Št. 63________^___ Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldno ter stane po pfiSti preju* mniiii a" v 0ol'iL'i lia dom poSiljana: vse leto.........1"> K »/, „.........10 „ Posamične -Številk<» stanejo ,10 vin. , „SČčA" imsT^isM »jo i^k» i«iJ6^^^»StSP^1' ctn „Kažipot po Goriškem in GradiSCanskem" in dvakrat c tihi „Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvei". N:ti'o5nino sprejema upravništvu «¦ Gosposki ulici ;t(.\. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni'1 A. Gabršček. Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo polfetit-vrstah Cu (i.;, Mo '.-Iir.t (i v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vi-sta. Večkiat po pogodbi. Večjo Črke po prostoru. — I.Vklame in spisi v uredniSkeiu delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K V Gorici, v četrtek dne 3. junija 1909. Tečaj XXtflX. »Vso za narod, svobodo in naprjdek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od fl. do 12. dopoludne. TJ p r a v a i § t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. . Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage re5i, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravništvu. ' »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soce" vsak petek in stane vse loto 3 K 20 vin. ali gld. 160. „Soča" in „Primoree" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afric", Gledališka ul,; V. Baumgartnerj Koren 2; Mat, Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9: Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova-ski. na GoriŠčeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. -1; Tereza Leban, tet. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. PrimožiS, Mirenska cesta; Iv. Sar-• dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakami Lavrencič" na trgu della Caoerma. a v č i i v Gorici. - Telefon it. 83. — „Gor. Tiskarna" A, Gabršček (odjov. J. Fabčič) tiska in zal. Zveza Gregorčič-Paj in njene posledice. ! Kranjski liberalci razkrinkani — tako je vsklikniia Gregorčičeva »Gorica«, ko je posnela iz »Slovenca« tisto n e k d a n j o pogodbo med slovenskimi uaprednjaki in ustavovernimi veleposestniki na Kranjskem. »Gorica,« ki je vajena laži kakor tat tatvine, se je drznila reči, da so kranjski »liberalci« v deželnem zboru nastopali večkrat proti koristim slovenskega naroda; lagala je, da so kranjski uaprednjaki tajili zvi:/.o ter imenovali one, ki so jim jo očitali, grde obrekovalce. Pribili smo že, da tiste »zveze« ni bilo treba biti nič sram napredne stranke na Kranjskem, ker se je omejevala ona ^zveza« le na gledališče, proti kateremu so rjuli klerikalci, in pa na tistega nemškega deželnega odbornika, da se tfa utakne v kako korporacijo. V narodnem oziru je imela napredna stranka vedno proste roke. Ce bi mogli na to stran klerikalci kaj povedati, joj, kako bi kričali. Tako pa morajo molčati. Toliko večji so pa po drugi strani v podtikanju in nesramnih lažeh. Gregorčičeva »Gorica« je pisala, da kdor je prebral ono pogodbo, je sprevidel, kako daleč-privede slepa strast ljudi, ki imajo pred seboj vedno in vedno k svojo o.iebo in njih (!) koristi, da popolnoma pozabijo na stvar, katero edino bi m<'i ali zagovarjati---- Ha. ha! Kako imenitno je lopnila po; nsi ii goriške klerikalce, ki so zvezani s Paierjem. Na Goriškem smo videli in, žal, Še \ idimo, kako daleč privede slepa strast IjiKii, ki imajo pred seboj vedno in vedno le > vojo osebo in svoje koristi, da popol-tio> ia pozabijo na stvar, katero -edino bi mo\iii zagovarjati. Ta »svoja oseba« je itfr.ila in še igra glavno ulogo v zvezi go~ nšiu: klerikalne stranke z laško liberalno. R..>'.< tiste »osebe < je nastala zveza, pa k a! šna zveza. Popolna kapitulacija pred laškim bogom Pajerjem! Tista »oseba« je /ii /la, kamor je hotela; dosegla je, kar je najbolj želela — vato pa je sledila zveza, katere katastrofalne posledice prebridko občutimo dan na dan. »Gorica« se je prav radi tega zagnala tako silovito v tisto »pogodbo« na Kranjskem, da bi tako odvrnila od seU malce pozornosti na zvezo goriških klerikalcev z laškimi liberalci. Ta zveza je taka, da je dobila lani ob času, ko je začel »Slovenec« simpatizirati z goriškimi novostrujarji, par pikrih sunkov v njega predalih samih. Obsoditi, kakor pritiče, pa je le ni hotel, dasi bi bil moral to storiti, ker se nam kaže pač vedno tako unetega branitelja obmejnih Slovencev. »Slovenec« pa je hrabro umolknil tudi sedaj, ko smo ga prijeli za dolgi jezik ter zahtevali, da naj najprvo pomete pred svojim pragom ter obsodi tisto pogubo-nosno zvezo goriške klerikalne stranke z laškimi liberalci. Jezik je stisnil za zobe klerikalni junak pa si je mislil: .Molčimo o tem. Zveza na Goriškem med klerikalci in laškimi liberalci je tako sramotna in Slovencem škodjiva, da je najboljše, če ne izzovemo spominov na njo. Vendar pa hočemo v nastopnem malo posvežiti zgodovino te zveze. Nič ne bo škodilo sedaj, ko so klerikalci toliko kričali in lagali pa blatili uaprednjake. Pa začnimo! Na Kranjskem se uaprednjaki niso vrgli Nemcem pod noge, ampak •>.'» sestavili pogodbo, kakor smo '•<) priobčili, prisiljeni v to po klerikalcih, v glavnem radi tega, ker so hoteli takrat klerikalci odpraviti slovensko gledališče. Na Goriškem pa smo videli popolno — kapitulacijo klerikalcev z Gregorčičem na čelu pred vsemogočnim Pajerjem. Gregorčič je bil rešen ter poslan -s furlanskimi glasovi v parlament; zato je segel v roko Pajerju ter se mu podvrgel. Pajer je dobil prosto roko. da lahko dela v deželni hiši, kar hoče. Klerikalci so gledali navzgor do laških liberalcev kakor ponižna jagnjeta; slov. napredne poslance pa so hrulili skupno z laškimi liberalci. To so bili škandalozni časi! (Konec pride.) r na vrtu cvetočih breskev . Čudna povest. < eškl napisal Julljus Zeyer. (Dalje.) Rodil sem se v majhnem mestu kian-*kcga okraja, ki je znan po svojem iz-!,f''.'uem