všeč. Spomin na kulturne dogodke nekako hitro peša; za- kaj, si boste morda odgovorili sa- mi ob prebiranju te ankete. SIMON PETROMČ. višji knjižničar: Kulturnih prireditev ne obiskujem pogosto, najraje si ogledam tiste, ki so v ptujskem minoritskem samostanu. V lan- skem letu mi je bil najbolj všeč nastop Ženskega pevskega zbora DPD Svoboda Ptuj. Bil sem tudi na pohodu od Litije do Čateža. Rad se udeležujem pohodov, ki so del naše kulturne dediščine, saj imajo zraven kulturnega tudi športni značaj. HELENA KODRIČ, prodajal- ka: Na kulturne prireditve ho- dim še kar pogosto, predvsem v Maribor, saj je na Ptuju kulture in vsega, kar spada zraven, pre- malo. V lanskem letu mi je bilo všeč vse, kar sem videla, za nobe- no predstavo ne morem reči, da je bila boljša ali slabša od dru- gih. HINKO KLKOVEC, učitelj: Če je priložnost, grem v ptujsko gledališče, pa tudi kam drugam po Sloveniji. Tako mi je bila na primer zelo všeč gledališka pred- stava gimnazije Koper, ki sem si jo lani tam ogledal. MARIJA CAPUDER, upoko- jenka: Za kulturne prireditve ni- mam denarja, čeprav si zelo že- lim, da bi si ogledala kakšno gle- dališko predstavo. Pogosto gle- dam televizijo, ki ima zadnje ča- se zelo dober program, najraje pa gledam vsi.koletni izbor za najboljšo evrovizijsko pesem. MAKS C ERKVKNIK, elektro- monler: Naivečkrat ninuim časa, da bi si kaj ogledal. Nadomestilo najdem v knjigah, še bolj pa v športu, s katerim se ukvarja cela družina. EMIL MESARIC, svečar: Če bi imel čas. bi si marsikaj ogle- dal. V gledališče grem dvakrat, trikrat na leto, in to kar v doma- če, ptujsko. DANICA BRATLŠEK, gostin- ska tehnica: Kulturnih prireditev ne obiskujem, ker živim izven Ptuja, pa tudi časa nimam. Lani sem si želela ogledati koncert pevskih zborov, ki ga je priredilo kulturno društvo v domačem kraju, pa zaradi službe nisem mogla. Rada gledam televizijo, predvsem kakšne družinske od- daje, kot je Ona in on ali Križ- kraž. ANDREJA GAJŠEK, gospodi- nja: Najraje gledam televizijo in berem knjige. V lanskem letu sem med drugimi prebrala tudi knjigo Grivarjevi otroci in mi je bila zelo všeč. Gledaliških pred- stav ne hodim gledat, ker nimam časa. OLGA VIDMAR, delavka: Ni mam denarja za takšne stvari. Gledam televizijo, zelo mi je bil všeč novoletni prceram. Brigita Gole in Nataša Jenuš Muzejska zimska likovna delavnica v okviru pedagoške dejavnosti Pokrajinski muzej Pluj tudi letos organizira zimsko likovno delavnico. Majda Fridl-Grah, ki skrbi za delavnico, je povedala: »Letošnja delavnica je na temo mask. Delati smo pričeli že pred novim letom, v teh dneh nadaljujemo. Sodeluje- mo z likovno pedagoginjo Leo Kralj iz osnovne šole Olge Meglic, ki je mentorica otrokom likovne delavnice. Sodeluje pa tudi Milan Ma- glica, ki sam izdeluje izvirne maske, in po teh vzorcih izdelujejo ma- ske otroci. Preden smo začeli, so si otroci ogledali tudi našo etnološko Da otrok ne bi spoznali v karnevalu, vam tokrat predstavljamo le nekaj mask. zbirko maske, ki jih hrani nas muzej. Seznanili smo ji z zgodovino in namenom teh mask in potem so na osnovi svoje domišljije in tega. kar so videli, izdelali svoje maske.« Likovna delavnica domuje v delu grajske restavracije, ki je pozi- mi zaprta. Muzej je poskrbel za material in mentorja. Sodelujejo otro- ci iz različnih osnovnih šol ptujske občine. Klopi in stole za delo v de- lavnici so posodile nekatere osnovne šole. Otroci so izdelali 20 mask, lani 10. in s temi maskami se bodo udeležili letošnjega ptujskega kar- nevala. NaV Ptujski komorniki nastopili v Litiji v soboto, 26. januarja, so člani komornega moškega pevskega zbora iz Ptuja gostovali v Smart- nem pri Litiji pri članih mešane- ga pevskega zbora ZVON. ki je lani praznoval svojo stoletnico. V Šmartnem pri Litiji so člane komornega moškega pevskega /bora iz Ptuja toplo sprejeli. (Koto: M. Ozmec) Na skupnem koncertu v i.im- ka|šn|em kulturnem domu so se najprej predstavili domači pevci pod vodstvom zborov odkinje Marjance Vidic. Zapeli, so deset pesmi, v glavnem domačih avtor- jev, ob spremljavi pianistke. V drugem delu koncertnega večera pa so nastopili še ptujski komor- niki pod vodstvom Franca La- čna. Občinstvo jih je sprejelo ze- lo dobro in njihov nastop nagra- dilo z bučnim aplavzom. Pevci IZ Šm.irtnega in Ptuja so ob koncu koncerta izmenjali spominska darila likovna dela ter si obljubili, da bodo odslej tesneje sodelovali. Tako naj bi že v jeseni Smarčani vrnili obisk svojim pevskim prijateljem v Ptuju. -OM 12 — ŠPORT IN DRUŠTVA 7. februar 1991 - TBPfyfK ŠPORTNIKA LETA 1990 V PTUJSKI OBČINI Narcisa Mihevc in Mirko Vindiš v petek zvečer je bila v dvorani v Gorišnici tradicionalna prireditev Izbira športnika občine Ptuj. Uspelo ; in dobro obiskano prireditev so pripravili domače T\ D Partizan, Športna zveza Ptuj in Skupščina občine j Ptuj. Številne goste in domačine so pozdravili predsednik krajevne skupnosti Stane Strelec, predsednik l\ I) \ Partizan Franc Žnidarič in vršilec dolžnosti predsednika Izvršnega sveta skupščine občine Ptuj Branko Bru- i men, v priložnostnem programu so sodelovali domači mešani pevski zbor in ritmična skupina šole pod vod- , stvom Slavice Cvitanič ter člani Judo kluba Ciorišnica, gost prireditve pa je bil rojak doktor Rajko Šugman, ^ predsednik Športne zveze Slovenije. Bloudkove značke sta podelila Ivan Vidovič in Jurij Cvitanič, priznanja na področju množičnosti in re- \ kreacije Marjan Lenartič in dr. Lojze Arko, perspektivnim športnikom ter najboljšim ekipam in posamezni- \ kom pa Stanko Meško in Vlado Čuš. Izkazali so se tudi domačini, ki so doktorja Šugmana ter najboljša špor-' tnika obdarili z domačimi posebnostmi (kita liika). Prisotni so prisluhnili tudi zanimivim pogovorom z dobi- \ tniki zlatih Bloudkovih značk, doktorjem Šugmanoni ter \arciso Mihevc in Mirkom Vindišem, ki jih je odli- 4 čno opravila izkušena voditeljica Sevenka Dobljekar. ] Po prireditvi so se nagrajenci, gostje in domačini zbrali na družabnem srečanju v gasilskem domu ter re- . kli marsikatero o športu v ptujski občini, ki je v več kot opaznem vzponu, vendar mu neugodne družbene raz- \ mere in kriza ne obetajo svetle prihodnosti. Zato kaže strniti vrste in zagotoviti pogoje za nemoteno nadaljeva- \ nje začetega in odseganje vrhunskih rezultatom vsem, ki so za to sposobni. O tem je bila beseda tudi na pogo- voru pri predsedniku skupščine občine Ptuj Vojtehu Rajherju, ki sta se ga v začetku popoldneva ob prisotnosti ptujskih športnih delavcev udeležila tudi doktor Rajko Šugman in predsednik Atletske zveze Slovenije Vladi- ' mir Slejko. ISajveč pozornosti so namenili nameravani posodobitvi ptujskega stadiona, ko bi s položitvijo \ umetne mase (tartan) odličnim domačim atletom in atletinjam omogočili normalne pogoje za vadbo in tudi \ tekmovanja, kar sedaj ni možno. Udeleženci so se strinjali, da je posodobitev nujna in bo z akcijo potrebno za- \ četi tako v domačem okolju kot tudi širše. j NAJUSPEŠNEJŠE ŠPORTNICE I. mesto: NARCISA MI- HEVC — članica Šahovskega društva Ptuj. Druga na mladin- skem republiškem, tretja na mla- dinskem državnem prvenstvu, osma na državnem članskem pr- venstvu in udeleženka šahovske olimpiade v Novem Sadu v mla- di državni reprezentanci. Ima status športnice zveznega razre- da. Kita liika in domače dobrote za rojaka, doktorja Rajka Šugmana. 