vinu. Moj oče je bil sicer reven, t v t-udar sem užival odgojo, ki je bila za '•^se razmere nenavadna. Oče je prodajal tkanine, ki se izdelujejo v Kalahanu iz dlake belih velblodov. Te tkanine so mehke |I! nežne kakor perje in bele kakor sneg. ^r.našal jih je k nam neki mož iz Kalaha-,1;|. m ta mi je pripovedoval mnogo o teh posebnih velblodih labodje barve in z oč-IM1- enakimi rubinom. Razun teh tkanin je 'i/il moj oče še s pahljačami, preprogami '!1 iTosojnimi zastori, katere je slikal in v-/-el sam. Izobrazil me je tudi v tej unut-!1,)vti, in kmalu sem obvladal čopič tako dobro, da se je rekalo po mestu o meni, d<'i mladi Hoangti, ki pozna pisma kakor u-&«jak, tudi slika kakor umetnik. Govorilo se it tudi, da pojem in igram na lutnjo ka-k[,r dama. Moja lutnja iz bele akacije je Družba sv. Cirila in Metoda. Naše mladenke, naša nada. — Z -veseljem moramo konstatirati, da rodi vzgoja v naši dekliški šoli lepe sadove, kar kaže pri vsaki priliki. Tako so nedavno na izletih nabrale gojenke višje dekliške šole in liceja znatne prispevke za šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. Samo v Bohinju so nabrale gojenke I.a letnika 14 K, a jako lepe prispevke so nabrale v nabiralnik tudi gojenke liceja na izietu na Šmarjetni gori. Čast taki mladeži! Naši malčki za šolsko družbo. Pod navodilom znanega kamniškega rodoljuba Franceta Steleta so nabrali otročiči; Pe-piea Koširjeva, Pepica Adamičeva, Tonče Flere, Slavko Gnašek, Gustelj in Zinka Fajdiga. Makso Ekslarjev i. dr. 5 kg pomarančnih lupin, .30.000 znamk in 3 škatlic stanjola in svinca. Srčna hvala! — V posnemanje! DOPISI, iz ajdovskega okraja. Rihcinberg. — Podružnica sv, Cirila in Metoda priredi dne 4. julija t. 1. prvo veselico s petjem, igrami, deklamacijami in srečkanjem. Z ozirom na rodoljubni namen in korist naše velevažne družbe sv. C. in M. apelu jemo na sosednja bratska društva, da ta dan ne prirede svojih zabav ; pač pa jih uljudno vabimo, da se s svojimi člani korporalivno udeleže tega narodnega slavlja v rodoljubnem Rihem-bergu, ako mogoče tudi s sodelovanjem s poljubnimi pevskimi točkami. Prijave sprejema podružnica sv. C. in M. v PJhembergu do 20. junija, da se sestavi vspored. Na svidenje! —Odbor. Kmečka posojilnica in hranilnica v Sv. Križu, reg. zadruga z neom. zav. vabi k rednemu občnemu zboru, ki bode v hiši št. 3 dne 20. junija 1909. ob 4. uri popoldne. Dnevni red po § 33. zadr. pravil. — I hil; •noja edina dedščina po materi, ki se !c imenovala Laohin, kar pomeni pravza-j)rav - lutnja iz bele akacije«. Nihče v ce-Iei|i mestu ni poznal moje matere, Jaz sam se je nisem spominjal, in oče ni nikdar govori! o njej. Mnogo sem sanjal o njej; domišljal sem si, da v očetovem razmerju do nje tiči neka skrivnost. Morda sem bil sin hčerke samega cesarja? Take misli so bile vzrok, da se mi je pričelo v glavi vrteti. Večkrat se mi je zdelo, da se odpira pred menoj dolga perspektiva sreče, bil sem si svest, da bode moja usoda sijajna, neobičajna. Poslednje se mi je izpolnilo. Toda sreča? Kako morem govoriti o sreči, ko je nisem poznal nikdar razun nekaj trenotkov divnega popolnega blagra! Med tem sem mirno živel s svojim očetom. Bila sva revna, toda zadovoljna. Najno sobo je ločila od prodajalne le surova zavesa. Tam je visela moja kletka, v kateri so veselo in harmonično prepevale cikade, tam je bila moja mala mizica, po kateri sem si razpostavljal svoje vonjajoče tuše in barve, na kateri sem slikal in pisal svoje verze. V beli vazi v kotu je cvetel moj čajev-nik, o katerem sem veroval to, kar pravijo o njem, namreč, da pomaga k dobremu rimanju, in mah cimet, katerega vonj prihaja baje od meseca. Zvečer sva se-devala na ulici in med tem, ko so nama pripovedovali sosedje, kaj se je zgodilo po svetu novega, sva vživala svoje skromne obede iz riža in praženih lilijinih korenin. Potem sva legala in s solčnim vzhodom zopet pričenjala delati. Tako je Iz kanalskega okraja. h Kaia. — Ali je znano slavnemu o-krajnemu šolskemu svetu, I. da jutranji I Šoli podrejeni otroci morajo nekatere dne-I ve v tednu se udeleževati sv. »naše? II. 1 Zakaj učitelj Lomšek kaznuje one otroke, . koji se teh maš ne vdeleže? III. Odkod izvira ta odlok? IV. Ali opravlja gospod Lomšek službo učitelja, policaja ali kaj? Davkoplačevalec. minevalo najino življenje sicer enakomerno, toda prijetno, do dneva, ko mi je bilo sedemnajst let. Tu se je zgodila naenkrat velika izprememba, ki je bila odločilna za ves ostali tek mojega življenja. Ta dan se je peljal skozi naše mestece bogat mandarin. Njegova žena je bila ž njim, in veter jej je odnesel pahljačo v reko. Mandarin je vstopil v prodajalno mojega očeta, da bi jej kupil novo. Samo kakor v polsnu sem ga slišal, kako je to pripovedoval očetu. Ta dan sem bil namreč zelo utrujen, ne vsled študij, ampak vsled nedoločnih čutov, ki so se borili in divjali v meni že nekaj časa sem. Čutil sem v sebi nekako žejo ljubezni, a nisem niti dobro vedel, kaj je ljubezen. Kakor v meglah sem videl čestokrat, kako plava pred menoj slika lepe žene, a vedno mi je izginila kakor dim. Včasih sem imel nekako vroč-nico, in bas ta dan sem bil oslabljen od nje bolj kakor kdaj prej. Ležal sem za za-storom na preprogi in slišal, kakor že rečeno, kakor v snu vse, kar je govoril z očetom tujec, izbiraje pahljačo. Tu se je zgodilo, da je veter, naenkrat nekoliko silil ejši, dvignil zastor, in jaz sem na ta način zagledal na ulici pred prodajalno nosil-nico, v kateri je pol sedela, pol ležala man-darinova žena. Zavese nosilnice, ki jih je tudi zgrabil veter, so plapolale nad njo kakor zlati oblaki, in opazil sem njeno oblič- Domače vesti. Srbske narodne pesmi iz Stare Srbije in Makedonije, VII. šopek se bodo pele na sobotnem koncertu. Ker je originalno besedilo nekoliko težje umljivo, prinašamo izvirnik in poleg njega prevod na slovenščino. Pripominjamo, da so v tem šopku kakor v drugih združeni odlomki iz več narodnih popevk, 'I o je razvidno, ker se kitice razlikujejo že po jeziku. Tako je prva kitica v srbskem jeziku, enako tretja in peta; druga, četrta in šesta pa so v bul-garščini. — Od St. Mokranjca harmonizovane srbske narodne so se tako priljubile, da jih naše Pevsko društvo pri vsakem, svojem koncertu sprejme po en šopek v vspored,,x Očarajo pa ne le naše občinstvo. Pele so(„ se tudi že v Parizu i.' Berlinu, povsodi z" blestečim uspehom. Komaj zazvenč prvi, akordi, že začutimo, da utriplje v njih pri- . stno Čutenje jugoslovanske narodne pesmi. Vrstijo se v laskavih mejodijah kitice,za kitico vseskozi v živahnem temperament tu . Pa celo iz veselega razpoloženja še prikrito zveni tista ,Qtožnost, ki jo je nesrečna zgodovina vtisnila v značaj balkanskih Jugoslovanov. VešČaki sodijo, da je izmed vseh Mokranjčevih. ki so se doslej peli, sedmi šopek, ki ga bomo slišali v soboto, najlepši. . . Švanda.duuak. V lažje umevanje te; skladbe podajemo kratko pojasnilo vsebi-""'' ne te pesnitve. Pesnik jo je razdelil na 4 dele ali poglavja. Prizorišče prvega poglavja je vaška gostilna. Ondi se sučejo je, belo kakor* mesec. Srebrne igle, zasajene v temne lase, so bile kakor avreola okoli njene glave. Njena krasota je bila opojna kakor vonj cveta »lan«, tega simbola vse kreposti v poetičnem govoru Li-saoja. Imela je tudi res v roki kitico teh redkih cvetic, rožnatih in belih. Zrla je na me kakor večernica; v tem pogledu je bilo vse, kar človeka omamlja: veličanstve-nost, sanjavost, žalost, navdušenje. Kakor uničen sem padel nazaj na svojo preprogo; slika idealne žene, ki je dotlej nedolžno tonila v meglah mojih predstav, se mi je tedaj naenkrat prikazala. Zaprl sem oči. Ko sem jih zopet odprl, je veter že spustil zastor, ki je težko visel med menoj in med osrečujočim fantonom. Ležal sem tiho in slišal, kako je rekel moj oče: »Če vam ne ugaja nobena teh pahljač, častiti gospod, najde morda ta poslednja, danes dogotov-ljena, milost v vaših očeh«. Vedel sem, katera pahljača je to. Zgodaj zjutraj sem jo dogotovil. Bila je iz bele svile. Naslikal sem na njo po tradiciji vrt cesarja Vutija, ki si je prizadeval iznajti pijačo nesmrtnosti. K temu je rabil roso jutranje zarje in sredi svetih r^eves in čudovitih cvetlic je dal zato posL viti pozlačen kovinski steber, segajoč do oblakov. Zaradi nežnosti , dela in sorazmere vitkosti se je ta steber ' imenoval zlato steblo. Na njem je stala posoda iz belega nefrita Čudovite krasote, vpregel v mokraški voz, a je revček poti-stretiV stran, da ne pride nikoli več blizu. Zato pa bi njegovo tržaško trobilce rado škodovalo uglednemu narodnemu zavodu ter je v tej svoji brezvestni želji porabilo polom laške banke popolare. — V podkrepilo svoje lopovščine ne more sicer nič povedati, ne o kakih zgubah, ne o drugačnih nezgodah. Ali govori pa o »Trgovskem domu«, češ, da je, z denarjem, namenjenim trgovstvu in obrtništvu (torej rte mokraštvul), zgrajen proti vsakemu zdravemu ekonomičnemu in finančnemu načelu. — Kakšno je to načelo, tega dr. Turna ne poveV kajti ta fikfakovski kameleon ima vsak dan drugačna načela, — a kdor ne razume, kako more imeti petdeset let star človek zvečer že dijametralno nasprotne nazore proti zjutraj, ta je osel in tepec, ki ne zna upoštevati »spremenjenega položaja,« t. j. tistega, ki se je zmešal v Tumovi konfuzni glavi. Kdorkoli si je doslej še ogledal »T. d., vsakdo prizna, da je to mojstrsko delo, ki je danes veliko več vredno nego je stalo. Bojj praktično in ekonomično se ni zidal noben »Narodni dom« na Slovenskem. Škoda le, da ni bilo mogoče zgraditi gledališke dvorane bolj »neekonomično^, ker za nikako ceno ni bilo mogoče dobiti vsaj še tistega stavbišča, ki zdaj neestetično zeva med T. d. in sosednjo hišo. Najlepša pa je ta, da je zidan T. d. popolnoma po načrtu, ki je bil napravljen in vsestranski proučen s sodelovanjem d r. T ume. — Ali kakor ima ta patolo-gična prikazen vsak hip drugačne nazore, tako je hotel tudi T. d. zidati povsem drugače potem, ko je bilo že vse dognano i n proti volji vseh sodelujočih in o ž. Ker je ostal sam samcat s svojimi novimi načrti, je prav po tumovsko ozmerjal vse z osli in norci in tepci — ter šel. Hvala Bogu — imeli smo mir! — In kaj je hotel ta v el i k i socialni demokrat? Cujte vi mladiči, ki danes drvite za tem kameleonom! — Dr. Turna nakrat ni hotel imeti v »T. d.« gledališke dvorane v večjem stilu, češ: za široke ljudske rnase naj se pozneje kaj poskrbi, v T. d. pa si zgradimo manjšo dvoranico, ki bo imponovala po svoji luksurijoznosti in bo zadoščala za Čitalnico. Ker je pa bila Čitalnica v klerikalnih rokah, je dr. Turna — ta veliki demokrht! —sanjaril o slovenski k a z i n i, ki bi bilo bolj omejeno društvo nego Čitaiftica, ki je padla že tako nizko, da so mogli postati njeni člani razni tTeakadeanični Jirostaki, nižji uradniki in — ktiundrf. (trgovci)! — Ker Srbske man iz Stare Srbije Se:mi Srbske narodne pesmi mladi, pari v veselem plesu. Ravno od- j zvenevajo poslednji zvoki Švandovih dud. l Godec noče več igrati na dudi, ker hoče | iti k svoji ljubi Marinki pod okno. Zbor j gostov mu živahno prigovarja, naj zaigra I vsaj »še eno polko, pa bo dosti«. Ker se j Švanda ne da preprositi, ga odpustijo z I nejevoljnimi besedami: Lahko k vragu J stečešl I Prizorišče drugega poglavja je temna I .noč na pusti krajini; ob razpotju stojijo j vislice. Zaljubljeni Švanda premišlja o I svoji nevesti, boječ še, aa mu še kragulj I ugrabi golobico — ker je ubog. Kar pri- I stopi tujec in vabi godca, ko ga spozna, I v »črni dvor«, ki je blizu v gozdu. Tam se I gostje dolgočasijo pri kvartah, med nje naj j gre Švanda, in jih uveseli s svojo igro. I Tujec mu obeta bogato plačilo. Švanda se I da pregovoriti, Češ, Marinka se že poto- j laži, ko jo bo mogel bogato obdariti. I 4 Tretje poglavje se vrši v »črnem I dvoru«. Tam igra družba obešencev kar- I te. Sedaj spoznamo, da je tujec sam pe- I klenšček. Obešenci takoj opustijo igro in I pozdravijo godca z divjim veseljem. Obe- j tajo mu, da mu bodo za njegovo godbo I pršeli zlati kupoma v kapo. Le eno si tu- I jec-hudič izgovori — naj se Švanda varu- I je zahvaliti se za darila z besedo: »plačaj j bog«. Sedaj se prične »peklenski raj«. Čez I skale in trate prilete vešče ali čarovnice j in z njimi se spuste obešenci v divji pe- I klenski ples, k trupu trup in roke v bok I brez miru in skok na skok!