2. mesto: NATAŠA VIDOVIČ — članica Atletskega kluba Ptuj. Druga na republiškem dvoran- skem prvenstvu na 60 m, tretja na republiškem prvenstvu na 100 in 200 metrov, četrta na držav- nem prvenstvu na 200 in šesta na 100 metrov. 3. mesto: LUCIJA KARNI- ČNIK — članica NTK Petovia. Tretja na mladinskem republi- škem in deveta na mladinskem državnem prvenstvu, nastopa v drugi zvezni ligi in ima status perspektivne športnice. 4. mesto: TANJA ROZMAN — članica AK Ptuj. Druga na re- publiškem članskem prvenstvu na 100 m in četrta v finalu poka- la Jugoslavije. Ima status perspe- ktivne športnice. 5. mesto: MAJDA RAUŠL ~ članica občinske strelske zveze. Tretje mesto na republiškem članskem prvenstvu in več odli- čnih rezultatov v mladinski kon- kurenci. Ima status zelo perspe- ktivne športnice. 6. mesto: ZDENKA GOMIL- ŠEK-HRUPIČ - članica Roko- metnega kluba Drava, dolgolet- na uspešna igralka in med najza- služnejšimi za dobre rezultate ekipe. NAJUSPEŠNEJŠI ŠPORTNIKI 1. mesto: MIRKO VINDIŠ - član Atletskega kluba Ptuj. Re- publiški prvak v malem in drža- vni prvak v velikem maratonu, pokalni državni prvak na 10 kilo- metrov, 12. mesto na evropskem atletskem prvenstvu v maratonu in več dobro uvrstitev na medna- rodnih tekmovanjih. Ima status športnika zveznega razreda. Narcisa Mihevc — športnica leta 1990 Mirko Vindiš — športnik leta 1990 2. mesto: KJOR KOLARIČ - član Aero kluba Ptuj. Državni prvak v jadralnem letenju, 6. me- sto na evropskem prvenstvu, naj- boljši športnik Zveze letalskih organizacij Jugoslavije v jadral- nem letenju. Ima status športni- ka mednarodnega razreda. 3. mesto: FILIP LEŠČAK - član Judo kluba Drava. Republi- ški prvak, tretji na državnem pr- Zlate Bloudkove značke za dolgoletno delo v športu: Slavko Ivanovič, Oto Mesaric in Rene Glavnik (od leve), manjka Heda Kreutz venstvu, najboljši v državni re- prezentanci na ekipnem evrop- skem prvenstvu, najboljši posa- meznik v prvi republiški ligi. 4. mesto: DEJAN DOKL - član Atletskega kluba Ptuj. Tre- tje mesto na republiškem in dru- go mesto na državnem prvenstvu v suvanju krogle, peto mesto na Balkanskih atletskih igrah. Ima status zelo perspektivnega špor- tnika. 5. mesto: MILENKO POTO- ČNIK - član Atletskega kluba Ptuj. Drugo mesto na republi- škem in drugo mesto na držav- nem prvenstvu na 3000 metrov z ovirami, član državne reprezen- tance na balkanskih igrah in bal- kanskem krosu. Ima status per- spektivnega športnika. 6. mesto: DAMIJAN PETEK — član Judo kluba Gorišnica. Republiški kadetski in mladinski prvak, tretji na državnem prven- stvu. Je med najobetavnejšimi ju- doisti v Sloveniji in ima status perspektivnega športnika. NAJUSPEŠNEJŠE EKIPE v mladinski konkurenci: I. Judo klub Gorišnica, 2. Atletski klub Ptuj, 3. Občinska strelska zveza, 4. Kolesarski klub Ptuj; V članski konkurenci: 1. NTK Petovia (članice), 2. Rokometni klub Drava (člani), 3. Judo klub Drava (člani), 4. NI K Petovia (člani). NAJOBETAVNEJŠI ŠPORTNIKI IN ŠPORTNICE FRANCI JERENKO Atlet- ski klub Ptuj Pa naj kdo še reče. da takšne prireditve niso obiskane 1 ROBERT PRELOG - Atlet- ski klub Ptuj ROMANA ŠEGA Atletski klub Ptuj MARKO PETEK - Judo klub Gorišnica ZDRAVKO ERHATIČ - Ju- do klub Gorišnica RENATO VUGRINEC - Rokometni klub Drava MATJAŽ PISAR - Rokome- tni klub Drava PETRA ŠPARL - Rokometni klub Drava DEJAN VOGRINEC Judo klub Drava SEBASTJAN KOLEDNIK - Judo klub Drava Mešani pevski zbor pod vodstvom Slavice Cvitanič MIRAN KELNER - Kole- sarski klub Ptuj MITJA MAHORIČ - Kole- sarski klub Ptuj URH STRASEK - NTK Pe- tovia PETRA MLAKAR NTK Petovia MARKO KMETEC - NK Aluminij. NAJUSPEŠNEJŠI TRENERJI IVAN HRUPIČ Rokome- tni klub Drava, MIKI PRSTEC - Atletski klub Ptuj, LJUBO ČUČEK Atletski klub Ptuj, FRANC NASKO Judo klub Gorišnica, IVAN PŠAJD - NTK Petovia, DUŠAN ČEH NK Drava in EMIL ŽNIDAR- ŠIČ — Judo klub Drava. PREJEMNIKI BLOUDKOVIH ZNAČK BRONASTE: Bojan Bedenik, Janko Bezjak, Mirko Bohi, Lju- bo Gajzer, Marjan Gajzer, Dani- lo Koštomaj, Jože Malek, Sonja Marinkovič, Albin Mere, Bogo Mernik, Tonči Planine, Marjan Poplatnik, Ivan Pucko, Boris Se- nekovič, Vladimir Sitar, Darja Sitzenfrei, Branko Tušak in Bo- ris Žlender. SREBRNE: Vlado ČUŠ, Slav- ko DOKL, Marija GABRON, Franc IVANČIČ, Milan KNE- ŽEVIČ, Ignac KOZEL, Martin MLAKAR, Stanko ŠUMAN, Oton VELUNŠEK in Ivan VOR- ŠIČ. ZLATE: RENE GLAVNIK, SLAVKO IVANOVIČ, HEDA KREUTZ in OTO MESARIC. NAJAKTIVNEJŠI NA PODROČJU REKREACIJE IN MNOŽIČNOSTI DRUŠTVA: TVD Partizan Majšperk, ŠD Skorba, ŠD .STOJNCI, TVD Partizan Mar- kovci — sekcija Bukovci, Karate klub Jožeta Lacka, TVD Partizan Kidričevo — sekcija tenis. Klub borilnih veščin Ptuj, ŠD Jožeta Potrča KMN Petovia, TVD Partizan Gorišnica in Krajevna skupnost Hajdina. POSAMEZNIKI: Fran Cetl, Peter Gaspari, Vlado Godler, Zlatko Gumzi, Silva Razlag, Ro- bert Filipič, Barbara Lepej, Franc Polanec, Jože Rakovec, Branko Verdenik, Milan Krušič, Alojz Šeruga, Franc Kodela, Mi- lan Kralj in Anton Lajh. NAJUSPEŠNEJŠA ŠOLSKA ŠPORTNA DRUŠTVA OSNOVNIH ŠOL 1. Tone Žnidarič 784 2. Franc Osojnik 507,5 3. Olga Meglic 469 4. Dr. Franja Žgeča Dornava 340 5. Cirkovce 311,5 6. Boris Kidrič Kidričevo 223 Vzgojno varstvena organizaci- ja Mirana Sagadina je prejela priznanje za razvoj in spodbuja- nje športne dejavnosti predšol- skih otrok. Ludvik Kotar Foto: LAURA, Gorišnica Ptujski šport v luči sprememb z Odlokom o določitvi nalog, kijih od I. 1. 