« V zraku je j brlizg, nad mlinom vrisk in pisk, sova j vpije z njo skovir, v okno bije netopir. I Vse se suče v glasnem vrišču. Švanda ve- I sel bogato natresenih novcev, pozabivši J na tujčevo zapoved vsklikne: To Marinki I bo veselja kaj, za denar vam Bog plačila j da! Kakor hitro pa je izrečena beseda j »Bog«, mahoma zahrešči vsa peklenska j družba z groznim »hu!« vse izgine v pe- I klenski hrup, ki ga slika orkester na ve- I leznamenit način. — j Sedaj pa sledi dolg premor. Potem I se začne četrto poglavje. Dani se. Pastirji j pozdravljajo novi dan s piskanjem na žve- j gle, ptički prepevajo. Švanda spi ob raz- j potju na tramu vislic. Ves peklenski pri- j zor ni bil resničen, videl ga je le v sanjah! I Zbor kmetovalcev, ki gredo na delo, na- j stopi. Med njimi je Marinka. Žalostna se j oglasi, ker je zastonj čakala na Švanda in I spozna, da je zdaj ljubezni konec. Kar za- I pazijo Švanda na tramu vislic spečega, ko j govori Je zadnje besede peklenskim ple- I salcem. Med glasnim smehom in krohotom I vzbudijo ubogega Švanda. Konečno vsi I skupaj posnamejo resnošaljivo »moralo« j vsega dogodka z besedami: »Greš H k j ljubi stat pod okno, da bi srečen bil pri j njej— naj ni vrag te ne premoti, stopaj j ravno pot naprej! j »Švanda dudak«v Ljubljani. — »Glas- j bena Matica« ljubljanska je priredila velik ljudski koncert 13. jan. 1907. in ga je po- j novila 27. tistega meseca. Glavna točka sporeda je bila Bendlova slttadba »Š. d.« poleg Forsterjeve »Tiirki na Slevici». določena, da bi padala v njo rosa. Vse to sem naslikal na belo svilo z zlatimi in škr-latastimi barvami ter z drobnimi biseri na-značil roso. Na drugo stran pa sem napisal s srebrom na vijoličasto progo stihe, s katerimi sem olajšal svoje tesno srce in ki so se glasili nekako v sledečem smislu: »Tako kakor ona draga posoda, ki raste na pozlačenem stebru do neba, da bi kapaia v njo iz oblakov rosa, ki prinese Vutiju nesmrtnost, — tako se moje srce, urna iz rubinov, dviga k tebi v tvojo vrtoglavo višino, kadar se iz nedoločnih megla, sladkih hrepenenj, prikazuje . tvoje cvetu enako, obličje! O, padaj, svitloba iz očij moje gospe, v to trepetajočo urno iz rubinov. Napijem se je — in večno bodem živel!« Mandarin je ogledoval pahljačo in či-tal stihe z glasom, iz katerega je odsevalo občudovanje. Krasota teh stihov je namreč tičala v godbi besed in v umetnosti ritma, katerih ni mogoče izraziti v nobenem drugem jeziku kakor v kitajskem. »Ali si to slikal sarn? In ali si k temu sam pisal te stihe in jih tudi sam zložil« ? je vprašal mandarin. »Vse je delo mojega sina.« »Tudi ti stihi? Kje jih je vzel?« »Zložil jih je.« »To pahljačo vzamem«, je rekel mandarin in dal očetu pest denarja, ne da bi »Ljubli. Zvon« piše-o teh dveh koncertih: L j u d s t v o, v e l i k a m a.s a n a-r o d a,;se je odzvala vabilu, ki mu je obetalo najlepšega umetniškega užitka; prišlo ga je več, nego ga je mogla i n a i v e Č j a n a š a d v o r a n a 5>pi e je-ti. Uzdovoljstva torej »i manjkalojizvr-šujočim je donesel večer zanos,polpe!: dvorane, poslušalcem, pa zaželjeni užitek. — Že letos, 14. marca je Gl. M. zop^t'ponovila »Švanda dudaka«. V Gorici sedaj ne bo mogoče ponoviti koncerta. Naj tore.i nobeden ljubitelj glasbe in petja ne zamudi prilike, ki se nudi le enkrat. Nič ne ber vroče v dvorani pri koncertu, saj »e dvorana opremljena z velikim električnim ventilatorjem, ki izborno služi in izdatno prenavlja zrak. Cene na galeriji za sobotni koncert so razvrščene tako kakor v parterju: 11 razred 3 K, II. razred 2 K, III. razred l|K 50 vin., stojišče 1 K, dijaki itd. 50 vim,Toliko v pojasnilo. ; » Dr. Derrnota je baje tisti možiček, ki največ bljuje »z Goriškega« v tržaški!: »Delavski list«. —- Ta človek se ha Goriškem niti dobro ugrel ni, došel je ne vemo odkod v našo deželo k okrožni sodniji, kjer ni še leto dnij, a že je. domišljavec; tako predrzen, da pljuva z največjo gorečnostjo v skledo, iz katere namerava zajemati. — Dr. Turna tudi pravi, da je bil mokrač že od nekdaj, ali ko se je pripravljal, da ot-vori v Gorici odvetniško pisarno, ni pokazal svoje barve, ni se pridružil socijal-nim demokratom, narobe, pobijal jih: je in šel celo razbijat njihove shode. Dišalo mu je — 100.000 iz naprednih rok. Zdaj jih ima! Dr. Derrnota je vsaj toliko pošten, da ne hodi v tem oziru po Tumovi poti. Zato tudi ne reflektuje na klijentelo iz naprednih vrst, — in mi ga zagotavljamo, da je ne bo imel, ako bi jo tudi iskal z Dijoge-novo lampo. Naprednjaki smo zredili dovolj jednega Turno, ne bomo pa redili še drugega gada na svojih prsih. : Porotno zasedanje v Gorici je pričelo včeraj. Na zatožni klopi je sedela 22 letna Uršula Zuppel, doma.iz Italije, bivajoča pa v Dolgempolju v Funaniji, obtožena detomora. Razprava se je vršila pri zaprtih durih. Zuppel je bila obsojena na 3 leta težke ječe. Danes se je pričela razprava proti Josipu Kavčiču radi uboja. Branitelj je dr. Gruntar iz Tolmina. Tolminsko učiteljsko društvo vabi k izrednemu občnemu zboru, ki bo dne 6. junija t. I. ob 9. uri predpoldne. Dnevni red: 1. Predsednikov nagovor. 2. Procen-tni računi v ljudski šoli; predava tovariš j A. Kutin. 3. O organizaciji učit. stanu; pre-i dava tovariš J. Rakovšček. 4. Volitev delegatov k zborovanju »Zaveze«. 