1990 začasno opra- vljajo organi bivših samouprav- nih interesnih skupnosti (Ur. Vestnik občin Ormož in Ptuj, 37/90), sprejetim na podlagi 12. člena ustavnega Zakona za iz- vedbo ustavnih amandmajev 9 do 79 k ustavi SR Slovenije, je prenehalo več kot 10-letno ob- dobje samoupravljanja na po- dročju športa na Ptuju. Začasno opravljanje nalog organov SIS naj bi trajalo v letu 1990 do spre- jema ustrezne zakonodaje. Ker zakonodaja, ki naj bi uredila ta področja še ni bila sprejeta, se začasno opravljanje nalog orga- nov SIS nadaljuje tudi v letu 1991. Organi SIS so odbori, se- stavljeni iz stalnih delegatov, imenovanih s strani skupščine bivše SIS. Ti spremljajo uresni- čevanje politike in odločitev ter dajejo mnenja in predloge skup- ščinam družbenopolitičnih skup- nosti in njihovim izvršnim sve- tom. Skupne naloge organov (odbo- rov) vseh SIS, določene z občin- skim odlokom, so: — pripravljajo predloge pri- oritet izvajanja nalog sprejetih programov spremljajo izvajanje odlo- čitev, sprejetih v skupščini obči- ne pripravljajo predloge os- nov in meril za določanje cen za posamezne storitve in programe — pripravljajo predloge in usmeritve izvršnemu svetu SO za odločanje v skupščini republike Slovenije — dajejo predloge za družbe- na priznanja. Za vsako SIS oziroma rjen or- gan (odbor) so bile določene še podrobnejše naloge. Za področje športa so naloge ' odbora še; — daje predloge razporeditve finančnih sredstev za posamezne naloge iz programa — spBemlja jzvajanje progra- ma in daje predloge za spremem- be, če se naloge iz različnih ra- zlogov ne izvajajo tako, kot so bile načrtovane — daje predloge za izvajanje nalog, ki niso bile načrtovane. Zveza telesnokulturnih organi- zacij (ZTKO) občine - od 13. 12. 1990 Športna zveza Ptuj — deluje kot strokovna organizaci- ja, ki združuje osnovne športne organizacije v občini. Športna zveza deluje na osnovi statuta, ki ga je skupščina ZTKO sprejela na zadnji seji v decembru 1990. S sprejetim statutom je Zveza posodobila svoje delovanje in opredelila svoje naloge in pri- stojnosti. Do preimenovanja ZTKO v Športno zvezo in spreje- ma statuta je Zveza delovala prek svoje skupščine in izvršnega odbora kot organa skupščine. Statut Športne zveze ne predvi- deva več izvršilnega odbora kot organa skupščine, ampak njego- ve funkcije in pristojnosti prev- zema predsedstvo skupščine, ki ima skupaj s predsednikom se- dem (7) članov. Na zadnji seji skupščine so se delegati dogovo- rili, da bo do programsko volilne konference, ki bo predvidoma konec februarja 1991, funkcije predsedstva izvajal dosedanji Iz- vršni odbor Zveze, ki mu že dva mandata predseduje dr. Lojze Arko. Za izvajanje svojih nalog je Zveza telesnokulturnih organiza- cij (Športna zveza) ustanovila strokovno službo, ki je sestavlje- na iz 8 ljudi; vodje strokovne službe — strokovnega delavca za vr- hunski in tekmovalni šport strokovnega delavca za množični in šolski šport delavca za računovodska in administrativna opravila — štirih (4) delavcev za vzdr- ževanje objektov, s katerimi upravlja Športna zveza Ptuj. Z ukinitvijo Samoupravnih in- teresnih skupnosti je zakonoda- jalec prenesel vse ^pristojnosti odJočanja na skupščino občine oziroma njen izvršni svet, v okvi- ru katerega deluje tudi sekretari- at za vzgojo in izobraževanje, kulturo in telesno kulturo. Na takšen način zakonodajalec še vedno ni ukinil podvajanja nalog in pristojnosti, ki je bilo tako značilno za obdobje delovanja samoupravnih interesnih skup- nosti, ko so programe in finan- čne načrte sprejemali na skupšči- nah Telesnokulturne skupnosti in izvajali preko njenega izvršne- ga odbora, kasneje pa še na skupščinah Zveze telesnokultur- nih organizacij (Športne zveze) in izvršnem odboru ZTKO. Še vedno ni jasna vloga in pomen Športne zveze na republiškem in občinskem nivoju. Zakonodaja- lec še vedno išče ustrezne rešitve, kar je bilo razvidno tudi na zad- njem posvetu o novi zakonodaji s področja športa v Mariboru v začetku, tega leta. Med Športno zvezo Slovenije in Republiškim sekretariatom za izobraževanje in telesno kulturo še vedno tečejo razgovori o nalo- gah in vlogi Športne zveze Slove- nije, kar bo vplivalo tudi na po- ložaj športnih zvez v občinah. Republiški sekretariat za izo- braževanje in telesno kulturo ima svojo strokovno službo in odbor za šport, prav tako ima Športna zveza Slovenije svojo strokovno službo in svoje orga- ne. Enako je na občinskih nivo- jih^ Športna zveza Slovenije vidi svojo vlogo kot strokovna orga- nizacija, katere naloga je določa- nje politike v razvoju športa na republiškem nivoju in izvajanje te politike, ministrstvo za izobra- ževanje in šport pa naj v okviru proračuna določi in zagotovi sredstva. Upamo lahko, da se bo boj dveh konceptov organiziranosti in razvoja športa končal v korist športa. Stroka, ne politika naj odloča, za svoje odločitve pa tu- di odgovarja. • (Se nadaljuje) TEIMNIK^99^ OD TU IN TAM — 13 SAALBACH-HINTERGLEMM ||||||||| »Srebro, vredno zlata« Svetovno smučarsko prvenstvo v avstrijskem Saalbachu je za nami. In če potegnemo črto, ugotovimo, da so jugoslovanski smučarski repre- zentanti dosegli lep uspeh. Sajdragocenejša pa je seveda srebrna meda- lja \ataše Bokal za sanjsko vožnjo v slalomu minuli petek, I. februarja. Ta dan je bilo v Saalbachu Hinterglemmu veliko slovenskih navijačev. Med njimi je po glasnostiin po videzu zagotovo izstopalo 45 članov Smučarskega kluba Ptuj z enajstimi kurenti, ki so že po tradiciji sprem- ljevalci vseh večjih smučarskih tekem naših reprezentantov. Ko smo po dobrih sedmih urah nočne vožnje prispeli v zas- nežen Saalbach-Hinterglemm, naj je dočakalo izredno hladno, a sončno jutro. Vendar se je vre- me kmalu otoplilo in predsta- vljalo čudovito naravno kuliso prizorišču ženskega slaloma. Ptujski navijači smo »oborože- ni« s slovenskimi zastavicami in transparenti ob zvokih kurento- vih zvoncev krenili proti ciljni areni in si na tribuni pravi čas zagotovili vidno navijaško me- sto. Kmalu smo zaslišali slovensko pesem in harmoniko tudi z dru- gega konca arene in zvedeli, da sta z našimi dekleti še dve skupi- ni navijačev, in sicer iz Škofje Loke in Črne na Koroškem, rojstnih krajev Nataše Bokal in Katjuše Pušnik. Tekmo smo lahko spremljali ves čas, za kar sta poskrbela uradni napovedovalec in velik zaslon. Da smo bili ob vožnjah naših deklet še posebej glasni, ste verjetno slišali in morda tudi videli na televiziji. Vrhunec nav- dušenja pa je pomenilo drugo mesto Nataše Bokal in odlično peto mesto Pušnikove. Nataša Bokal je kar žarela od zadovoljstva, vendar s svojo prvo vožnjo ni bila povsem zadovolj- na: »Res je sicer, da sem v cloti gledano v dobri formi, vendar sem bila po prvem teku sama s sabo precej nezadovoljna. Že od starta naprej mi ni šlo, kot bi mo- ralo. Nekakšen notranji strah sem čutila in zaradi tega sem po celi progi delala napake. Ce bi bila v prvi vožnji tako dobra kot v drugi, potem bi lahko danes tu- di zmagala. Sicer pa lahko rečem, da je bi- la proga zelo dobro pripravlje- na; morda malce prelahka, am- pak za vse tekmovalke so bili isti pogoji vožnje. V celoti ocenjujem nastop na- ših deklet kot odličen, saj je tudi 5. mesto Pušnikove njen do sedaj največji uspeh na svetovnih tek- mah. Skoda le, da je Veronika v drugi vožnji odstopila, saj je v formi in bi bila morda lahko tudi na stopničkah.