5. More-j bitni predlogi. Občni zbor se vrši v"šol-j skem poslopju. K obilni udeležbi vabi i odbor. | Tuma-Dermotovske nesramnosti. — Že zadnjič smo povedali, zakaj je dr. Turni »T. o. z.« hud trn v očeh. Rad bi jo bil vprašal, kaj velja. Nato sem ga slišal, kako I odhaja iz prodajalne. Odgrnil sem čistp j malo, samo za dva prsta, zaveso in gledal J za njim. Obstal je pri nosilnici, podal dami I pahljačo in jej čital moje stihe. ] »Očarana sem«, je rekla, in njej ko- j prneči pogled je zažaril ra.meni, in godba j njenega glasu in vonj njene kitice sta priplavala v vetru meni. Med tem je o&p štel denar; toliko, kolikor je veljali pafjljača, je položil na mizico, z ostalim je šel na ulico iri vrnil mandarinu. »Ušteli ste se,« je rekel suho. »Toda ti stihi so vredni mnogo več kakor sem vam dal.« »Prodajam pahljače in ne stihov.« »Daj ta ostanek svojemu sinu.« »Ta s svojimi izdelki ne trži. Samo pomaga mi slikati.« Dama se je dotaknila s kitico manda-rinove glave, in ta se je vrnil kakor da so mu vonjajoči cveti šepetali voljo .krasne gospe, z očetom v prodajalno in'r.ekel: »Čuj me, starec. Zdi'se mi, da je tvoj sin dobro odgojen; stavba te pesmi ni niti lahka, niti običajna, pisava je nad mero Elegantna, slikarija kaže nežen Čut in okus. i Ta mladenič me zanima. Koliko je star?« 1 »Danes mu je sedemnajst let.« »No, kaj bi ti rekel, če bi ga vzel k se- I bi? Ali bi ti ne bilo težko, ločiti se od njega?« • ' AIoiv.1) izvor-voda izvirala, ..P): more. .,f. More, iiiui izvorom nmmu M.rje. of. Nii izvor si- ogledala. Sns |ici>in se rnzgovara: Moro Ho lir.-, tii-hi |ii-,> «f! Kiilc sam ln>l:i i rumena. <>5tr ilii sam rrnooka! Mori» pusta slika na St-ijaiikii"). ..f: Zemala l>i ja titojana!4.' Aj majko i drugo. mlad aramija,10! stara majko. da f. ! pa menda ne sme Šteti med predavanj čeprav so klofute v tem oziru tudi i/.obr, ževalno sredstvo. Če bi jih šteli, potem bilo še več »predavanj«. Kaj ne? Vpr; paradiral bi pa Kremžar na skupščini, al bi omenil v svojem poročilu še cerkljaus gramofon in volčanski fotografični apar kot prigaiijalni sredstvi h klerikalnim pr davanjern. Iznajdljiv mora biti človek, p tem že gre! Tolažbo, da na Goriškem d lujejo edino le novostrujarji, pa prav rti prepuščamo Kremžarju, kajti nam ta t lažba ne škoduje, in ako njemu koristi, ti jo le ima, saj spričuje s tem, da je zaii \ voljen tudi s tako malenkostjo, kakorši je ta njegova tolažba. in Makedonije. šopek. Vodi izvirna fstudenerl j.. i/\ir:di. oli. (Ii» sfiulfiiru dekie stoji. oh. V stud......II se ogleduje. Z liei-m se razj,'o\arja: <>j p.rj«-. lice. M,, lire. oh! " Kak sem l.ela in rdeea! Da sem .še črnoeka! Žalostna slika za Stojanko. oh! V/.ehi hi rada Stojami! IJcži. kdo ti kupi knlaiii-e: aj. aj. aj; no. zaivs, kulfuififTV n.-/.i. mi »-a kupi fafite mlado, neo/.enjeito: aj, aj. aj! no. zares, neo/.enjeno! lJtv.i, kdo ri kupi svileno haljo: aj. aj. aj: no. /ares. svileno haljo*/ 1'e/i. mi jo kupi fante mlado, neo/.enjeno; i. '• Kaj li mi je. mila oj mnti in dra.ufa! Mlad lazlnijiiik! .Stara mati. naj povem 'f Po-ejnl je ded veliko njivo: juhe: dan^a lan^a. veli »o njivo, Kj, zgoraj dinje. spodaj melone, juhe; dniiga liiiiga. spodaj melone. Kj. navadil si« je Ergen fantie mladi. i. t. d. Kj. gledala ga je dedova vnuka i. t. d. Vara". Danka, gizdiua devojka! Sedi Dr.nka na visokem čardaku. V ruki ji je zelenika ogledalo. I.a/.eesa se Danka, ,se ogleda. Travi ji Bankina strma: [ Vai-aj. Dankn, gizdava o?.nejo. da se je \>v> I godba spremljala tudi s petjem in da je bil pri tem izpopolnjen. , l) S tem nagovarjajo starejši mlajše in odličnejši nižje; tu seveda navadnainterjekeija. -- s) - " (bosensko'-- og — n) Žensko ime. - *) Moško ime. — c) hajdi. — ") Kulunče (to — člen, ki stoji v bulgur na koneu besedi) tuink« beseda, prevajalcu neznanega pomena. — ') Intorjekeija. izražajtiia \spodbii} priganjauje. ") izraža lastnost in podobno v višji meri in boljšem zmi.slu (n. pr. aj džidi konj — z'1''"' konji. .- °) žensko vrlnm oblačilo, navadno i/, platha it* narejeno seeloma, t. j. krilo in život skupaj fi;i' rokaov. — ,' nnanega peiiienn. — ,s) Visoko opa/ovuliSči1 oh mejali ali pa vi oko kolibe za sušenje koruze; v tem »I1 seveda zadnje. Kam pa v nedeljo? — V nedeljo bo vinska razstava in ljudska veselica v Komnu v veličastni > Dragi«. Pričakuje se najobilnejše udeležbe. Kdo je vzročll razkol 1. 1899? — Bili so časi, ko se je dr. T u ni a bahato široko-astil, kako je 1. 1899. vžrpčil neizogibno potrebni razkol, ker je dr. Ant. Gregorčič zapustil stari ^rogfarn ter zleze] pod Misr I sijevoin^us\e5^če^vKh6i^)$^'čro^| Dr. T uma se je predstavljal za rešenika goriških Slovencev pred ¦ tojiko nesrečo,, da bi cela dežela splavala v klerikalno morje. -Tako, je.'bilo* taftrat, ko* je-dr. Tumi kazalo, tako govoriti. Smatral je razdor 1. 1899. za veliko dobroto, — in kdo drugi naj ima vso zaslugo, ako ne on sam edini? Gabršček je prišel le toliko v poštev, da se je on, mogočni dr. Turna, zavzel zanj, sicer bi ga bil Gregorčič gmotno ubil s svojo tiskarno in »Gorico«. V 1. 1909. pa, je dr. Turna v,.spomin desetletnice zagodel drugačno pesem. V svojem zakotnem tržaškem glasilcu je proglasil mogočni sodrug dr. Turna,..... >d a je razdor na Goriške m p o v-/ r o č i 1 A n d r e j G a b r š č e k p r o t i v o 1 j i d r j a T u m e, k i g a j e v p r i č o ti r j a F r. K o s a p r o s i I, n a j n e d e I a razdora«. — Dalje je izjavil, da se je odstranil od strankarskega dela že I. 1901., ko je prišel Gabršček »na docela zasebna pota« in on ni več ganil z mezincem. Lepo je, da je dr.,Turna vendar enkrat govoril resnico, v kolikor se ni — zopet /lagal; aH je govoril resnico in lagal vede ali nevedč, to ne prihaja v poštev, ker poznamo dr. Turno. Res je, da dr. Turna ni a k t i v n o povzročil razkola l. 1899., marveč je bil pa-s i v n i vidni znak razkola. — Notranji s t v a r n i vzroki razkola so dozoreli že i. 1S98. vsled: 1. odhoda iz Gorice dr. Ma-iiniea, tega edino še nevarnega tekmeca Gregorčičevega; 2. dohoda v Gorico kardinala M i s s i j e, s katerim se Gregorčič ui mogel in ni hotel bojevati; 3. vsled znanega vstopa v »Slogo« vseh Malmičevih pristašev, ki so priznali Gregorčiča voditeljem. — Celo 1, 1898 je »Sloga« spala, Ker, po, starem .kur zu ni, smela več delovati ker po starem kurzu ni smela več delovati. proglasiti. To so bili stvarni razlogi za — r a z k o I, ki je moral počiti danes ali ju-ii i. Dr. Turna pa je dal — ne po svoji volji! -- zunanji vidni povod. Zc v decembru I. 1898. sta me obdelovala Gregorčič in Coronini nad dve uri v poslanski zbornici dunajski, da je treba Tu-m o odstraniti iz naše politike.' Jaz se nisem udal, ker sem videl Turno k- po nekem zunanjem blišču, ožje ga nisem poznal, kajti občevala sva le malo. Grof C. m'e je odločno svaril pred Turno in prerokoval vse tisto, kar se je res zgodilo. Priča dr. Gregorčič. — Posledica je Hla, da so v aprilu 1899. hoteli vreči Turno i/, posojilnice — a jaz sem to nakano preprečil. — Po brezuspešnem dvournem razgovoru dr. Gregorčiča z menoj je bil razkol sklenjeno dejstvo. Osmero deželnih poslancev je podalo izjavo, da ne marajo več sedeti z dr. Turno pri jedni mizi, .ker je to neznosen človek. — In po-ul je razdor v polnem obsegu. Rad verujem, da dr. Turna ni niti maral razkola. On je hotel biti Še nadalje deželni odbornik, sanjal je o mandatu v državni zbor, pa še druge velike načrte je imel'v slavo in čast svoje znamenite osebe, a vse to je šlo z razkolom po vodi. Klerikalci so imeli povsem prav, ko so trdili, da bi bil dr. Turna šel za njimi, ako bi ga bili le hoteli ohraniti v svoji sredi. Dr. Turna kliče za pričo dr. Kosa, češ, da me je prosil, naj ne delam razdora. — 1 »r. Kos brezdvomno nič o tem ne ve\ Pač pa je dr. Kos tudi eden tistih izobraženih Slovencev, ki je zašel nehote" v klerikalni tabor prav zaradi dr. Turne. Dr. Kos se pa »••av gotovo spominja, kako me je ponovno v »G, |j. p.« svaril pred dr. Tu-•ii o, njegovo družbo, njegovim značajem. Mož ni videl dalekosežnosti stvarnih razlogov, ki so zahtevali razkol, videl je le Turno, za katerega ni vredno ganiti z mezincem, kaj bi še postaviti v nevarnost celo eksistenco, kakor sem to storil jaz, ,}r. K. je bil prepričan, da mi konkurenčna tiskarna in »Gorica« napravita velikansko škodo, kakoršne mi nI želel. Zato m> ie dajal prijazne svete, naj pustim dr. Turno. -— Le tako pričevanje more dati priča, ki jo je navedal dr. Turna.1 Toliko danes! Ako dr. T. še kaj želi, naj se le oglasi! A. G—k. »Slovan« je prijavil o »Švandu duda-ku« pred dvema letoma tole oceno; Besedilo Vrchliekega je vsestransko pestro,-bujno, živo dramatsko in polno onomato-poetskih sredstev. Skladatelj Bendl je imel »^j^ležne&fcsflov. Treba mu je bilo slikati, barvati in fzražati po vzorni predlogi. Pristno češki duh preveva vso skladbo, polno humorja in dramatske barvito-.sti; že v ritmu je toliko dražesti in dojmlji-vosti, dase velikemu vtisku te skladbe ne odtegne nihče. Karakteristični, veseli zvok dude, objestnost pivcev, ljubezniva prošnja zaljubljenega Švanda, prekrasno slikanje noči in puščave," satanski prizor med obešenci, ki igrajo karte, pošastni ples čarovnic in konečno idilsko prebujanje dneva..... vse daje skladbi uprav bolfo--ten značaj nepopisno skladnega vtiska. --Umetniški ušpfeh je bil pri koncertu 18. jan. in enako pri ponovitvi 27. jan. popoln in tudi gmotno sta se obnesla oba koncerta najsijajneje. Glasbena Matica si je vložila nov časten list v zgodovino svojega Umetniškega delovanja. Ker so železniške zveze ugodne, Je pričakovati obilc udeležbe pri sobotnem koncertu P. in gl. društva tudi z d c ž e 1 e, Povdarjamo, da je spored sestavljen skrbno, iti sicer blestijo na njem, s lova n s k e pesmi. Krasna je slovanska pesem! Naj torej nikdo ne zamudi prilike, udeležiti se sobotnega koncerta. ,. V Št. Andrežu se je vršil 23. maja t. I. ustanovni občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda, kakor je bilo že javljeno v časopisih. Na željo zborovalcev se je isti preložil na nedeljo, 6. t. m. ob K), predp. v že označenih prostorih. Nadeja se, da bo obiloštevilna udeležba. Uljudno vabi — Priprav, odbor. »Gorica« in ustanovni občni zbor novega »Napredno političnega društva« za cerkljanski okraj. — »Gorico« spreletava v zadnji številki kar strah, ker se udeleži poslanec A. Gabršček ustanovnega občnega zbora političnega društva v Cerknem. Kaj stoje uspehi Knavsovcga 'neumornega delovanja ha tako4slabili nogah",' da treba hvaliti pamet in razsodnost cerkljanske klerikalne večine po listih? O Gabrščeku pravijo, da nima nič kaj iskati v Cerknem,'ker je on .poslanec trgov in kot tak mora nasprotovati koristim kmet-skega stanu. Naj rajše vprašajo, kaj pa je imel svoj čas iskati dr. Gregorčič v Št. Petru kot zastopnik hribov, kaj je imel iskati pred kratkim Piber v Hudajužni kot kranjski poslanec, kaj so delali klerikalni kranjski poslanci sedaj ob volitvah na Štajerskem, in kaj delajo sploh Kremžar> dr. Dermastja in dr. Capuder po naši.deželi? Katere volilne okraje pa zastopajo poslednji? In na vse zadnje, ali ni dobil poslanec Gabršček tudi mnogo kmečkih glasov in to po zaslugi klerikalne stranke, katera je priklopila trgom vse tja spadajoče vasi in vasice? In ako si res tako nasprotujejo interesi kmetskih občin in trgov, zakaj so potem klerikalci v trgih kandidirali Jonko-ta, kateri se bi moral, ako bi bil izvoljen, vedno le lasaivs svojimi pžjimi somišljeniki? Zakaj so kandidirali v kranjskih mestih klerikalci, in sedaj na Štajerskem? Ali se ne bi vedno kregali ti zastopniki z zastopniki kmetskih občin?.No, pa saj se razumemo! Seveda je nekomod-no za takega samodržca, kakoršen je dr. Knavs, ako zapazi, da se hočejo ljudje sami organizirati v prekoristnem političnem društvu. Hinc illae lacrimae! Utonila je v kalu 13 letna Antonija Živec iz Merč v povirski občini. Truplo je potegnil na suho njen lasten brat. Listnica. —- Oceno o telovadbi v Čr-ničah v pondeljek smo dobiii: Priobčimo jo v sobotni številki. Gradez. — Koncem meeca maja je bilo Gradežu tujcev i 000. — Nove občinske voitve se bodo vršile v kratkem času* Zveza narodnih društev. Člani pevskih društev imajo znižano vstopnino h koncertu »Pevskega in glas-benega društva« v Gorici. Vstopnina znaša zanje ie 50 vinarjev. »Zveza narodnih društev« opozarja svoja pevska društva na to. Vspored je skoz In skoz slovanski, krasno Izbran, pa saj tega zbora ni treba hvaliti. Koncert se bo vršil v soboto zvečer ob 87* v dvorani v Trgovskem domu. Pevsko in bralno društvo »Naš prapor« v Pevmi priredi svojo veselico v nedeljo dne 6. junija 1909. v Pevrhi ria prostoru g. Al.Fogarja. Začetek ob 4. urj pop. 