« Veliko veliko zaslug za uspeh naših deklet v slalomu ima zago- tovo trener Jože Drobnič. O tek- mi je povedal: »Moram reči. da so dekleta pridna in da imajo profesionalni odnos do dela. In vsem tistim, ki so bili do naše smučarije črno- gledi, je današnji nastop dokaz, da smo še zmeraj sposobni pose- gati po najvišjih mestih. Dokaz trdega dela naših strokovnjakov in deklet so rezultati, in dokler bodo ti dobri, ni dvoma o naši skupni moči. Za ne preveč dobro vožnjo na- ših deklet v prvem teku čutim del krivde tudi sam, saj sem posta- vljal progo in imam nekak nori občutek, kot da so imela naša de- kleta pred cem rešpekt. V spod- njem delu je proga dopuščala agresivnost, tega pa naše punce niso znale docela izkoristiti. Pozdravljam naše najbolj zve- ste navijače ptujske kurente, ki so zadnjih nekaj let redni spremljevalci naših reprezentan- tov in imajo zagotovo nekaj za- slug za dobro vzdušje v našem taboru. Nikoli ne bom pozabil njihovega nastopa v Calgaryju in v Veilu; ustvarili so takšen do- movinski ambient, da so bila de- Naši kurenti so bili na prizorišču svetovnega prvenstva v Saalbachu prava atrakcija. Po svečani razglasitvi rezultatov so si navijači srebrno Natašo vzeli kar na roke. (Foto: M. Ozmec) kleta zagotovo bolj razpoložena in borbena.« Kaj pa menite o moškemu delu reprezentantov? »Težko bi govoril o njih, saj treniram le dekleta. Zdi pa se mi, da bi morali dajati veliko večjo pozornost mlajšim tekmovalcem in jih priprav iti za dobre rezulta- te. Ta ekipa, ki je sedaj v vzponu, zagotovo pomeni novo upanje. Sicer pa bomo videli . . .« Zmagovalke ženskega slaloma (od leve): Nataša Bokal, Vreni Schnei- der in Ingrid Salvenmoser. Če je bilo ta dan na zasneže- nih planjavah Hinterglemma ve- liko sonca, potem je to zagotovo sijalo tudi z obraza Toneta Vo- grinca: »Ta uspeh naših deklet bodo sedaj morali razumeti tudi tisti, ki so bili doslej strašno pametni in so hoteli pokopati doslej edini mednarodno uveljavljeni sloven- ski šport. K sreči smo uspeli do- kazati, da le ni tako, kot so neka- teri hoteli. Vsem Slovencem je sedaj jasno, da je smučarski šport zdrav, da so med nami čisti in zdravi odnosi, za kar so dober dokaz tudi današnji rezultati. Res je sicer, da naša moška ekipa trenutno še ni tako močna, kot bi si želeli, toda prepričan sem — vsaj če nas bodo pustili delati in nam dali mir da bo tudi moška ekipa čez leto dni sposobna dosegati takšne rezut- late, kot jih trenutno dekleta.« Mateja Svet je bila ta dan med drugimi na tribuni ob naših ku- rentih. Torej je še zmeraj ljubite- ljica belega cirkusa; slišati je tu- di, da lahko napovemo njeno vrni- tev v reprezentanco. Ali je v tem kaj resnice? »Te govorice so iz trte zvite in za- gotovo ne držijo. Osebno mi je zelo žal. da je prišlo do zaostritve odnosov med smučarsko zvezo in Matejo, če- prav je po meni in smučariji precej pljuvala. Vendar še zmeraj mislim, da je mesto Mateje Svet ob naši repre- zentanci in bi bilo prav, ko bi v Saal- bachu bila med tekmovalci, ne pa med gledalci. Nerazumljivo se mi zdi, da se ne veseli v naši družbi, in mi- slim, da je tipično slovensko, da se lahko z nekom tako hudo skregaš, po- tem ko si z njim dolgo in dobro sode- loval. No, še enkrat moram reči, da smo vsi skupaj današnjega uspeha izredno veseli in da imajo svoj del zaslug tudi ptujski kurenti, ki jih zelo cenim. Po- časi postajam vraževeren; kjerkoli so se kurenti pojavili, so bile medalje. Zato si lahko samo želim: kurenti, pridite še večkrat!« M. Ozmec Šport v nekaj vrsticah Na regijskem prvenstvu v namiznem tenisu so mladinke M K Petovia zma- gale prepričljivo, mladinci pa so osvoji- li peto mesto. Na podobnem kadetskem prven- stvu v rokometu so zmagali mladi igralci RK Drava pred Veliko Nede- ljo, tretji pa so Bakovci. Drava in Ve- lika Nedelja sta se uvrstila v republi- ški polfinale. Na tradicionalnem članskem strel- skem tekmovanju za Košnikov memori- al v Kranju je Alojz Irstenjak osvojil drugo, mladinca Branko Bojkovič in Gorazd Selinšek pa deveto oziroma šti- rinajsto mesto. Kkipa društva .ložeta Lacka je bila peta. Na občinskem prvenstvu v košarki za 5. in 6. razrede so zmagale Cirkov- ce, ki so v finalu s 33:24 premagale šolo Olge Meglic. Tretja je Dornava, četrta pa šola Franca Osojnika. V skupiti uvrstitvi tekmovanj ."i. in 6. ter 7. in 8. razredov si prvo mesto delita šoli Olge Meglic in Dornava, tretje so Cirkovce, četrta pa šola Toneta Žni- dariča. Uvrščenih je deset šol. Slovenski NAJ-glasbeniki v letu 1990 Vdanašnn številki objavi j,imo kupon akcije RADIA IN IFDNl- KA PTUJ »Izbirate najpopularnejše glasbenike zabavne glasbe v letu 1990.« Izpolnite kupon, ga nalepite na dopisnico in pošljite na naslov RADIO TFDNIK PTUJ, RAICFVA b, 622.SO Ptuj, do vključno PO- NFDFLJKA. 25. FFBRUARJA. Rezultati bodo objavljeni v oddaji Novosti v slovenski zabavni glasbi 27. februarja in v Tedniku 28. fe- bruarja. Ob podelitvi nagrad glasbenikom bomo seveda izžrebali sre- čneže med vami in razdelili nekaj lepih nagrad. 14 - TV SPOREDI 7. februar 1991 - TEDNIK - 7. februar 1991 ZA RAZVEDRILO — 15 16 — OGLASI IN OBJAVE 7. februar 1991 — Izvršni svet Skupščine občine Ormož daje v javno razpravo predvideno prometno ureditev ožjega središča mesta Ormoža. Razprava traja do 2H. 2. 1991. Vse zainteresirane občane, podjetja in druge delo- vne skupnosti pozivamo, da v zvezi z nakazanimi rešit- vami prometnega režima pošljejo pisne pripombe, kri- tike, sugestije in predloge na Komite za družbeno pla- niranje, razvoj in gospodarske zadeve občine Ormož do konca trajanja lavne razprave. Kartografski del iz- delane prometne študije je javno razgrnjen in je na vpogled vsem zainteresiranim v Upravnih organih obči- ne Ormož na Kolodvorski 9, Ptujski cesti 6, Ptujski cesti 3, na sedežu Krajevne skupnosti Ormož in v izlož- bi prodajalne »Oprema« TP Mercatorja Zarje ob av- tobusni postaji. IZVRŠIŠ I SVET SO ORMOŽ_ Na podlagi 9. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82, 40/84, 29/86) odloka o ureditvi cestnega prometa v mestu in naseljih na območju občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3/90, 21/90) in 138. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 25-200/85) je Izvršni svet Skupščine občine Or- mož na seji sprejel ODREDBO o ureditvi cestnega prometa v ožjem središ- ču Ormoža s to odredbo se na območju ožjega središča mesta Ormoža določa cestno prometna ureditev na mestnih ulicah, cestah in trgih. 2. člen Prednostna cesta oz. prometna smer na križišču regionalnih cest R-353 in R-354 v Ormožu je regionalna cesta R-353 Ormož—Pavlovci— Ljutomer. 3. člen Enosmerne ceste so: — Vrazova ulica od križišča s Kolodvorsko in Ljutomersko cesto do izvoza na magistralno cesto na Kerenčičevem trgu, — Skoiibrova ulica z uvozom iz Vrazove ulice do križišča s Poštno ulico, — Poštna ulica na delu od križišča pri stanovanjskem bloku 1 a do izvoza na Vrazovo ulico. 4. člen Slepe ulice so: — Dobravska cesta od križišča z Vrazovo ulico mimo gasilskega doma do Ljutomerske ceste — Cesta z uvozom iz Poštne ulice mimo tržnice do Kerenčičevega trga. 5. člen Za motorni promet sta zaprta povezovalna cesta mimo cerkve med Skolibrovo in Poštno ulico ter severni del Kerenčičevega trga v Ormožu (razen za dostavo). 6. člen Za tovorni in avtobusni promet (razen za dostavo) sta zaprti Skoii- brova ulica in Raičeva ulica od osnovne šole na Hardeku do mehaničnih delavnic. 7. člen Dostava blaga k trgovinam na Vrazovi ulici je dovoljena dnevno od 8. do 11. ure. Čas razkladanja je dovoljen največ 30 minut. 8. člen Ustavljanje in parkiranje motornih vozil je dovoljeno samo na ureje- nih parkirnih mestih, ki so vrisana v sklopu vozišč in na odprtih parkirnih prostorih. Parkirna mesta za osebna vozila se uredijo: — na zaprti Dobravski cesti — na obstoječem parkirišču za kamione ob parku — v Vrazovi ulici — v Skolibrovi ulici — Poštni ulici ter — na Kerenčičevem trgu. 9. člen Za postavitev in redno vzdrževanje cestno-prometne signalizacije ter ostale opreme ulic, cest in trgov z drugimi napravami, ki zagotavljajo varnost cestnega prometa po tej odredbi skrbijo v odloku opredeljeni upravljalci navedenih prometnih površin. 10. člen Nadzor nad izvajanjem te odredbe opravlja Postaja milice Ormož in komunalna inšpekcija občin Ormož in Ptuj. 11. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku ob- čin Ormož in Ptuj. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Vili Trofenik, s. r. PROMETNA UREDITEV SREDIŠČA ORMOŽA 1.0 NAMEN IN UPRAVIČENOST Investitor Izvršni svet občine Ormož je naročil izdelavo tehnične dokumentacije prometne ureditve mesta Ormož. Skozi sam center mesta Ormož potekata zelo tranzitno obremenje- ni cesti m sicer magistralna cesta M3, ki povezuje smer Zagreb in Varaždin proti Ptuju m obratno m regionalna cesta R 354, ki pove- zuje smer Čakovec in R 353 iz Murske Sobote in Gornje Radgone proti Ptuju in obratno, kateri povezujeta dežele jugovzhodne Evro- pe z južnimi deželami zahodne Evrope, kakor tudi osrednjo Slove- nijo s Prekmurjem. Ves ta promet je skoncentriran na Ptujski m Ko- lodvorski cesti (M3) in na Kolodvorski in Ljutomerski cesti (R 354), katere potekajo skozi sam center mesta Ormoža, tako da se tran- zitnemu prometu priključi še lokalni promet z avtobusno postajo in bencinskim servisom, takoj za križiščem Ptujske in Kolodvorske ceste Poleg prometnih zastojev ob konicah je prisoten tudi pro- blem mirujočega prometa (parkiranje) v samem mestu, tako za tranzitne potnike kot za lokalne in to na Vrazovi. Skalibrovi, Poštni ulici, na Kerenčičevem trgu. Ljutomerski cesti in Ptujski cesti ob Bolnici. Namen tehnične dokumentacije je zagotoviti optimalno prometno varnostno ureditev mesta Ormož. 2.0 OPIS REŠITEV 2.1 Križišče R 354 in R 353 Glede na množino prometa bi bilo smotrno spremeniti prednostne smeri iz smeri R 353 na smer R 354, vendar geometrija križišča te- ga ne dopušča. Sprememba smeri bi zahtevala gradbeni poseg v križišču, kar pa bi bilo glede na bodočo izgradnjo obvoznice Ormo- ža ekonomsko neupravičeno. Smiseln bi bil gradbeni poseg v pri- meru, da se križišče izvede v končni obliki, kot ga predvideva pro- jekt obvoznice Ormoža. Zato smo uredili prometno signalizacijo v smislu obstoječe promet- ne rešitve, kar je razvidno iz situacije M = 1:500. 2.2 Zapora priključka Dobravske ceste mimo gasilskega doma na Lju- i tomersko cesto Z izgradnjo podaljška Raičeve ulice na Ljutomersko cesto je nasta- lo geometrijsko napačno koncipirano štirikrako križišče, katero po našem mnenju ne zagotavlja zadostne prometne varnosti. Zato smo predvideli zaporo Dobravske ceste in predvideli izgradnjo pa- su za desne zavijalce na Ljutomerski cesti. Na zaprtem delu Do- bravske ceste smo predvideli pravokotno parkirišče, za katero bo potreben gradbeni poseg zaradi deniveliranja pločnika. Po njenem severnem delu se gradbena dela že izvajajo. Na pločniku je potreb- no obvezno predvideti cevno ograjo zaradi višinske razlike med pločnikom in obstoječo cesto. Prav tako smo na obstoječem parkirišču za tovorna vozila predvi- deli le parkirne prostore za osebna vozila. Za izgradnjo novega pri- mernejšega parkirišča za tovornjake predlagamo prostor ob poto- ku Lešnica na začetku Ptujske ceste, ki bi lahko služil tudi za parki- rišče bolnišnice. 2.3 Prometna ureditev središča Ormoža 2.3.1 Kolodvorska cesta z avtobusno postajo in bencinskim servisem Kolodvorska cesta severno od križišča s Ptujsko cesto prevzema tranzitni promet proti Čakovcu. Murski Soboti. Gornji Radgoni in Ljutomeru, lokalni promet iz smeri Ptuj in Zagreb, celoten avtobu- sni promet in promet, ki vodi na bencinski servis. V prometni rešitvi, v kateri so dodani oz. zamenjani določeni znaki, je predvidena še enostranska zapora uvoza na bencinski servis. Vendar moramo opozoriti, da s to zaporo prometni zamašek zaradi bencinskega servisa še ni odpravljen, zato bi bilo smotrno poiskati novo lokacijo za novo bencinsko črpalko, ki bi služila predvsem tranzitnemu prometu medtem, ko bi obstoječa služila le lokalnemu. Ob Kolodvorski cesti parkiranje ni dovoljeno, obstaja pa možnost ureditve le-tega na dvorišču za hišami Kolodvorska 2, 4, in 6. 2.3.2 Vrazova ulica Obstoječa Vrazova ulica je enosmerna, po kateri poteka poleg lo- kalnega še tranzitni promet iz smeri Varaždin proti Ptuju. Ker je širi- na vozišča zadostna smo predvideli vzdolžno parkiranje na Vrazovi ulici in sicer od avtobusne postaje do postaje milice po levi strani vozišča. Prav tako smo predvideli nov prehod za pešce nasproti le- karne, ker predvidevamo peš promet iz smeri avtobusna postaja proti posebni šoli. Obstoječi prehod za pešce nasproti postaje mili- ce pa ukinjamo. 2.3.3 Skoiibrova ulica Skoiibrova ulica poteka na vzhodu od Vrazove ulice in na jugu do Ptujske ceste. Na Skolibrovi ulici potekajo trije prometni režimi. Pr- vi od Vrazove do cerkve, kjer je promet dvosmeren, drugi od cer- kve do Poštne ulice in tretji od Poštne ul. do Ptujske ceste. V Skolibrovo ulico iz smeri Vrazove ne dovoljujemo zavijanje ka- mionom in prepovedujemo parkiranje v dolžini 100 m t. j. do obsto- ječega parkirišča nasproti novih blokov. Pred križiščem s Poštno ulico smo predvideli vzdolžno parkiranje na desni strani vozišča. Prav tako smo predvideli parkirišče pred staro osnovno šolo. Pred- lagamo, da se izvede parkirišče tako. da obstoječa drevesa ne bi bilo potrebno odstraniti, t. j. parkirni prostori med dvema dreveso- ma. 2.3.4 Poštna ulica Poštna ulica poteka od zahoda od Skolibrove ulice in na vzhodu do Vrazove ulice. Na delu od stanovanjskega bloka št. 1 a smo predvi- deli le enosmerni promet in sicer v smeri zahod proti vzhodu. S preureditvijo v enosmerno ulico smo razrešili konfliktno situacijo ob pošti, kjer je vozišče široko le 3,5 m Prav tako smo predvideli parkirišča in sicer: — parkirišče za blokoma 2 a m 3 — parkirišče ob pošti — parkirišče pred blokom 1 a — parkirišče od pošte do Vrazove ulice Predvidena je zapora s cvetličnimi konti ceste mimo cerkve. 2.3.5 Kerenčičev trg Na severnem delu Kerenčičevega trga prepovedujemo parkiranje, tako da ga je možno urediti v odprto nakupovalno ulico s tipskimi kioski. Na južnem delu ob Timi pa smo predvideli postavitev cvetli- čnih korit in ureditev parkirišča. Na parkirišču bo možno uvoziti le iz smeri zahoda m izvoziti v smeri proti vzhodu. 2.4 Priključek Tomaž Obstoječa prometna ureditev križišča s priključnimi cestami je dvo- umna, kajti Ulica heroja Megle ima glede na obstoječo signalizacijo prednost pred cesto proti Tomažu. Predvideva tako zaporno povr- šino za kapelico, katera definira zavijanje v Cvetlično ulico in obrat- no in Ulico heroja Megle podrejeno priključili na Cvetlično ulico. Prav tako smo prepovedali parkiranje na pločniku. 3.0 VRSTA PROMETA 3.1 Motorni promet Na obravnavanem odseku je predviden mešan promet. 3.2 Kolesarski promet Na celotnem odseku se bo odvijal kolesarski promet, ki bo potekal po vozišču razen na Ljutomerski cesti, kjer je od Vinarske ulice do križišča R 353 in R 354 že obstoječa kolesarska steza na desni strani vozišča. 3.3 Peš promet Peš promet se bo odvijal po hodnikih za pešce. 4.0 OPREMA CESTE Oprema ceste obsega vse tiste naprave, ki bistveno prispevajo k funkcionalnosti in prometni varnosti obravnavanih cest. Opremo ceste sestavljajo: — horizontalna signalizacija — vertikalna signalizacija — odbojne ograje — varnostne ograje 4.1 Horizontalna signalizacija Horizontalna signalizacija zagotavlja varno vožnjo in jasno vodenje prometa. Tvorijo jo vse na vozišču narisane oznake: — vzdolžne črte — prečne črte — druge oznake 4.1.1 Vzdolžne črte (JUS U.S4.221 - 224) Vzdolžne črte predstavljajo: neprekinjena črta, prekinjena črta in široka prekinjena črta. Širine vzdolžnih črt glede na obravnavane odseke: — magistralna cesta: š = 0.15 (neprekinjena in prekinjena črta) — regionalna cesta: š = 0.12 (neprekinjene in prekinjene črte) — lokalne ceste: š = 0,12 (neprekinjena in prekinjena črta) Robne črte so rumene barve, ostale vzdolžne črte pa bele barve. 4.1.2 Prečne črte (JUS U.S4.225 - 227) Prečne črte predstavljajo: neprekinjene stop črte, prekinjene stop črte m prehodi za pešce. Stop črte so bele barve in široke 0,5 m in napisi stop H = 1,60 m. Prehodi za pešce so bele barve in široki 4 m na magistralni cesti in na 3 m na regionalni in lokalnih. 4.1.3 Ostale oznake Sem spadajo: smerne puščice, zaporne površine, napisi na voziš- ču, označbe, površine za posebne namene in označbe za parkiriš- ča, 4.1.3.1 Smerne puščice (JUS U.S4.229) Vse obravnavane puščice so bele barve in dolžine L = 5 m. 4.1.3.2 Zaporne površine (JUS U.S4.230) Z njimi označujemo površine prepovedane za promet. Označene so s poševnimi črtami širine 0,20 m in razmaki med njimi 0,40 m. Površine, katerih površina je manjša od 2 m', pobarvamo v celoti z belo barvo. Črte ob otokih zaključiti ob robniku. 4.1.3.3 Označbe za parkirišča (JUS U.S4.234) Parkirišča smo predvideli: — zaprto Dobravsko cesto ' ^. — obstoječe parkirišče za kamione — Vrazova ulica — Skoiibrova ulica — Poštna ulica — Kerenčičev trg 4.2 Vertikalna signalizacija 4.2.1 Prometni znaki V projektu smo predvideli postavitev svetlečih, plastificiranih pro- metnih znakov, ki so montirani na plastificirane železne drogove. Na magistralni cesti smo predvideli prometne znake I. kategorije. Na regionalnih cestah znake II. kategorije na lokalnih pa III. katego- rije. Razvrstitev prometnih znakov je razvidna iz prometnih situacij in seznama prometnih znakov. Velikost črk na orientacijskih tablah je na magistralni cesti H = 125 mm in na regionalni H = 140 mm. 4.2.2 Smerniki Določena je postavitev tipskih cestnih smernikov bele barve z ref- lektnimi telesi iz folije Postavitev smernikov je razvidna iz seznama smernikov in detajla. 4.3 Odbojne ograje V križišču R 353 in R 354 je potrebno obstoječo odbojno ograjo za- menjati z novo enojno varnostno ograjo brez distančnika. 4.4 Varovalne ograje Na pločniku, ki je v izvajanju na zaprtem delu Dobrovske ceste, je potrebno zaradi višinske razlike predvideti cevno varnostno ograjo. Maribor, november 1990 Sestavil: Milivoj ROČENOVIČ. dipl. inž., s. r. Varnost kolesarjev z otoplitvijo vremena se bomo zopet srečevali s poveča- njem prometa koles in koles z motorjem na naših cestah. Delno bo k takšnemu stanju prispevala naftna kri/a v svetu in tudi padec osebnih dohodkov. Kolesarji čestokrat zanemarjajo pravila vožnje v prometu in z neprimernim ravnanjem izzovejo prometne nesreče s hudimi posledicami. Ob opazovanju prometa ugotavljamo, da predvsem mlajše osebe rade kolesarijo vzporedno in med seboj komunicirajo. S takšnim ravnanjem ogrožajo varnost prometa in povzročajo veliko nervo/e pri vo/nikih. Zelo ne- varni so kolesarji, ki ne upoštevajo pravil vožnje v križišču, predvsem pri zavijanju v levo. Starejše osebe manj okretno opravljajo kolo. nekateri kolesarijo do križišča, stopijo s kolesa in z njim stečejo čez cest", drugi kolesarijo pri zavi- janju v levo po desni strani desne polovice vozišča in nena- doma zavijejo v levo. Prvi in drv.gi primer sta pogostokrat povzročitelja prometnih nezgod zato. ker voznik tako pri pnem kot pri drugem primeru ne more vnaprej sklepati, kaj bo kolesar napravil. Vsi vozniki motornih vozil in vozil na motorni pogon po- znajo pravilo zavijanja v levo, ki se glasi: »Pred zavijanjem v levo se najprej prepričaj, ali ti ne prihaja kakšno vo/ilo od zadaj in te želi prehiteti. Zavijanje v levo nakazi z iztegnje- no levo roko. s kolesom zavij na levo stran desne polovice vozišča. Preden zapelješ in /aviješ levo v križišču, poglej, ali ti ne prihaja kakšno vozilo iz bočnih strani. Obve/no upo- števaj prometne znake.« S takšnim ravnanjem v križišču bo voznik jasno zaznal vaš namen in bo v križišču bolj pozoren. Zraven pravilnega ravnanja v prometu vpliva na varnost vožnje brezhibno kolo. Radi pozabljamo, da mora imeti ko- lo brezhibne naprave za osvetljevanje, brezhibne /avore ter druge dele in sklope, ki vplivajo na varno upravljanje kole- sa. V letu 1991 bomo pri Svetu za preventivo in vzgojo v cest- nem prometu nadaljevali akcijo »\ arno kolo v prometu« z namenom zmanjšanja žrtev na cestah, vendar bomo z akcijo uspeli samo z vašim sodelovanjem in dobro voljo. SKUPŠČINA OBCINE PTlj - SVET ZA PREVENTUO I\ VZGOJO \ CESTNEM PROMETU TEDNIK — 7. februar 1991 OGLASI IN OBJAVE - 17 v nedeljo pustni vrhunec Na ptujskih uhcah in trgih bo na pustno nedeljo velik vrvež. Maske od blizu in daleč si bodo dale duška v si- cer za številne nepravem času. Težke gospodarske razmere so namreč orga- nizatorje odvračale od prireditve. A se je izteklo drugače: v republiki in občini '■■r> priporočili, da se Kurento- vanje 91 izvede. V mestu ob Dravi je tudi sicer potrebno razbijati prepriča- nje, da je samo industrija tista, ki lah- k<) daje kruh. Vedno bolj bodo priha- jale v ospredje terciarne dejavnosti, turizem in gostinstvo, obrtne in storit- vene dejavnosti, ki odpirajo drugačne ra/vojne možnosti. Program pustne povorke je v glav- nem končan Skoraj trideset folklor- nih skupin i/ Slovenije, Hrvaške in Ita- lije ter karnevalske i/ podjetij, usta- nov, društev in šol bodo na šaljiv način šihale >sakodnc'vn(» življenje in delo. Odbor jf sicer priporočil, da naj bi > pustni preobleki aktualizirali kultur- no-/godo\insko preteklost Ptuja in Slovenije. Povorka bo imela če/ tisoč udekženco in se bo pričela ob trinaj- stih. Za najboljše maske je organizacij- ski odbor pripravil bogate nagrade. Najlepša karnevalska skupina bo pre- jela -^(1 tisoč dinarjev, druga 15 in tre- tja 5 tisoč dinarjev. I udi pri okrasitvi mesta se bo splačalo potruditi. Prva nagrada je 10 tisoč, druga pet in tretja tri tisoč dinarjev. Kdor bo kupil vstop- nico letošnjega kurentovanja za .'^O di- narjev, ima vse možnosti, da bo izžre- ban. Po končanem karnevalu bo na tržnici ob 17. uri javno žrebanje. Prva nagrada je vredna 20 tisoč dinarjev. Druge, prav tako vabljive, so prispevali Henkel — Zlatorog, Radenska, Me- talka Ljubljana — prodajni center Ptuj, Tekstilna tovarna Majšperk, Im- pol Slovenska Bistrica in Vlladinska knjiga Ptuj. Organizacijski odbor .'^1. kurento- vanja, ki ga vodi minister za turizem, gostinstvo in trgovino Peter Vesenjak. je letos veliko naredil za medijsko predstavitev prireditve. Slovenska te- levizija je že po tradiciji odpovedala sodelovanje, zato pa je bilo veliko la- žje priti na hrvaško. Predsednik komi- sije za marketing in informiranje Bo- ris Gerjovič je letos prelil veliko zno- ja. Kjub temu je led prebit, celoletno delo na marketingu pa se mora po- znati že pri 32. prireditvi. 10. februarja bo veliko odvisno od vremena, vsaj kar zadeva obiskoval- ce. Gostinski in turistični delavci so pripravljeni na množični obisk. Ce bo vreme lepo, bo v Ptuju tudi do 45 ti- soč obiskovalcev. Gostinci obljublja- jo, da bo vsega dovolj, tudi krofov. Del gostinske ponudbe bodo preselili na ulice in trge, kjer je že v teh dneh živahno. Že nekaj dni je na ptujski tržnici in v Miklošičevi ulici tradicio- nalni pustni sejem, na parkirnem pro- storu ob pošti je zabaviščni park, od Tako je bilo še lani na ptujski tržnici; letos dopoldanskega nastopa ne bo. Pustna povorka po ptujskih ulicah in trgih se bo pričela ob trinajstih. (F'osnetek: \L Ozmec) jutri pa bo na kurentovanje vabil tudi velik balon na turnirskem prostoru na gradu. Vsi pomembnejši kulturno- zgodovinski spomeniki v mestu pa so osvetljeni in tako vidni že od daleč. Mesto v dneh pred osrednjo pu- stno prireditvijo razgibano živi. Ob večerih nastopajo na tržnici kurenti in folklorne skupine. Tudi okrašeno je lepše kot v prejšnjih letih. Nedelj- ska prireditev bo svojevrsten preizkus naše turistične (ne)zrelosti. Mesto si boljše reklame od obiska članic kluba tujih ambasadorjev iz Beograda ne more želeti. Zato improvizacij ne mo- re biti. Zaželeno je. da bi tega dni bili vsi ambasadorji ptujskega turizma. MG BRASIL TROPICAL Karneval iz Ria de Janeira Koliko ljudi si želi, da bi si ogledali slavni karneval v Riu de Janeiru in doživeli vzdušje, ki mu ni enakega na svetu. Toda le malo jih je, ki si lahko privoščijo kaj takega, zato pa je glas- bena agencija VIDEOTON iz Mari- bora pripeljala karnevalski spektakel v Slovenijo. V sredo. \}. februarja, ob 19.30 bo v dvorani CiOLOVEC v Celju pristno karnevalsko vzdušje, vstopnice zanj pa so v predprodaji v agenciji Slove- nijaturist in pri blagajni bazena Golo- vec v Celju. V četrtek. 14. februarja, ob 19. uri pa bo prava »paša za oči in ušesa« v dvorani TABOR v Mariboru. Vstop- nice so v predprodaji v MATlC-u in agenciji Tabor v Mariboru. V pravem spektaklu brazilskih ple- sov in napevov se bo predstavila naj- boljša folklorna skupina, ki že nekaj let potuje po svetu in jo sestavlja 40 vrhunskih glasbenikov, pevcev, ple- salcev in seveda plesalk, ki so prave eksotične lepotice. V programu, ki traja dve uri. bodo v bogatih kostimih (ali pa tudi brez njih) predstavili akrobatske točke ob rumbi. sambi in drugi latinskoameriški glasbi. Razno- vrstni kostimi, divja ritmična glasba, temperatmentni plesalci in eksotične lepotice bodo v Sloveniji pričarali ču- doviti svet JUŽNE AMERIKE. VIDEOTON: Zdrav ko Geržina Ženske naj same odločajo o svojem položaju »Za nas ženske je bil /adnja desetletja občutek siobode in varnosti že resni- čnost, danes pa se bojimo, da bomo tega občutka o. :>pane.« — Tako je razmišljala ena itd udeleženk na razprau o položaju ženske v osnutku nove slovenske ustave, ki jo je M. januarja organizirala skupina za neodvisno žensko gibanje pri Stranki demokratične prenove v Ptuju. Ena od dvanajstih skupin, ki že de- lujejo pri občinski organizaciji SDP Ptuj, je tudi skupina za neodvisno žensko gibanje. Razvoj demokracije pri nas po volitvah, zlasti pa ob raz- pravi o osnutku nove ustave vse bolj daje slutiti, da se hoče ženske postavi- ti v podrejen položaj. Zato ženske, ki so tudi po številu volilcev najštevil- nejše na Slovenskem, tega ne smejo dopustiti. Nastopiti je treba organizi- rano in večinsko oblikovana stališča prek poslanskih klubov uveljavljati v skupščini. Zaradi tega članice delovne skupi ne pri SDP v Ptuju podpirajo ustano- vitev novega, nadstrankarskega in neideološkega ter avtonomnega giba- nja, ki se bo zavzemalo za enakoprav- nost žensk v družbi in nasprotovalo vsem oblikam prikrite ali odkrite di- skriminacije. Prav zato tudi zahteva- jo, da nova ustava jasno opredeli pra- vico ženske, da svobodno odloča o rojstvu otrok, da republika prevzame obveznost, da bo poleg varstva mater zagotovila tudi delovno varstvo žensk in varstvo zaposlenih žensk pred di- skriminacijo, da republika pomaga družinam pri vzdrževanju in izobraže- vanju otrok. FF Oddelkov milice v Majšperku in na Destrniku ne bodo ukinili V Majšperku so se v četrtek, }\. januarja, sestali predstavniki vseh petih krajevnih skupnosti s tega območja Haloz in k razgovoru povabili predstavnike Uprave za notranje zadeve Maribor, Postaje milice Ptuj, ptujske vlade, občin- ske skupščine in drugih, katerih delo je vezano za odločitev oziroma predlog, da naj bi \ kratkem ukinili oddelek milice v Majšperku. Krajani s tega območja so bili namreč nad takšnim predlogom ogorčeni, saj sedanji čas nikakor ne do- voljuje, da bi storili kaj takega. Že tako se čutijo prizadeti, ker je med njimi vse manj takih, ki imajo zago- tovljeno socialno varnost: sedaj pa naj bi ukinili še osnovno telesno varnost. Z vsemi silami in argumenti so prepričevali svoje goste, da zahtevajo svoj oddelek milice v Majšperku še naprej in da ga še kadrovsko okrepijo. Že v stari Jugosla- viji so v vsakem večjem trgu bili župan, duhovnik, učitelj in žandar, so menili, zakaj bi bilo danes, ko je demokracija, drugače. Marjan Ferk iz UNZ Maribor je bil nad izjavami Majšperčanov presene- čen, saj do sedaj niso bili navajeni, da bi občani tako simpatizirali z milico. Za- to je obljubil, da predloga o ukinitvi oddelkov milice v Majšperku in na Destr- niku sploh ne bodo dali ptujski občinski skupščini, ki ima pri tej odločitvi zad- njo besedo. Zaenkrat bo torej po zaslugi domačinov oddelek milice v Majšperku ostal. Tudi zaradi varnosti tamkajšnje ekspoziture banke in poštnega urada, predvsem pa zaradi resnične potrebe in želje krajanov Majšperka. Ptujske Gore. Dolenc, Zetal in Stoperc. -OM "ožiistvo zavrnilo ovadbo zoper Janeza Laha Temeljno javno tožilstvo Maribor — enota Ptuj je zavrnilo ovad- bo zoper predsednika ptujskega izvršnega sveta Janeza Laha, ker ni dokazov, da bi ta storil očitano mu kaznivo dejanje. Pri tem je bilo poudarjeno, da gre za čisto juristično in ne kakršnokoli drugo odloči- tev. Javno tožilstvo je namreč zadevo podrobno preučilo in pri tem sicer ugotovilo, da izplačilo spornega osebnega dohodka, očitano Ja- nezu Lahu, dejansko ni bilo opravljeno v skladu z veljavno zakonoda- jo. Vendar omenjeni prekršek nikakor ni podlaga za kazenski pregon, zato je tožilstvo predlog ovadbe iz Uprave za notranje zadeve Mari- bor zavrnilo. ut ČRNA KRONIKA KOLESAR OBLKŽAL MRTKV V sredo. 30. januarja, dopold- ne je 77-!i.'tni Andrej Veršič iz Stare Gjore 16, KS Videm ob Ščav niči, v domačem naselju pri mlinu s kolesom pripeljal s stran- ske na regionalno cesto. Pri tem ni upošteval prometnega znaka »stop« in se ni prepričal, ali lah- ko varno zapelje na regionalno cesto, po kateri je prav tedaj pri- peljal z osebnim avtomobilom Marjan Rajh iz Vidma ob Ščav- nici, ki je vozil proti Žihlavi. Za- del je v kolesarja, vrglo ga je na pokrov motorja, z glavo je udaril v vetrobransko steklo, od tam pa je po dobrih 30 metrih padci na cesto in obležal mrtev. OB NKSRKCl CISIKRNK S KI Ril NIM OUKM ŠK SRF- ČA Po regionalni cesti od Ljuto- mera proti Ormožu jc v četrtek. 31. januarja, zjutraj vozil tovor- njak s cisterno-priklopnikom Jo- žef Tičar iz Trgovišča, KS Velika Nedelja. V naselju Žerovinci je ob 6.10 pri hiši št. 9 v blagem desnem ovinku vozilo zaneslo na levo bankino, kjer je še dobrih 20 metrov drselo, potem pa se prevrnilo v obcestni jarek. V ci- sterni je bilo 21.140 kg kurilnega olja, na srečo pa je ostala nepo- škodovana in so gorivo prečrpa- li. Ce bi bilo iz cisterne začelo iz- tekati kurilno olje, bi to lahko imelo za posledico pravo ekolo- ško katastrofo. Kljub temu da je cisterna ostala nepoškodovana, je po nestrokovni oceni material- ne škode za okoli 215.000 dinar- jev. Zaradi te prometne nezgode je bil na cesti med Ljutomerom in Ormožem promet oviran okoli šest ur. S TRAKIORJKM \ OBCE- STNI JAREK Po lokalni cesti z Mestnega Vrha proti Placarju je v torek, 29. januarja, okoli 14. ure vozil trak- tor Robert Grabar iz Rabelčje vasi. KS Borisa Ziherla. Med vožnjo je na ravnern delu ceste začel popravljati sedež za sopo- tnika in pri tem izgubil oblast nad vozilom. Zapeljal je na de- sno bankino in potem s spred- njim kolesom še v okoli 70 cm globok obcestni jarek. Traktor se je s kabino naslonil na nasip ob jarku, Cjrabar pa je z roko udaril ob notranji del kabine. Hudo po- škodovanega so prepeljali v ptuj- sko bolnišnico. POŽAR \ GARAŽI brane Polanec, Placar 65, KS Destrnik. je v četrtek, 31. januar- ja, okoli 16.30 v garaži menjaval gumijasto cev za dovod goriva na svojem osebnem avtomobilu. Pri tem si je svetil z ročno elektri- čno lučjo: ta mu je padla na tla in se razbila. Prišlo je do kratke- ga stika in v nel se je bencin, ki je bil razlit po tleh. Plameni so za- jeli osebni avto, da je v celoti zgorel, ob njem pa še dve kolesi z motorjem, motokultivalor, mo- torna žaga in več drugega orod- ja. Prihiteli so gasilci iz Ptuja; požar so lokalizirali in pogasili. Ocenjujejo, da je škode za do- brih 150.000 dinarjev. 0(,EN.) IZ PRE(;RErE KRl- ŠNE PEČI V petek, 1. februarja, je bilo precej mrzlo, zato je Franc Zago- ranski v Zgornjem Ciruškovju 6, KS Podichnik, že dopoldne za- kuril v krušno peč in ves dan pridno nahigal drva na ogenj. Še okoli polnoči, predno se je od- pravil spat, je vrgel nekaj polen na ogenj. Iz razbeljene krušne peči je kar žarelo, zato se je vne- la stena in leseni strop ob dimni- ku. Ogenj se je hitro širil in zajel celotno ostrešje hiše v velikosti 12x5 metrov. Zgorelo je ostre- šje in del hiše, zraven pa še 140 kvadratnih metrov ladijskega po- da, 400 kilogramov koruze in precej drugega inventarja. Ob so- delovanju sosedov so ogenj po- gasili gasilci iz Podlehnika. Ško- de je za več kot 200.000 dinarjev. FF osebna kronika Rodile so: Slavica Podergajs. Zg. Bistrica 61. Slov. Bistrica - Anastazi- jo; Stanka Pokrivač. Vinski Vrh 77, Miklavž pri Ormožu — Tamaro: Sla- vica Beloševič, Ul. 5. prek. brigade 16. Ptuj deklico: Lea Florjančič, Ul. 5. prekomorske brigade 13. Ptuj — dečka; Marija Karo, Vel. Okič 13, Leskovec deklico; Božiča Tušek, Pleš 93. Trakoščan Ivanec -- Sandro; Irena Caf. (irajenščak 39. Ptuj - de- čka; Helena Rajh, Videm pri Ptuju 36 — Nino; Irena Notersberg. Kajuhova I, Ptuj — Brigito; Zdenka Korez. Planjsko IS, Majšperk — Vojka: Dra- ga Bočko-Žižek, Skolibrova 13, Or- mož Tanjo. Poroke - Ormož, 23. januarja; Jo- ško Kolarič, Jastrebci 24, Kog, in Vil- ma Miholič. Vinski Vrh 83, Miklavž; 2. februarja: Rudolf Šterman, Ljuto- merska 11, Ormož, in Irena Lukaveč- ki. Bosanska 34, Varaždin. Poroka - Ptuj, 2. februarja: Fran- ček Janžekovič, Šlojnci 125, in Jožica Roškar, Stojnci 125. Umrli: Jerica Ciani, Ptuj. Zagreb- ška C. 9, roj. 1911, u. 28. januarja 1991; Angela Petek, Podgorci 95, roj. 1913, u. 30. januarja 1991; Ludvik Predikaka, Jelovice 33, roj. 1917, u. 31.'januarja 1991; Angela Tobias, Pa- cinje 24, roj. 1934, u. 3. februarja 1991; Franc Matjašič, Gabrnik 40, roj. 1910, u. 3. februarja 1991. TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za časopisno in ra- dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc La- čen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni ured- nik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lek- tor), Štefan Pušnik (tehnični urednik), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupa- nič (novinarji). PROPAGANDA: Oliver Težak. Naslov: Radio- Tednik. Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naro- čnina 500 dinarjev, za tujino 1.100 dinarjev. ŽIRORAČUN pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk Maribor.