'Vspored: 1. Smetana: Koračnica iz »Prodane neveste«, igra vojaška godba. 2. E. ¦Komel: »Opomin k petju«,' poje domači ipevski zbof.'3"/*Parma: »Domovina«, igra vojaška godba. 4. H. Vogrič: »Lahko noč« poje domači pevski zbor. 5. Fučik »Pozdrav iz Gorenjskega«, valjček,1 igra vojaška godba. 6. Fr. Ferjančič: »Naš prapor«, poje domači pevski zbor. 7. Parma: »Slovenski svet«, potpouri, igra vojaška godba. 8. »Dve nečakinji mesto ene«, veseloigra v enem dejanju. Vstopnina k veselici 40 vin., sedeži' 1." vrste 80 Vin., II. vrste 60 vin., III. vrste 30 vin. Po veselici javni ples. 1 Podružnica »Narodne delavske organizacije« v Biljah priredi v nedeljo dne 6. junija veselico na dvorišču g.( Josipa Ne-inica. Vspored: 1) Fberster: »Naše jgorč«, poje mešan zbor podr. N. D. 6.; 2) »Pozdrav«, poje mešan zbor društva »Svobode« iz Renč; 3) J. Aljaž: »Ujetega ptička tožba«, poje domači mešan zbor; 4) Zaje: »Slovanski svet«, potpouri, svira godba; 5) Mozer: »Oče so rekli da le!« igra v enem dejanju. Začetek točno ob 4. uri. Po veselici ples. Vstopnina k veselici 40 v, sedeži I. vrste J K; II. vrste 60 vin. Kolesarsko društvo „6orica" naznanja, da se vdeleži v nedeljo v Komnu vr*efte se veselice. Odhod izpred društvenih prostorov (hotel „zlati jelen') ob 8. uri zjutraj. — Na obilno vdeležbo vabi odbor. Društva, ki še niso odgovorila na okrožnico Narodnega izobraževalnega društva »Ajševica«, so naprošena, naj to store v najkrajšem času, da se bo znalo ravnati omenjeno društvo glede vsporeda p r v e s v o j o veselice, dne 27. j liti i j a 1909. '"" Čitalnica v PrvaČini priredi v nedeljo dne 6. t. m. javni ples v prostorih g. Pahorja. Sviraki bo voj. godba. Morebitni preostanek se porabi za ustanovitev javne ljudske knjižice. Veselica v Gor. Vrtojbi v pondeljek se je izvršila glede" vsporeda tako lepo, kakor se navadno vršijo veselice v tej vasi, namreč da se proizvajajo točke precizno in jako dobro. Udeležba pa bi bila seveda lahko večja! Politični pregled. Drobne vesti. — Danes se je sešel dr-jpavni zbor. Na vrsti je najprej Šusteršičev nujni predlog o agrarni banki za Bosno: — Iz Zagreba poročajo, da je obsojen inženir Perišrč iz Splita na 5'A leta ječe radi vohunstva za Italijo. — Nemški cesar in ruski car se snideta baje 18. t. m. v Revalu ali v finskih vodah. — Vstaja kmetov je izbruhnila na Španskem. Okoli 100.00 kmetov se je dvignilo proti svojim gospodarjem, zahtevajo večje pravice. — Sarajevski župan Mandič je odložil odbor-ništvo madjarske agrarne banke za Bosno. — Češki klerikalci so zborovali o Bin-k'oštih v Olomucu. Sklenili so spopoiniti klerikalno organizacijo. " Veleizdajniški proces v Zagrebu. — Veliki svetovni listi »Le Courrier Europe-en« pripravljajo izjave odličnih evropskih mož o zagrebškem procesu. Belgijski posl. Emil Vandervelde imenuje proces »največji pravni škandal našega časa«, profesor univerze v Rimu Giuseppe Sergi pravi, da je »pravni sistem, proveden po zagrebškem sodišču, enako divji kakor nečasten za ogrsko. - Profesor univerze v Bukarešti M. Jorga pravi, da je tak proces nemogoč, razun če se hoče z novim nasiljem pomnožiti stanje, ki je že osnovano na nasilju. '-=- Slavni pisatelj G. Brandes pravi, da je »zagrebški monstre-proces nedostojen plemenitega madžarskega naroda. Postopati s političnimi jetniki kakor z jetniki, obtoženimi navadnega zločina, zapirati jih v celice skupno z navadnimi zločinci, to je zločin istotako velik kakor oni, če se nedolžni obtožujejo.« -- V leni smislu izjavljajo tudi Friderik Baje*, pred- sednik interparlamentarnrzveze,'- Gabri-el Seailleš, profesor na 'Šorbonni v Parizu in Thalman, Brantig, švedski poslanci in predsednik švedske sociaJnodemokratske stranke, ki tudi imenuje zagrebški proces — zločin. Pred 1 kozarec vode iz „Tempel-ovega" vrelca pospeguje tek ^ajiiirkom «i^va^i1*? ™ ua J " vodo. »Stfria- vrelec« ima enake lastnosti, a močnejši učinek. Zaloga pri flnt. 3eretiča in fl. 5 eppenhofe r j u d Gorici. Razne vesti. Slovanska banka. Po načrtu, ki ga je izdal odbor za osnutje »Slovanske banke«, bi bil generalni ravnatelj banke Čeli, drugi ravnatelji in njih namestniki bi bili Rusi, Poljaki in južni Slovani, za.vsako mesto po eden. Banka bi dopisovala v vseh slovanskih jezikih, sprejemala menice vseh slovanskih zavodov, ter posredovala' in podpirala promet med posamičnimi slovanskimi deželami. Preinemba občinskega volilnega reda za Ljubljano. V klerikalnih krogih se pečajo z mislijo, da bi predelali volilni red za mestni svet ljubljanski in'sicer na podlagi proporcijonelnega volilnega sistema, s Čemur bi bilo zagotovljeno tudi manjšinam zastopstvo v istem. Bili bi štiri volilni razredi. Zastopane bi bile v mestnem svetu na podlagi volilnega reda slovensko-na-predna, klerikalna, socijalno-dembkratična stranka in Nemci ' Pa so te dni toliko kričali, da so pri-poznali naprednjaki pravice zastopstva Nemcem v ljubljanskem občinskem svetu. Vsa reč je bila le na papirju in nikdo-nI resno mislil na tako zastopstvo, Sedaj pa hočejo klerikalci tako premembo obč. voljnega reda za Ljubljano, ki bo zagotovi l a Nemcem zastopstvo! — Se vidi, koliko je vredno njihovo kričanje pa tudi, kako so prodani vladi in Nemcem! Ženska, ki bode otroke. — V Trstu je v torek zvečer šel 8 letni deček R. An-deloro po ulici Istituto. Mimo njega je Šla neznana ženska ter ga sunila z bodalom v desno stegno. Potem je zbežala. Rana je precej nevarna. A kad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu, bo imelo svoj III. redni občni zbor- dne 5. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih društva (Schonaugasse 17/1) z običajnim vs-poredom. - Desetletnica Ivan Strauss-ove smrti. — Danes je ravno deset let, od kar je umrl svetovno znani komponist, tako zvani »kralj valjčkov« Ivan Strauss. Surovosti soc. demokratdv v Trstu. — V Trstu hočejo soc. demokratje razLi-bijati slov. shode. Na .shodu v gostilni Bel-vedere so metali soc. demokratje na Slovence kozarce, steklenice, stole ter ranili nevarno dva Slovenca! Lepa je ta Tumo-va družba! Grozodejstva blaznega. — V Arrufi na Španskem je neki umobolni mož popol- . notna zblaznel, naskočil mater z nožem, ki mu je pa ubežala, zažgal svojo hišo, tekel na ulico, kjer je ubil svojo ženo in tri tujce. Komaj orožnikom se je posrečilo zvezati nesrečnega. Milijonar. Marrisan je pred kratkem umrl v Londonu. Premoženja je. imel 300 milijonov kron. Bil je čudak, privoščil ;si ni ničesar, in le stem, kar si je od ust pH-hranil, je špekuliral na borzi in je tako pomnožil podedovana premoženja v znesku 50 milijonov kron na 300 mil. Nikdar ni bil poročen, imel je samo služabnico. Hodil-je v zamazani obleki. Dočakal je visoko sta* rost 92 let. ; Novo profesorsko mesto v Draždanih, — Na tehnični visoki šoli^* Draždanih so ustanovili novo profesorsko mesto za zra-koplovstvo. Pri mrM ličnem izpitu iz tega predmeta bo zelo nevarno pasti, ker se zna zgoditi, da izgubi izprašanec ne samo leta, ampak tudi noge, ali pa glavo. . V hribih na izletu ustreljen. — Ravnatelj elektrarne Friedrich je bil ria izletu na Brocken iz zasede ustreljen. Storilec je zbežal, ko je vzel žrtvi 1300 mark. Ravna-teljeva žena je bila navzoča. Mož je umrl, Storilca še nimajo. . . ,. ; Izseljenci na povratku. — Parnik »Pan-nonia« je izkrcal v.Trstu; v torek 282 potnikov, večinoma- izseljencev % Ogrskega. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin Akoje oglas obsežnejši se raBuna za vsako besedo 3 Tin. Hajpripravnejše insertranje la trgovce in obrtnike. ¦: Koliko J« cunjah trgoroev in ,_rto5ko* * G0,L0j' katerih nn deželi (in celo v mestu) nihSe ne pozna, ker nikjer ne inaerirajo. Skoda ni majhna. DSSffnitifi nov, križnostrunat z litini okvirjem-rijaniliD, se proda radi pomanjkanja prostora. Natančneje se izve pri upravništvu „Soče". Čedno, meblovano stanovanje gdiTSSji?; aH pa posamezne sobe se odda v najem. Kje, pove upravništvo.___________________________ fllol.iii! Gotovo si srečen, ko me ne vidiš ttlCtllja J Sedaj----------. Ali moje sree hrepeni vedno po Tebi-----------.Na svidenje v nedeljo. Pozdrav od mene. Anton Potalzky v Gorici. Ka sredi BaStelJa 7. TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kuptvillfie nlriberakega Ia drebnega blaga ter tkaili, preje Ib altlj. POTREBŠČINE ia pisarnice, Milen in popotnike. NojboljSe šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za ArojaSe in Sevijatfč. Svetlnjtce. — Božo! Toncl. — Masne knjižice. tišna obuvala za ?se letno čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave ia detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. - «~ - odlikovana pekarija in tladfiifiarna Rflrol Draščik v Gorici na Komi v (lattni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi- nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina in likorje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo- brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. ***** Sprejme setafcoj 2iirab>oiaiaioiHa. Natančneje se izve pri 3osipu ITlunih - Podbrdo Primorsko. -^a_n)ai)0Oa Miutufaktttriia trgovina IVAN MAliCIJZZI dediči se je preselila s 3. junijem t. 1, na Travnik (Piazza Grande) št. 16. Obenem se naznanja cen j. odjemalcem, da od 3. junija do 80. junija se bo razprodaja*!« vse blago, ki se nahaja sedaj na Travniku (Piazza Grami«) št. 24 s 8.©7o do 50% popusta. stopnik antomatov za gostilne in vsakovrstnih kmetijskih strojev. Stara dvokolesa se emajlirajo po ceni z ognjem pri Batjel-11 Gorica Stare plošče od gramofonov se zamenjajo in sicer za tri se udobi eno novo. Trzicu Rimske toplice v (Hlonfalcone) tm Prmw$km. Temperatura 38-40'. - Odprto otl L jurij.- do konec septembra. — Kopal le^ jhi\i •...i#-» m na ?: » o urejeno s 40 sobami. — ro_h*Soča< in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomot! ni kdo debli naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu<, ' Načelstvo in nadzorstvo. ® Iz Ljubljane u n_i»-_ork se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kronpriiiczssin Cecilic, Kaiser lVilbelm II. — Kronprinz AVilbelm, Kaiser Wilhelm der Grosse dalje ž najnovejšimi modernimi parobrodi: Prinz Fricdrich Wilhelni, Kouig Albert, Prinzess Alice. Fricdrich der Grosse, Bremen i. t. d. kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe. Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni. Zdalre ugodnosti d3voljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk d„ vsakomur FflvflPfl T/.VP/.P ^hiiirilB u'ice **• 35- v Ljubljani Jull V lil U i U V bul , nasproti stari Tišlerjevi gostilni. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega svela in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1 _0 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. "Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. simrtn noiiiii! posMajte milo iz ti iuft tovarne! Uit jo izmti. Cene običajne! Poskusite in sodite 8 Svoji k svojim t fl Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem