Leto LXIV
Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v petek, dne 18. decembra 1936
štev. 290 a Cena 1.50 Din
Naročnina mešate* 19 Din. sa inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. sa inozemstvo 120 Din
Uredništva je v Kopitarjevi altvlll
ček. rataai Ljnb-liana tt lO.fciu ia 10.144 ta inserat«! Sarajevo itv. 7%*. Zanreb Itv. VUMi, Praga-Dunaj 24.7"»*
Telefoni nrednUtvni dnevna slniba 205« — nočna 299«. 2994 in 205«
Uprava: Kopitar* jeva 6, telefon 2V99
Uhaja vsak dan zjutraj. razen ponedeljka In dneva pa praznike
Vzajemnost ameriških držav
Prizadevanja, da bi se vse države velike ameriške celine, ki ima 40 milijonov kvadratnih kilometrov površine, ogromne naravne zaklade in samo 260 milijonov prebivalcev, združile v politično zvezo in gospodarsko celoto, niso nova. Zanimivo je, da je takozvano panaineriško idejo spočel slavni genoral Simon Bolivar, ki jc v drugem desetletju devetnajstega veka dvignil zastavo neodvisnosti v Venezueli iu jo ponesel po vsej južni Ameriki, da se je osvobodila Španije. Že leta 1826 je namreč ta državnik sklical prvo panameriško konferenco v Panami. Ta prvi poizkus ni zapustil globokih sledi, letu 1889 pa so to idejo zopet zagrabile Združene države severne Amerike,, ki so že takrat postavile program vseameriške carinske unije, enotnega denarja in obveznega razsodišča za vse spore, ki bi nastali na celini, ki se razsteza od severnega do južnega tečaia.
Za tem poizkusom je sledilo še 5 konferenc med državami severne in južne Amerike, ki pu kakšnega znatnega in vidnega rezultata niso dosegle, čeprav se seveda nc more tajiti, da so utrdile misel politične, gospodarske in moralne solidarnosti ameriške celine, kar bo s časom gotovo ne sumo omililo velika plemenska. kulturna in ekonomična nasprotja tako med anglosaškim severom in iberolatinskim jugom na eni in med latinskimi državami juga samimi nu drugi strani, ampak lx) brez dvomu tudi privedlo do realne unije v več ali manj trdni obliki. Največja ovira za taiko unijo je bilo doslej nezaupanje, ki so ga gojile južnoameriške države napram severoamei iski Uniji, ki je v drugi po lovici devetnajstega stoletja imela radi svojega gospodarskega razmaha izrazite zavojevulne cilje, zlasti kar se tiče Mehike in srednjeameriških držav ter Panamske ožine pa nekaterih otokov v Zapadnoindskem morju. To je bilu naravna posledica naglo razvijajočega se ameriškega velekapitalizma, ki je brezobzirno hotel pogoltniti vso ameriško celino ali jo vsaj gospodarsko čisto podjarmiti severnoameriškim trustom. ki so seveda v srednje- in južnoameriških državah videli svojega najcenejšega dobavitelja sirovin in odjemalca svoje industrije. V tem času si je severna Unija ne samo diploma-tično. ampak tudi vojaško podvrgla kot svoje varuške države otoške republike liaiti, San Do-niingo, Cubo, nu srednjeameriški ožini pu republiki Nicaraguo in Panamo. Tudi v južni Ameriki je sever močne postojanke svojega gospodarskega imperializma. Zato so bili ti pan-aineriSki kongresi v tej dobi v pravem pomenu izključno le idealnega značaja, dokler ni v so vorni Uniji nastal preobrat, ki je uničil preda-lekosežne sanje njenih imporialističnih ]x>li-tikov.
l>očiin je šc predsednik Teodor Roosevelt šc deset let pred svetovno vojno ob priliki nekega proti severnoameriški Uniji naperjenega incidenta v Venezueli izjavil, du ima sever ne sumo pravico, ampak tudi dolžnost, da v primeru potrebe s silo poseže v razmere srednje in južne Amerike, ako bi bilo treba vzpostaviti red zato, da se te države prisilijo k spoštovanju pogodb, ki so jih sklenile z vvashingtonsko vlado — imamo danes popolnoma drug položaj. Zc-dinjene države severne Amerike m> zapustile s svojimi oboroženimi četami čisto vse teritori je, kjer so varovale svojo čast in ugled ter interese, in danes je zopet popolnoma neodvisna tu; di Panama, skozi katero jc zgrajen prekop, ki ga severna Unija neobhodno potrebuje, da more v potrebi nastopiti v Tihem morju tudi njeno atlantsko vojno brodovje. Na severu je po vojni pač nastopila nepričakovana gospodarska revolucija in kriza s tako globokimi posledicami, da mora sever skrbeti sedaj sani zase, da gospodarsko ne pade in da zaščiti svoj sedanji socialni ustroj, oziroma ga temeljito reformira, tako dn ne more več misliti nu zavujevun.je drugih ozemelj, ampak jc nuvezan na njihovo prijateljsko in svobodno sodelovanje v sinerj tistih skupnih interesov, ki med obema ameriškima celinama obstojajo že po naravi sami. Kakor vidimo, doživlja severnoameriška Unija približno isti proces, ki gn doživlja po vojni tudi brit-ski imperij, ki pn je že veliko prej začel s to pametno politiko, čeprav je tako v svojih kolonijah kakor v svojih tlominijonih neprimerno bol j trdno vsidran, nego je USA v Mehiki, oziroma v srednji in južni Ameriki. Nasprotno pn v južnoameriških, pa tudi v srednjih državah ter na ameriških otokih Atlantika po vojni čedalje bolj narašča politična in kulturna zavednost ter težnja gospodarske osvoboditve od tujega vpliva, tako da je imperializem severne linije danes Ic še stvar nepovračljive preteklosti.
Skupne interese, kakor smo rekli, pa obe Ameriki mimo vseh razlik le imata po naravi sami. Tomu sc v najnovejšem času pridružuje nevarnost, da ne bi ostri spori, ki se v K v rop i pa v Aziji kar vrstijo drug za drugim in postajajo čedalje bolj hudi, potegnili za seboj tudi Amerike. To je tisto ozadje, ki je privedlo sedaj do osme izredne panameriško konference v argentinski prestolnici, zn katero je dal iniciativo predsednik severne Unije Francklin Roosevelt, ki jn svoj vpliv odločno zastavil za večjo moralno in politično skupnost z jugom, ker je, kakor je njegov državni sekretar Iliill ze leta 1914 izjavil, trdno prepričan, da bi zveza 21 republik umeriške celine lahko v enem desetletju postala činitelj odločilne važnosti za mir, politiko, gospodarstvo in civilizucijo vsega sveta. I u-di ta puiinmeriškn konferenca še ne bo mogla prerezati tesnih vezi, ki družijo posebno južno ameriške države z Fvropo, ker so pač te vezi nujna protiutež proti nevarnosti prevelikega gp: spodarskega eksimnzionizniu severne linije, ki bo imeln v južni Ameriki vedno močne evropske konkurente. Argentinski zunanji minister Saa vedra l.amas, ki je bil predsednik te konte renče, je sum izjavil, da ameriški kontinent ne sme ostati planet sam zase Pač pa so vse države soglasno sprejele načelo, da morajo vse ameriške države skleniti med seboj pakt o nenapada-nju, da se morajo skupno posvetovati, kadar bi pretila nevarnost, da bi «e moglo zaplesti v kon-
Portugalska prodaja Angolo Nemčiji..o
Ne ,,odkup" marveč samo ,,najem"
Ne nemška „vlada" marveč „zasebna družba"
Pariz, 17. decembra TG. Agencija Havas javlja iz Berlina, da tam šc redno krožijo vesti, da se Nemčija pogaja za »gospodarski prevzem« portugalske kolonije Angolije v južnnznpndni Afriki. Vladni krogi sicer zunikujejo vsaka pogajanja, toda nasprotna poročila kar nočejo utihniti. Na podlagi dobljenih informacij ne gre za noben »odkup« angolske kolonije od Portugalske, t) tem ne more biti govora. Pač pa predlaga Nemčija, da hi »vzel a v najem« del te kolonije ali pa kar vso, kar hi ji bilo še ljubše. Nemčija hi vsako leto redno plačevala najemnino za gospodarsko izkoriščanje te kolonijo, ki je zelo bogata. Predvsem interesira nemško vlado južni del Angolije, ki meji na njene nekdanje južnoziipadne afriške kolonije. Pogodbo hi pa ne podpisala nemška vlnda, marveč posebna gospodarska družba, ki je že ustanovljena in ki so imenuje »Nemška k o I o n i j u I n a družba«.
Portugalsko poslaništvo v Parizu je vest ugenci.ie Havas odločno zavrnilo, češ, da ni niti govora o kakšnih pogajanjih ali o kakšni pogodbi med portugalsko in nemško vlado, ki bi imela namen izročiti Angolo Nemčiji v svrlio gospodarskega izkoriščanja. Portugalsko zunikavanje pa ne pove ničesar, kajti v tem primeru ne gre za pogajanja med »portugalsko in nemško vlado«, marveč med portugalsko vlado in zasebnim p nd j e t j e m kar jc pravno nekaj drugega, praktično pa le pomeni nemški vdor v afriško kolonijo.
Pravilnik o proglasitvi tujsko-prometnih krajev
Belgrad, 17. dec. Minister za trgovino in industrijo je izdal pravilnik o proglasitvi tujsko-prometnih krajev (turističnih) in o načinu izlerjavanja m razdelitve pristojbin na bivanje obiskovalcev teh krajev.
Turistični kraji so vsi tisti kraji, ki primam-Ijajo obiskovalce s svojim podnebjem ali z vrelci ali pa s posebnimi zgodovinskimi in umetniškimi spomeniki, z naravno lepoto in pojavi, z rastlinstvom in živalstvom, z narodno nošo, običaji ali drugimi tujsko-prometnimi zanimivostmi ter ustrezajo določenim pogojem zastran nastanitve in oskrbe obiskovalcev, se lahko proglase za tujsko-prometne kraje in se lahko okoristijo z ugodnostmi, dovoljenimi v ta namen.
Tujskoprometni kraji iz čl. 1 tega pravilnika se dele na: 1. tujskoprometne kraje podnebnega primorskega ali gorskega značaja, 2. tujskoprometne kraje kopališkega značaja in i. tujskoprometne kraje v ožjem pomenu.
Proglasitev kraja za tujskoprometni kraj ima namen, da se v tem kraju sistematsko izvaja organizirano delo za pospeševanje tujskega prometa, in sicer z namenom, da se privabi in olajša obisk in bivanje obiskovalcev in da se v ta namen izvajajo potrebna dela javnega in zasebnega značaja.
Delovanje za pospeševanje tujskega prometa v tujsko-prometnih krajih spada v dolžnost in pristojnost občine in občinske uprave, neposredno nadzorstvo nad njihovim delovanjem bodo pa imele nadzorne splošne upravne oblasti. Občina je dolžna podpirati zasebno pobudo za gradnjo objektov in naprav za pospeševanje tujskega prometa in Akrbeti za ohranitev v vseh naravnih umetniških in zgodovinskih objektov važnih za tujski promet. Mestni in občinski tujskoprometni odbori morejo biti člani tujskoprometne zveze kraja, na čigar področju 6e nahajajo.
V skladu s čl. 5 uredbe o pospeševanju tujskega prometa se pooblasti ban, da sme v proglašenih tujskoprometnih krajih podrejene banovine določati pristojbino na bivanje obiskovalcev. Ta pristojbina ne sme biti večja od 19 Din za osebo in dan. Pristojbina se bo uporabljala izključno za pospeševanje tujskega prometa v kraju, na čigar področju se pobere, in za kritje potreb delovanja krajevnih tujskoprometnih odborov. V krajih, kjer je predpisana pristojbina za bivanje obiskovalcev, ne morejo samoupravna telesa pobirati od obiskovalcev v nobeni obliki nobene druge pristojbine. Neplačane pristojbine se bodo izterjale z upravno izvršbo v smislu čl. 136 in si. zakona o splošnem upravnem postopku. Pristojbino bodo pobirali pristojni tujskoprometni odbori. Podrobnejše j določbe o določevanju izterjavanja in o uporabi \ pristojbine na bivanje obiskovalcev bo izdal ban. | S pravilnikom bo ban odredil tudi višino članskega prispevka tu;sko-prometnih odborov tujsko-pro-metni zvezi, na katere področju delujejo.
Če ministrstvo za trgovino in industrijo kot vrhovna nadzorna oblast za pospeševanje tujskega prometa ugotovi, da je v katerih krajih treba nujno izvršiti adaptacije za razvoj tujskega prometa, lahko mestni občini ali občinski upravi do-tičnega kraja naloži izvedbo takih adaptacij v roku, ki ga navede v svoiem sklepu. Če se takšne adaptacije v določenem roku ne bi izvršile, sme ministrstvo za trgovino in industrijo po svobodni presoji in upoštevaje splošne koristi tujskega prometa, takšne črtati iz seznama proglašenih tujskoprometnih krajev.
Katere kraje v kraljevini Jugotslaviji je smatrati v smislu tega pravilnika za tujskoprometne, se določi v seznamu tujskoprometnih krajev, ki ga izda ministrstvo za trgovino in industrijo na osnovi čl. 9 tega pravilnika.
flikte. ki nastajajo zunaj ameriške celine, in da morujo po tem uravnavati tudi vse svoje politično zveze z Evropo Severna Unija pu, da bo na tn način njen glu« pri svetovnopolitičnih odločitvah imel vse drugačno veljavo, ker se bo lahko opirala na soglasje vse ameriške celine sploh
V tem smislu so se dosegli v Buenos Airesu rezultati velikega svetovnopolitienega pomenu in resnične realne vrednosti. Koliko in kako se bodo le smernice pobude in konkretne odločitve izde.jstvovnle na ameriški celini sami, se bo |K)knzalo v razvoju časa. Fvropa pa bo gotovo že kmalu občutila brez dvoma blagodejni vpliv solidarnosti obeh Amerik, ki hočeta zastaviti svojo skupno mor in veljavo za ohranitev pre-potrebnega miru na svetu
Radovan Matjašič
generalni ravnatelj SUZOR-ja
Zagreb, 17. dccembra. b. Danes dopoldne je bila seja SUZGR-ja, ki ji jc prisostvovalo 12 delavskih in 11 delodajalskih predstavnikov. V začetku seje je bilo sporočeno, da je sedanji generalni ravnatelj SUZOR-ia Milan Olaser upokojen. Olaser je na'o prisostvoval seji ter ga je pri tej priliki pozdravil predsednik Bauer s posebnim govorom, nakar se mu je Olaser v krajšem govoru zahvalil. Delo plenuma je bilo nato prekinjeno ter se je izvršila volitev novega generalnega ravnatelja. Na razpisani natečaj je bilo vloženih 15 prošenj. Izvolitev je bila javna. Glasovalo pa je vseh 23 navzočih delegatov. 22 glasov jc dobil dosedanji pomočnik generalnega ravnatelja Radovan Matjašič, en glas pa dr. Ante Mudrinič, ravnatelj zagrebškega okrožnega urada. G: Radovan Matjašič se je zahvalil za izvolitev in obrazložil svoj program.
G. Radovan Matjašič je bil rojen 10. ajin-la I8&5 v Kranjski gori. Najprej je bil v službi na Dunaju, po osvoboditvi pa je prišel v službo k |X)krajinski vladi v Ljubljano. Iz Ljubljane je odšel v ministrstvo za socialno politiko, kjer je bil načelnik. Od 1. januarja 1023 je bil v službi SUZOR-ja, najprej kot ravn. strokovnega oddelka. G. Matjašič je zavarovalni tehnik ter predsednik združenja akluarjev kraljevine Jugoslavije. On je obenem član uprav-
Francoska zunanja politika:
„Pripravtieni na vsako mirovno pobudo . • • toda brez groženjM
Pariz, 17. dec. b. Snoči je bila v izvršilnem odboru radikalno-soeialistične stranke obširna debata, v kateri je predsednik stranke Daladier |H>-dal poročilo o zunanje-političnem položaju. Povda-ril je, da Francija vodi pol iti ko opreznosti in razuma in dela z vsemi silami nn ohranitvi miru. Lahko se reče, da to politiko odobrava ves francoski narod Kljub najtesnejšemu sodelovanju z Veliko Britanijo prijateljstvu z Združenimi državami ter prijateljstvu z Malo zvezo ter prisrčnimi odnosi s sovjetsko Rusijo odklanja Francija vsako najiadalno idejo ter je bila vedno pripravljena za vsako mirovno pobudo. Francija se ne l>o upirala, da brez sovraštva in strahu prične pogajanja z vsemi državami, seveda nc v ozračju groženj, temveč v duhu miroljubnega in pravičnega sodelovanja. Minister Daladier je povdaril, da se kol vojni minister v sedanjem trenutku ne more odločiti za znižanje vojaškega roka v Franciji.
Mirovna zveza
obeh Amerik
Buenos Aires, 17. decembra. AA. (DNB). Vse-ameriška konferenca je na včerajšnji plenarni seji sklenila fiozvati vse ameriške države, ki doslej še niso pristopilo k pogodbam o zavarovanju miru in jih Se niso ratificirale, naj lo sedaj store. Konferenca misli predvsem na
1.	pogodbo, sklenjeno t Sanliagu 3. mi()a I!l2.'f;
2.	Briand-Kelloguv pakt z dne 28. avgusta leta 1928:
3.	mednarodno pogodbo, sklenjeno v Warliing-tonu 5. aprila 11129 in
3. nenapadalni pakt iz Rili de Janeira z dne 10. oktobra 11)33. ki je znan pod imenom pakt Saavedre Llamse. (S tem paktom se jiogodbene države obvezujejo, da vsak spor urede mirno in da se v primeru vojne takoj posvetujejo o sredstvih proti njegovemu nadaljevanju in dn dotlej ostanejo strogo nevtralne.) — Predlog Kolumbijo o ustanovitvi zveze ameriških republik včeraj še ni prišel v plenuni konference. Na seji so sklenili priporočiti tajništvu vseameriške zveze zlasti predlog o ustanovitvi posebnega mednarod-' nega sodišča za ameriške države.
nega odbora mednarodne zajednice aktuarjev v Parizu, član komisije mednarodnega urada dela za socialno zavarovanje v Ženevi. Neštetokrat je bil odposlanec vlade kot strokovnjaški eks|iert za finančna in socialna vprašanja pri sklepanju raznih |KX3oji! in mednarodnih pogodb in je skoraj ni pogodbe, pri kateri on ne bi bil sodeloval G. Matjašič uživa v mednarodnih krogih ugled, ki dela čast naši državi in Slovencem, katerih odlični in veren sin jc. (»Slovenec« jc o tem odličnem moZu podrobno pisal lani 10 aj>rila ob njegovi f>etdeset-letnici. Op. ur.)
Posledica Čansuljanovega izdajstva
Japonska mobilizira
Šangaj, 17. dec. b. Kazenska ekspedicija proli upornikom v Sianfu se je pričela kljub temu, da so nekateri člani liakinšk? vlado temu odločno nasprotovali. Proti vojaški akciji je bil predvsem zunanji minister Kung. sorodnik maršala Čankajšeka, ki hoče na vsak način rešiti maršalu življenje Medlem pa je v Nankingu tudi skupina, nn čelu katere se je postavil general Feng. ki nima prav nič proti temu, če uporniki umore maršala Čankajšeka, ker ujia, da bo on potem listi, ki lio pritegnil v svoje roke vse oblast na Kitajskem. Zaradi tega jo nova meščanska vojna, naj si ho v kakršnikoli obliki, skoraj popolnoma neizbežna. Medtem pa ne delajo samo sovjeti velike priprave, temveč so spravili tudi Japonci na noge svojo armado Japonska je že proglasila mobilizacijo vojnega h r o d o v j n in pričakovati je, da se bodo dogodki mnogo hitreje razvijali, kakor se je jirvotno pričakovalo, ker je sedaj gotovo, da sloji za Čansiiljanom sovjetska Rusija.
Avstralski publicist Donald je sporočil nan-kinški vladi telefonično rezultat pogajanj, ki jih
je imel v Sianfu z maršalom Čankajšekoni. Donald je izročil maršalu Čankajšeku |>redloge maršala Čansuljana, ki jih je temeljito proučil ter končno odklonil z izjavo da raje umre, kakor da hi menjal svojo dosedanjo politiko, ki edina lahko dovede do zedinjenja Kitajske. Tukaj so vedno bolj prepričani, d» ho Japonska izkoristila upor maršala Čansuljuna zn nadaljno razkosavanje Kitajske. Čuje se, da so japonske posadke v Mandžuriji bile nujno okrepljene in da so dobile izdaten vojni material. V z d o Iž sibirske meje so bile poslane številne letalske eska-dre, ki hudo v potrebi takoi stopile v akcijo v notranji Mongoliji Tudi japonsko brodovje je že pod paro. Sedaj so japonske vojne linije osredotočene v vojnih lukah in natovarjajo potreben vojni material in rezervno hrano. Neknj večjih enot japonske armade je odšlo v korejske luke in pn v Dniren. V japonskih vojnih luknh so že določene ladje, ki hodo nu povelje lahko takoj izvršile blokado kitajskih Ink. tnko da Kitajska po morju ne ho mogla dobiti nobene pomoči.
Krvava tragedija na sodišču
Oče ustrelil zapeljivca svoje hčere Nato napravil samomor
Belgrad, 17. decembra, m. Danes se je odigrala na belgrnjskem okrožnem sodišču v Kneza Mihajla ulici velika tragedija, katere smrtna žrtev je poslal Žika Dimitrijevič. šef odseka poštnega ministrstva, oče 20 letne Mile Dimitrijevič. ki je napravila samoumor, ker jo je znani član belgrajske čaršije inž. Stojanovič zapeljal pod pretvezo, dn jo bo poročil, |>otem pa jo je zapustil in jo je nagovarjal na samoumor, katerega je tudi izvršila.
Ob 11 dopldne je prišel na sodišče Milin oče Žika Dimitrijevič ter odšel v sobo preiskovalnega sodnika ITroševiča. Sluga ga je pustil, ker je mislil, da jn Dimitrijevič na sodišče povabljen. Sodnik je ravno tedaj zasliševal inž. Stojanovičn, ki
je bil zaradi nagovarjanja Mile k samoumoru aretiran in jn bil doslej v preiskovalnem zajioru. Ko je Dimitrijevič pogledal v sobo inž. Stojanoviča, je potegnil iz žejin revolver znamke Brovvning ter oddal nanj tri strele. Nato je naperil revolver nase ter oddal vase še tri strele. Inž. Stojanovič. in Dimitrijevič sta obležala v mlaki krvi. Ljudje, ki so prihiteli iz vsega poslopja, so poklicati zd ravnika, ki je ugotovil, da je Dimitrijevič nirlev, inž. Stojanovič pa še živ. Stojanoviča je rešilni nvto odpeljal v bolnišnico. Zdravniki upajo, da bo ostal pri življenju.
Tn žalosten dogodek je jasno razkrinknl moralo. ki vlada v gotovih krogih tako imenovane čnršije.
Čankajšek - Čansuljan
Prvi ustvarja novo nacionalno Kitajsho Drugi jo prodaja Moskvi in novemu trpljenju
V najnovejši revoluciji na Kitajskem srečuje-ni» imena, ki so nam le deloma znana in zato se tudi v razvoju dogodkov hitro ne znajdemo. Zato bo koristno vzeti na znanje razlago, ki jo je priobčila vNeueste Zitrcher Zeitung- in ki jo tukaj za bravce »Slovenca* posnemamo, ker se zdi med vsemi, ki so izšla v inozemskem tisku za enkrat najbolj pregledna in najbolj nepristranska.
»Vesti i/. Dalj njega vzhoda morajo zmešati tudi najbolj dobrega poznavavca razmer v tej državi, ki šteje 400 milj. preb. (30 krat več kot Jugoslavija). Kdo je Čansuljan. Kdo je Čankajšek. Obadva sta glavna junaka, ki se oznanjata tako krvavo na Daljnjeni vzhodu«. Stvar je sledeča. Maršal Čankajšek, ki je vrhovni poveljnik vse kitajske armade, ki ž njo razpolaga vlada v Nankingu, in ki je obenem tudi predsednik te vlade, je bil od vojakov svojega najboljšega prijatelja maršala Čansuljana, ki je poveljeval severni kitajski armadi, nenadoma vjet. Čankajšek je nič hudega sluteč izkoristil nekaj ur svojega bivanja v Sianfuju. prestolnici kitajske pokrajine Šensi, kjer je tudi poveljstvo severne armade in generalni štab maršala Čansuljana, da se v tamošnjih toplicah okoplje. Ko je bil v kapeli, so prišli Čnnsuljanovi vojaki in ga enostavno aretirali, kakor tudi vse njegovo spremstvo.
Kdo je Čansuljan? Zakaj je tako ravnal s svojim šefom in prijateljem Čankajšekom. Dvoje vprašanj. ki zahtevajo odgovor. Čansuljan je doma iz Mandžurije. Njegov oče je bil znani diktator Mandžurije Čancolin, ki je iz poveljnika roparske tolpe postal neomejeni gospodar neizmerne Mandžurije ter je s terorjem in nasiljem izsesal iz mandžur-skih kmetov in kitajskih priseljencev več sto milijonov dolarjev denarja, s pomočjo katerega si je postavil močno armado ter ž njo začel ogrožati tudi severno kitajsko mejo s Pekingom vred. Toda kitajske armade mlade nankinške vlade (Kuonvin-tan) so ga napodite nazaj proti severu čez veliki kitajski zid, nakar se je utaboril v Mukdenu, kjer >o ga Mandžurci kmalu potem z. bombami ubili. Za njim je prevzel vlado njegov takrat 30-letni sin čansuljan. Medtem ko je bil njegov oče v pogledu japonske politiko silno zvit, enkrat Japoncem obljubljal vse, drugič pa .jim vse odrekal, je bila politika njegovega sina Čansuljana v tem oziru jasna. <>n je Japonce sovražil, ker ga je bil strah pred japonskimi gospodarskimi koncerni, ki so takrat že začeli grabiti po Mandžuriji. Zaradi tega stališča f je |>rišto do vojne in je moral Čansuljan s svojimi armadami pred Japonci bežati. To je bilo leta 1931. Dve leti pozneje so ga japonske armade napodile tudi še iz Džehola, ki gu je Čansuljan takrat nečastno brez bojev izpraznil.
Takrat še slabotna nankinška vlada na Kitajskem Čansuljanu ni mogla dosti pomagati. Velesile so ji sicer pomoč obljubljale, a dale je niso. Končno so mandžurske čete morale čez kitajski zid in so iih enostavno pridružili kitajski nacionalni armadi (kuomintanški).
S svojim porazom v Mandžuriji je bu ugled častihlepnega Čansuljana tako rekoč uničen. Kitajci ga ni.so marali, ker je potratno in razuzdano živel in je bil kot kadilec opija najbolj znana osebnost v Pekingu. Mandžurci so ga preklinjali, ker iih je nečastno vodil, tako da so izgubili domovino.
Ker Čankajšek. vrhovni poveljnik nankinške armade ni vedel, kaj bi z njim, ga je poslal v Evropo na študij. Pri tej priložnosti je Čansuljan obiskal skoraj vse prestolnice velesil. Vrnil sc je domov prej, kot je Čankajšek želel. Njegovi stari generali so ga hoteli nazaj, ker so se bali, da jih bo Čankajšek pognal iz vojske, ker niso bili sposobni. Čankajšek je bil pa neizprosen pri izvajanju reda in discipiine v vojski. To |K>tratni in razuzdani oficirski tolpi pobite mandžurske armade ni bilo po volji in so pisali Čansuljanu. naj pride takoj iz Evroj>e domov. Čankajšek se je moral pritisku teh tol|> vdati, poklical je Čansuljana nazaj ter mu po dolgih pogajanjih izročil poveljstvo nad severno armado, ki je imela poseben nalog, da
Terorizem „ljudske fronie"
"ariz, 17. dec. b. Izvršilni odbor glavne zveze bivših bojevnikov je poslal vladi protest zaradi prestopkov ciac-' -;udske fronte proti svobodi govora in sestankom desničarskih strank.
V Lilleu se je zgodil značilen incident, ki je javnost zelo vznemiril in zaradi katerega je notranji minister odredil nujno preiskavo. Včeraj so namreč v Lille prispeli v neko tovarno tri poslovodje. Komunisti so jih izvlekli iz avtomobila ter jim nato pritrdili na hrbet plakate, na katerih so zapisali, da so izdajalci delavskega razreda. Nato so jih prisilili, da so šli s temi plakati po glavnih ulicah skozi mesto, ne da bi se oblast zganila. Ob času tega sramotnega pohoda skozi mesto so jih levičarji zapostavljali, jim pljuvali v obraz, jim dajali zaušnice ter jih brcali. Končno so jih odpeljali na sedež delavske organizacije, kjer jih je obsodilo neke vrste »revolucionarno sodišče«. Tu so dobili najstrožji ukor zaradi razdi-ranja delavskih vrst, nakar so jih pognali domov z grožnjo, da jih bodo ubili, če se še enkrat pojavijo v bližini tovarne.
Notranji minister je davi izdal nalog, naj se uvede v tej zadevi nujna preiskava, ki pa bržkone ne bo rodila nobenega uspeha, če se vzame v po-itev. da so morali omenjeni trije poslovodje nastopiti sramotno pot po glavnih ulicah, ne da bi se oblast za njih zavzela.
Drugi primer se jc zgodil včeraj v Cler-mont Ferrandu. Tam je voditelj ljudsko-Lto-cialne stranke Dorriot napovedal zborovanje svojih pristašev. Zborovanje je prefekt dovolil in odredil tudi dvorano. Toda že pred pričetkom glasovanja se je v dvorani nabralo veliko komunistov, ki jim je Dorriot trn v peti. Ker so se oblasti bale, da pride do nemirov, so prepovedale zborovanje v zadnjem trenutku. Kot energičen in odločen človek pa je Dorriot kljub temu nastopil ter imel govor pred nekaj tisoč svojih pristašev. Ko se je vršilo zborovanje, so komunisti napadali močan kordon policije, ki je stražila vhode v zbo-rovalno dvorano. Prišlo je do ogorčenega pretepa med komunisti in oblastjo ter ie na obeh straneh mnogo oseb ranjenih. Ko so se zborovale! podali domov, je prišlo na raznih ulicah do pretepov, ki so jih izzvali komunisti. Bržkone bi prišlo do velike in krvave bitke, če bi oblast končno le ne posegla vmes. Zvečer, pred odhodom Dorriota v Pariz, pa «o komunisti zopet priredili demonstracije, pri katerih so napadli neko kavarno v središču mesta in jo povsem demoliralt.
Dunajska vremenska napoved:' Milo ln spremenljivo.
Zagrebška vremen, napoved: 1'retezno jasno in toplo.
očisti severne jiokrajine komunizma, predvsem pa oboroženih komunističnih tolp, ki so pod imenom •komunistične armade«, ki jo je zalagala z orožjem Rusija, razsajali po severnih kitajskih pokrajinah vzdolž Velikega zidu in na obronkih Mongolije. Čansuljan se je s svojim štabom naselil v prestolnici Šensija Sianfu. Kmalu ni bilo nič več slišati o bojih proti rdečim.
Čankajšek je že pred letom dni izjavil, da s Čansuljanom, ki so ga smatrali za njegovega namestnika, ni zadovoljen. Zahteval je namreč od njega, naj energično nastopi proti komunistom. Čansuljan je bil gluh. Bržkone je Čankajšek ravno zaradi tega sam osebno šel na sever, da osebno prevzame poveljstvo in prepodi komuniste iz pokrajine nazaj v Mongolijo. V ta nameri je nameraval izvesti velike spremembe v vodstvu armad in premestitve celih armadnih oddelkov. Čansulja-nova mandžurska armada pa je že dolga leta naravnost ležala na severu vzdolž Velikega zidu, prejemala plačo, stala veliko denarja in ni nič naredila. Čankajšek je dobil tudi informacije, da obstoja tihi sporazum med mandžursko vojsko in Čansuljanom in rdečo komunistično armado, odnosno sovjetsko Rusijo, ki je s pomočjo agetov Komin-terne lako rekoč gosj>odarila v teh krajih. Zato je Čankajšek sklenil, da bo Čnnsuljanovo armado premestil drugam, kjer bo kaj opravljala, borbo proti komunistom pa da Ik> osebno vodil, odnosno jo poveril generalu, ki bo njegovim poveljem poslušen.
Očividno je Čansuljan čutil, da gre sedaj za njegovo kožo. ali pa vsaj za njegovo oblast. Zelo verjetno je, da je bil res v zvezi s komunističnimi agenti Kominternc v Moskvi in v zvezi tudi s so-
—— Domači
Narodne zastave
in državne zastave
Tednik »Narodna svijest«, ki izhaja v Dubrovniku, je v 48. in 49. številki prinesel razpravo z naslovom »Kdo mora izobešati državno zastavo in kdaj — kdo sme izobešati srbsko, hrvatsko in slovensko zastavo in kdaj?« Ker je to vprašanje še vedno v u|>ravnem oziru precej zamotano, prinašamo v izvlečku glavne misli razprave:
Dašnanji »Zakon o imenu in razdelitvi kraljevine na upravna področja« in »Zakon o praznikih«, oba iz leta 1929, določata, kdaj in kje se mora izobesiti državna zastava. — Upravne oblasti teh predpisov nikoli niso točno založile, zato so se v več primerih nepravilno uporabljali.
»Zakon o imenu in razdelitvi kraljevine na upravna območja« se nanaša samo na uradne ustanove; § 29 o ustanovitvi banovin določa, da se smejo izobešati le državne zastave. Nič pa ne govori ta zakon o tem, da velja ta odredba tudi za državljane in samoupravne urade, tudi ne pravi, da so prepovedane narodne zastave, srbska, hrvatska in slovenska. To je le obča določba za državne oblasti, ki jo do|)Olnuje istočasno izdani iZakon o praznikihTa pravi v § 9: »Na državne praznike se sinejo na zgradbah izobešati samo državne zastave. Ob teh dneh se morajo izobesiti državne zastave na vseh državnih in samoupravnih oblastvih, kakor tudi na zgradbah ustanov javnopravnega značaja, v mestih so vsi • lastniki zgradb dolžni izobesiti državne zastave.«
Iz tega sledi: Državno zastavo je treba izobešati dne H. sept. in 1. dec., to pa samo na državnih uradih, banovinskih in občinskih zgradbah, na javnopravnih zgradbah (bolnišnice, ...) in na zasebnih hišah v mestih, ne pa po vaseh. Ker je s tem zakonskim predpisom določeno, kdo in kdaj mora izobešati državno zastavo, to pomeni, da ostale dni tudi državna in samoupravna oblastva in javnopravne ustanove in lastniki zgradb po mestih niso dolžni izobešati državne zastave. Sicer zakon ne bi določil, kdaj in kje se mora izobešati državna zastava.
Zakon o občinah v § 136 točno določa, kateri kraji se smatrajo za mesta. Takih krajev je v vsej državi 73, v Sloveniji Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Samo v teh mestih morajo hišni lastniki na dan 6. sept. in 1. dec. izobesiti samo državno zastavo. Za vse ostale, dni pa jim to ni ukazano. Vsi ostali hišni posestniki v državi pa tega nikdar niso dolžni storiti, tudi na ta dva državna praznika nc. kakor je tudi niso dolžni izobesili zasebniki, zasebni uradi, pisarne, cerkve, ker tega omenjeni zakon od njih ne zahteva.
Zakonodajalec je hotel s temi določili dati državni zastavi poseben značaj kot simbolu države, ki združuje Slovence, Hrvate in Srbe. Hotel ji je pridržati posebne dneve in taksativno določiti, kdo jo sme izobesiti, da bi se je ne posluževal vsakdo, kadar in kakor bi hotel. Zakon nikomur drugemu ne daje pravice, da bi rabil največji simbol državne skupnosti razen v § 9 omenjenih oseb, ustanov in oblastev. Ukazal pa je tudi tem samo na dva dni v letu, na oba državna praznika. Iz besede »sanio< v § 9. tega zakona sledi, da smejo te pooblaščene osebe, ustanove in oblastva na druge dni izobešati tudi svoje narodne zastave, na ta dva državna praznika pn ne. Ni nobenega zakonskega predpisa, ki bi prepovedoval izobešanje slovenskee, hrvatske nli -srbske narodne zastave. Vse srbske občine smejo na svojih zgradbah izobešati srbsko, hrvatske hrvatsko, slovenske pa slovensko zastavo, razen na dan (i. septembra in I. decembra, ko morajo izobesiti samo državno zastavo. — lz dobrega poznavanja zakonskega besedila in volje zakonodajalca sledi, da izobešanje narodnih zastav, srbske, hrvatske in slovenske ne samo, da ni nikjer prepovedano, ampak je tudi določeno, kdo in kdaj je dolžan in upravičen izobešati državno zastavo.
Po tej razlagi so upravne oblasti večkrat napak ii|iorahljale zakonske predpise, ko so r globami kaznovale tiste, ki so izohešnli narodne zastave, čeprav za to dejanje ni kazenske sankcije.
Tako dubrovniška »Narodna .svijest«. Morda bi bilo prav, da bi so še kak slovenski pravnik popečal s leni vprašanjem in ga razjasnil, da bodo ljudje o tako važnem zakonu pravilno poučeni.
„Jutro" kliče na odgovor
■Jutru* se je zazdelo, dn mi nismo dovolj slovesno in dovolj veličastno proslavili desetletnice Pašičeve smrti. Kot »nacionalno glasilo« je jiisn-rilo in' pisarilo, kakor bi hotelo »merodajnim krogom« dopovedati, kako i. veseljem bi pograbilo priliko, da bi slavilo... prirejalo sprevodp in proslave... in se z veseljem spominjalo dni. ko je bil pri nas uveden preljubi jns-arski centralizem, samo če hi »inerodnjni krogi < izprevideli, kako nujno potrebna je hitra rešitev iz politlčne-
vjetsko vlado, ki ji naraščajoča moč Kitajske pod vodstvom protikoinunistično orientiranega Čankajšeka ni j«) volji, tem manj, ker stoji Čankajšek na pravilnem stališču, da se je treba z. Japonci sporazumeti, skleniti ž njimi mir, potegniti meje, ne pa se z njimi boriti v neenaki borbi, ki mora voditi le do končnega razpada vsega Kitaja. To stališče, modro in državniško, maršala Čankajšega, mu je nakopalo mnogo nasprotnikov, predvsem v vrstah starih generalov, ki Japoncev ne marajo in ki so morda tudi že začeli škiliti proti Čansuljanu kot bodočem voditelju Kitajske. Morda so tudi čutili, da se bliža konec deset let trajajočega rojianja in konec tudi njihovi veljavi. Pod vodstvom Čansuljana pa je še upanje, da se bodo roparski |io-hodi Sirom Kitaja morda le še lahko nadaljevali.
Državni udar, odnosno grdo izdajstvo Čansuljana mora vsakega, ki pozna nesebično tvorno delo Čankajšeka, j>od katerim se je Kitaj začel krepko dvigati iz razvalin, ogorčiti. Se le pred nekaj tedni so po vsej Kitajski slavili 50-letnico tega velikega državnika modernega Kitaja. Ako se Čansuljanova pustolovščina posreči s pomočjo rdečih naredbodavcev, potem lahko rečemo, da je Kita.ju nafiočil dan nacionalne nesreče, čansuljanu so slabo svetovali, ko so ga pripravili do tega, da je izdal svojega šefa in tako dodal svoji man-džurski sramoti, ko je Mandžurijo tako rekoč brez bojev prepustil Japoncem, še novo, ko prodaja svojo domovino Kominterni, ali še boljše, Rusiji in Japonski, da jo vporabita kot krvavo bojišče za medsebojne obračune svojih imperializmov.
Gornje misli švicarskega lista potrjujejo ludi najnovejša poročila, ki pravijo, da je Čansuljan zares v službi Moskve, saj je kot pogoj za sporazum s svojo vlado v Nankingu zahteval, da se takoj jiodiHŠe zvezna pogodba nted Kilajem in Rusijo in da naj se takoj prekine vsaka protikomunistična jiropaganda nn Kitajskem, vojaki komunistične armade pa naj se včlenijo v kitajsko nacionalno armado... Koinintema jo uničila Španijo... Sedaj je na vrsti Kitaj.
odmevi —-
ga zajiečka in če bi hoteli namigniti, da je »Ju-trova;. jns-družba v državi še potrebna. Vse je izzvenelo kakor vdana ponudba: Gospodje, če potrebujete piokornega kričača, samo namignite, l>o-sle videli kako bomo mi proslavljali, ti klerikalci so pa stari separatisti... — Ko vse ni nič ]>o-magalo, nas jc pn kratko in malo založilo naravnost glavnemu glasilu JRZ, »Samoupravi«, češ, v zadnji klopi države sedi nekdo, ki se je v znak proslave prepočasi vzdignil, jns-arji smo bili pa vsi pripravljeni planiti kvišku, pa ste nam poza-bili reči. Potem pa je Samoupravo« še pozvalo, naj nas pokliče na odgovor in v torkovi številki je povedalo, da »sedaj čaka, kaj bo rekla .Samouprava'.« — Zopet primer, ob katerem je bilo glavno glasilo JNS in zadnji zagovornik centralizma bolj papežko kot papež, ker se utegne zgoditi, da ho še dolgo čakalo na odgovor in na našo kazen, mu svetujemo, da v slovenskem kulturnem življenju ne bo zazijala praznina, naj priredi slovesne obletnice v spomin dr. Tavčarju in dr. Žerjavu. potem naj pa ves jns-arski tisk, zlasti bel-grajskega, le krepko |>rime za ušesu, če ne bo sodeloval z dovolj širokimi usti. Samo s kratkimi noticami naj se ne zadovolji, kakor sedaj ščuva >Samoupravo«, naj ne bo zadovoljna z našim člankom. v katerem smo o rajnkem -Pašiču povedali, kaj je bil za državo in Slovence.
Slika gospoda bana
Založniško podjetje v Belgradu »Narodno djelo« toži sarajevsko liansko upravo za lepo vsoto 300.000 din. To vsoto mu imenovana banska uprava dolguje še iz časov banovanja za JNS in g. Jeftiča mnogo zaslužnega g. Velje Poj)oviča, ki je pri omenjenem podjetju naročii slike svojega obraza in postave za jiodrejene občine. Banska uprava je pri tem naročilu prevzela subsidiarno jjoroštvo, slike pa je občinam prodajala po 600 dinarjev, Čeprav so po ocenitvi sarajevske »Pravde« vredne največ po 60 din. Pravda teče pred sarajevskim sodiščem, sedaj gre za ugotovitev, kakšne narave je jioroštvo kr. banske uprave in v čem je utemeljeno.
Neprisiranost nekdaj in sedaj
V	nedeljo je bil občni zbor >Zveze kulturnih društev«, ki je |)okazal, da je »kljub težkim časom bilanca delovanja ZKD visoko aktivna«. Toda ta tožba in priznanje obenem ni toliko zanimivo kakor zgolj priznanje, da je kraljevska banska uprava »ZKD« darovala 300 din. Prav, nimamo nič proti temu, kulturna društva so vredna in potrebna podjiore. Ne moremo pa se premagati, da se ne bi z bridkostjo spomnili tistih let, ko Prosvetna zveza ni dobila niti beliča iz javnih blagajn in je bila slednjič še razpuščena, ker se ni dala vpreči v voz za kričače takratnega režima.
Pred kratkim smo brali, da je kmetijski minister zadrugam delil podpore. Vse zadruge oziroma njihove osrednje organizacije so dobile delež, ki na nje po številu članstva odpade. Prav, država je dolžna zadruge podpirati. Zopet se ne moremo premagati, da se ne bi z bridkostjo spomnili let, ko največja slovenska zadružna organizacija, Zadružna zveza, ni dobila iz javnih blagajn niti beliča, vsem drugim pa so obilno tekle državne jjodpore. Rila so leta, ko je država, oziroma režim iz državnih sredstev dajal podporo za vse učence zadružne šole, ki sc jih poslale druge zadruge, razen za tiste, ki jih ] - poslala Zadružna zveza. — Veseli nas, da je sedaj ab javnih sredstvih zmagalo načelo iiepristranosti in da dobivajo podpore vsa kulturna društva in vse zadruge. Prav vsled tega pričakujemo, da ne Im> izšel noben letak več, ki bi govoril o ^preganjanjih« in o »omejevanju svobode«,
„Jezik očistite peg"
V	Zagrebu so ustanovili društvo »Hrvatski jezik«, ki naj bi pazilo, da se bo zlasti v javnosti uporabljal jiravilni in čisti hrvatski jezik (napisi na ulicah, radio, trgovsko dopisovanje, javne listine itd.). Danes pa se Hrvatski dnevnik« pritožuje, da to društvo na zunaj še ni pokazalo nobenega znamenja, da deluje. Vse je ostalo pri starem in jezik sc z ritmom naglega življenja mrcva-ri naprej. Ob tem »Hrvatski dnevnik navaja nekatere izraze, ki so službeno že splošno v rabi in ki izpodrivajo bolj ali edino hrvatske izraze. Tudi šola se je odtujila hrvatskemu jeziku in polagoma uvaja izraze, ki niso hrvatski. Ne samo, do so se za mesece mesto lepih hrvatskih izrazov uvedli latinski (tu bo pa težko iz decembra priti nazaj na hrvatski »prosinac« ali slovenski »gruden«, nli iz januarja na »siječanj« nli naš bivši »prosinec«), tudi na drugih področjih se izpodriva hrvatski jezik. Tako beremo mesto svjedožha — svjedočan-stvo, mesto biljega -— taksa, mesto bfl.jegovati — taksirati državnoin taksenom markom, mesto plača — plata, ineslo rasjjored sali — raspored časo-
va. mesto upute — uputstva, mesto jiorezna polvr-
V
Iz Španije
Pariz, 17. dcc. b. Sedem nacionalnih narodnih poslancev, ki so odšli na informativno potovanje v Kurgos in Salamnco, se je vrnilo iz Španijo v Pariz. Poslanci so izjavili, da v vseh krajih, ki jih jo zasedla nacionalna španska vojska, vlada najlepši red in mir. Vsi delavci so se vrnili na delo in tudi prometno zveze izborno funkcionirajo. Kljub premirju so francoski desničarski parlamentarci prepričani, da bodo nacionalisti kmalu popolnoma zmagali, ker imajo boljši ljudski material in so tudi bolj oboroženi od rdečih.
Na rdeči strani je- v zadnjem času francoski vojni material popolnoma izginil ter ga je zamenjal sovjetski. Število francoskih dobrovoljcev neprestano raste in se v španski rdeči armadi doslej bori že 15.000 Francozov in 25.000 Rusov. Na licu mesta so francoski parlamentarci ugotovili, da dobiva španska meščanska vojna vsak dan večji mednarodni značaj. Ker jo vsak dan bolj jasno, da bodo zmagali nacionalisti, se Francija vedno bolj upira prodajati in pošiljati vojni material v Španijo, ker je vsakomur jasno, da bo v slučaju nacionalne, zmage zelo mnogo izgubila politično in gospodursko v Španiji.
da — porozno uvjerjenje. mesto slijedeči — sije-deči... »Hrvaški dnevnik« navaja še več drugih izrazov, ki niso hrvatski, pa so kljub temu celo v šolah po Hrvatskem v rabi. — Kaj bomo k takemu čiščenju jezika rekli šele mi, ki imamo še vse drugačne izraze, ki se ločijo od obeh zgoraj navedenih, ki imamo ob srbski in hrvatski štainpi slovenski tisk, ob sv.jedožbi in svjedočanstvu izpričevalo, ob biljegu in taksi kolek in kolekovati. ob plači in plati plačo, ob rasporedu sati in časova urnik, ob uputah in uputslvih navodila, ob porez-nih potvrdali in uvjerjenjih davčna potrdila, ob slijedečem in sljodečeni sledeči itd. itd., skratka, svoj slovenski jezik, ki ga tudi »merodajni krogi« predrzno maličijo, kakor da bi vedeli, da se jim zaradi tega ni treba bati nič hudega. Toda za državo je dovolj hudo, če se narod v njej čuti ponižanega in zapostavljenega, prej ali sloj se to nad njo mašfciie. Zato je naša osemnajstletna zahteva po dejanski enakopravnosti naravna in jo ni mogoče odpraviti s kakimi tolažili. — j>Kam bomo ]>a prišli, ako se bo morala državna uprava posluževati treh jezikov,« bo dejal kdo, ki na vsakem javnem napisu,' v vsaki javni listini vidi svoj jezik na prvem mestu in je zaradi lega kar zadovoljen in niti ne opazi, da slovenščine večkrat niti zraven ni. Takim ozkosrčnežem je treba odgovoriti, da v Skoplju ne potrebujejo davčnih potrdil, naj kar imajo porezna uvjerenja sa taksama, v Gospi-. ču pa porozne potvrde sa biljnziina, nam pa naj dovolijo davčna potrdila s koleki. Če nas bodo še kaj dolgo tako hvalili, da smo najbolj kulturen, priden in pošten narod, kakor nas že celih osemnajst let, bomo kmalu izginili s sveta. Ali bi ne bilo škoda takega najbolj kulturnega, najbolj pridnega naroda?
Trgovinska pogodba z Madjarsko podpisana
Belgrad, 17. dec. m. Nocoj je bila podpisana v kabinetu trgovinskega ministrstva nova trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Madjarsko, ki dobi veljavo 1. januarja 1937. Nova pojfodba je zelo važna, ker urejuje- plačilni promet z Madjarsko ter olajšuje način medsebojne trgovine. Pogajanja so trajala delj časa, toda rezultat je plod obojestranskega napora, da se urede trgovski odnosi na način, ki najbolj odgovarja gospodarski strukturi obeh držav.
V skupščini
Belgrad. 17. dec. m. Skupščinska seja se je začela ob 9 dopoldne. Nato je tajnik prebral poročilo o vloženih interpelacijah na notranjega ministra. Ker so interpelanti zahtevali nujnost, je čirič vprašal zastopnika vlade, ministra Ko-žulja, ali nujnost sprejme. Ker je Kožulj nujnost sprejel, jo je sprejela tudi skupščina. Poslanec La-zič je vprašal predsednika, kaj je ukrenil, da se bo o govorih poslancev bolj točno poročalo v časopisju. čirič mu je odgovoril, da on nima pooblastila, niti da tisku kaj poroča, niti da bi mu prepovedoval poročanje.
Skupščina je prešla na dnevni red. Najprej je razpravljala o poročilu verifikacijskega odbora glede namestnikov onih poslancev, ki so bili obsojeni radi atentata na dr. Slojadinoviča. Razvila so je dolga debata. Seja je biia ob 2 ]x>poldne prekinjena in se je nadaljevala ob 5 j)opoldne. Dimi-trijevič je zahteval amnestijo Arnautoviča in tovarišev, češ da so vsi obsojenci imejitelji Kara-djordjeve zvezde. Ko je hotel govoriti tudi o kon-kordatu, ga je čirič opozoril, da bo o konkordatu lahko govoril, ko bo na dnevnem redu. Za časa ffovora Srpka Vukanoviča je. prišlo v skupščini do burnih prizorov. Govorilo je še več poslancev. Seja je trajala pozno v noč.
Plačilni promet s Švico
Belgrad. 17. decembra. AA. Ker je švicarska vlada odpovedala dosedanji klirinški dogovor z našo državo, je finančni minister izdal sklep, naj se s 1. januarjem 1937, če bi to tega dne ne sklenili novega dogovora, uredi plačilni promet v trgovinskih stikih s Švico na tale način: 1. naj se od 1. januarja 1937 uvozno nadzorstvo, odrejeno s sklepom od 6. aprila 1936, izvaja tudi proti Švici; 2. naj se trgovinske obveznosti domačih tvrdk do upnikov v Švici urejajo samo s polaganjem dinarjev pri Narodni banki po pooblaščenih zavodih s potrebno utemeljitvijo; 3. naj se dinarji iz točke 2. toga sklepa porabijo samo zu plačilo izvoza v Švico s pristankom Narodne banke; izvzete je samo plačilo pšenice, koruze in vsega drugega blaga, za katero izdaja samo Narodna banka potrdila o zavarovanju valute; 4. naj se po izravnavi klirinškega salda v Švico izvoženo blago plača samo s prostimi devizami, od katerih je treba eno tretjino ponuditi Narodni banki, dve tretjini |ia prodati na borzi za potrebe domačih uvoznikov; 5. naj Narodna banka izda za izvršitev tega sklepa potrebna navodila.
Betgrajske vesti
Belgrad, 17. dec. m. Za ravnatelja II. drž. realne gimnazije v Ljubljani, je postavljen profesor dr. Karel Capuder.
Brlgrad, 17. decembra. AA. V ministrstvu za telesno vzgojo naroda se je vršila konferenca strokovnih referatov. Najprvo so |>odrobno poročali referenti, ki so prisostvovali občnim zborom nogometne. plavalne in težkoatletske zveze in zveze ženskih športov. Ker je ministrstvo dobilo strokovnjake, bo z njihovo pomočjo v tesnem stiku s posameznimi Športnimi zvezami in bo podrobno obveščeno o njihovem delu, kar ho za nadaljni razvoj našega š|iorta velikega |ioniena. Daljo so govorili o ureditvi telovadišč v Belgradu.
Nov akademski dom -spomenik nadškofa dr. A. Jegliča
Z ustanovnega občnega zbora društva „Jegličev akademski dom"
Pravila so bila z nekaterimi korekturami soglasno sprejeta. Po pravilih so lahko redni člani kat. akad. starešine in kat. akademiki, podporni tisti, ki darujejo letno najmanj 100 Din ali mesečno po 10 Din, dobrotni enkrat vsaj '2000 Din, ustanovni enkrat vsaj 5000 Din in častni, ki si pridobe za društvo posebne zasluge.
Razgovor o delu je pokazal, da je bilo v akciji že zelo veliko dela. G. župnik Finžgar jc naglasih da so akademiki že sami izdelali tako lep načrt za delo, da se ga bo treba kar prijeti ln se truditi za njegovo uresničitev. Prva stvar ho dobiti stavbišče, izdelati načrte in poiskati denarne vire. Gotovo je v prvi vrsti dolžnost javnih oblasti in imovitih ljudi, da tej socialni akciji akademikov pomorcjo.
V debato so posegle še akademkinje z zahtevo, da je treba misliti tudi na doni za visoko-šolke. da so ga one prav tako, če ne še bolj potrebne. Odboru je bilo naloženo, da skupno z akcijo za akademski dom, vodi tudi akcijo za dom visokošolk.
Pri volitvah je bil soglason izvoljen naslednji odbor: predsednik g. župnik Finžgar, odborniki: dr. A. Gosar, ravnatelj dr. M. Rožič, prof. šolar J., Pukšič A„ I.eskovar L. in Ločniškar L. Nadz. odbor: dr. G. Pečjak, p. prior V. Učak, prof. Ovsenek, Hribar Tončka in Erjavec J.
Z velikim navdušenjem so zborovale! pozdravili novoizvoljenega predsednika. G. Finžgar je prevzel vodstvo in poudaril: Delo ne bo šlo gladko, a odkloniti je treba vsak pesimizem. S pogumom in vztrajnim delom se vse doseže. Od nas je odvisen uspeh, treba bo veliko med ljudmi govoriti in širiti idejo akademskega doma. Novi akademski dom bo moral biti središče, kjer se bo vzgajalo seme naroda — mlada katoliška inteligenca. Akademski dom naj bo žarišče slovenskega katoliškega gibanja, odkoder naj bi se širilo med ves slovenski narod.
Ljubljana. 17. decembra.
Včeraj je bil v Akad. domu ustanovni občni zbor društva Jegličev akademski dom«. Veliko število kat. akademikov, starešin, Jegličevcev in povabljenih gostov je skoraj napolnilo dvorano. V uvodnih besedah je preds. pripravlj. odbora Erjavec J. pozdravil navzoče, predvsem zastopnike Prosvetne zveze, Kat. akcije in kat. akademskih društev. Sporočil je tople pozdrave prevzvi-šenega škofa dr. G. Rozmana, ki iz vsega srca pozdravlja našo akcijo ln ji obljublja vso moralno pomoč in naklonjenost. Sicer sam pripravlja gradnjo novega semenišča, pa je mnenja, da je nov akad. dom prav tako potreben in bi zato ne bilo prav, če bi še dalje odlašali.
Poročilo pripravljalnega odbora je prebral predsednik. Narod, ki hoče narod tudi ostati, ki hoče uspešno krepiti svojo kulturno moč in rast, mora skrbeti za narodno zavedno, duhovno in telesno zdravo inteligenco. V današnjih razrvanih časih nam je idejno močne, miselne skupnosti, ki bi, sicer ob individualnih gledanjih v okviru kat. svetovnega nazora, dajala potrebno enotnost in vsakega posameznika vzgajala v samostojnega doslednega človeka, zmožnega narod na eni strani kulturno dvigniti in izobraževati, na drugi strani skrbeti tudi za njegovo inaterielno dobrobit. Zato je treba tako inteligenco vzgojiti v časil študija in zanjo tudi skrbeti.
Ce pogledamo v akademsko življenje po socialni strani, vidimo v kakšni bedi živi večina naših študentov. Slaba, nezdrava stanovanja, pomanjkanje hrane in obleke je v ozki zvezi s telesnim in duševnim propadanjem.
V. kat. shod v Ljubljani je 1. 1923 sprejel resolucijo, da naj se čim prej zgradi v Ljubljani vseučiliški dom in preskrbe še druga sredstva za strokovno in nravno vzgojo akademske mladine. Do zdaj take akcije nismo imeli. Pripravljalni odbor, ki je bil izvoljen lani na občnem zboru AZ se je za to idejo močno zavzel. Stopil je v stike z vsemi merodajnimi činitelji, si skušal zagotoviti denarne vire in zemljišče. Deloma mu je to tudi že uspelo. Prevzvišeni nadškof dr. Jeglič je sprejel pokroviteljstvo nad našo akcijo. Idejo novega akademskega doma smo skušali razširiti med ljudstvo in smo v ta namen prirejali igre po različnih krajih Slovenije.
Odločili smo se, da nosi novi dom ime pre-vzvišenega nadškola dr. Jegliča, ki je tri desetletja duhovno vodil slovenski narod, mu vtisnil pečat svojega dela in mu dal tudi prvo slovensko gimnazijo. Temu možu postavimo v svoji hvaležnosti spomenik njegovemu požrtvovalnemu, vztrajnemu in neustrašenemu delu za narod, spomenik njegovi ideji verskega, narodnega iu kulturnega preporoda slovenskega naroda.
Predsednik društva »Jeglič« ie naglasil nujnost novega akademskega doma. Žalostno dejstvo je, da v 17 letnem obstoju Jugoslavije še nimamo pravega akademskega doma. Vse sile moramo napeti za uresničitev te ideje. Društvo »Jeglič« vam obljublja moralno in gmotno pomoč. V društvu se je že ustanovila posebna sekcija, ki bo po svojih najboljših močeh pomagala pri gradnji spomenika včlikemu Jegliču. — Z vsem mladostnim elanom in veseljem so pozdravili akcijo še zastopniki akademskih društev Danice, Zarje, Savice, Kladiva, Akademske zveze, zagrebške Danice in Bistrice. G. predsednik se je vsem toplo zahvalil in izrazil veselje, da so vsa akademska društva in vsi akademiki s takim mladostnim navdušenjem pozdravili delo za nov »Jegličev akademski dom«.
Boj za krasote našega Pohorja
Pravda, hi spominja na fevdalne srednjeveške čase Veiifco razburjenje med planinci
Jutri dopoldne bo na mariborskem okrajnem sodišču prva razprava na tožbo veleposestnika ritmojstra Glantschnika in soproge, lastnikov graščine Fala, proti Slovenskemu planinskemu društvu v Rušah. Razprava jc za današnjo dobo prav značilna, saj dokazuje, da so še med nami ljudje, ki po svoji miselnosti spadajo še v čas srednjeveškega fevdalstva. Gre namreč za nič manj, kakor za vprašanje, ali bodo v bodoče
najlepši predeli našega Pohorja še dostopni
za vse ljudi, ki si iščejo oddiha v prirodi, ali pa samo za nekatere osebe, ki so slučajno lastniki dotičnega zemljišča, na katerem je narava ustvarila svoje krasote, kakor jih je na svetu le malo. Gre za dolino Lobnice, ki spada s svojimi krasnimi slapovi in brzicami med najlepše in najbolj privlačne točke vsega Pohorja, zlasti pa še za krasen slap Šumik, ki je po velikosti drugi na Štajerskem, dočim po svoji lepoti prekaša znani največji štajerski slap Savinje v Logarski dolini. Že v prejšnjem stoletju, ko turizem v naših krajih še prav nič ni bil razvit, je bil šumik znan med ljubitelji narave. Leta 1902. je podružnica SPD v Rušah kmalu po svoji ustanovitvi markirala pota, ki vodijo k temu slapu in takratni lastnik zemljišča, preko katerega ta pota vodijo, falski graščak Zabeo, ki je bil velik pospeševa-telj turizma na Pohorju, ji ni delal pri tem nobenih težav. Letos pa so se nenadoma pojavile na potih, ki vodijo čez Pohorje k Lobnici, table z napisi
»prepovedana pot«
in »do preklica dovoljena pot«. SPD v Rušah je v varstvo pridobljenih pravic in v interesu napredka turizma na Pohorju vložila zaradi teh napisnih tablic proti lastniku zemljišča, g. ritmojstru Glantschniku, tožbo zaradi motenja posesti. Nedavno je bila na licu mesta na Pohorju sodna obravnava, sodbe pa mariborsko sodišče dosedaj še
ni izreklo. Sedaj pa sta zakonca Glantschnigg vložila proti SPD v Rušah, ki jc te poti oskrbovalo in markiralo, tožl>o na neobstoj pravice rabe poti. V tej stvari je sedaj jutri, kakor že omenjeno, pri mariborskem okrajnem sodišču prva razprava. V svoji tožbi omenja tožitelj, da mu turisti delajo škodo na drevju, da mu vznemirjajo divjačino, da obstoja vedno nevarnost gozdnih požarov, da se moti izvrševanje lova itd. Poleg napisov »do preklica dovoljena poU in »prepovedana pok, ki zapirajo vse poti, vodeče proti dolini Lobnice in zlasti k Šumiku, pa je nekdo na najvažnejših križiščih tega zemljišča uničil markacije, v bližini lobniških slapov pa tudi orijenta-cijske napise, ki jih je dalo napraviti SPD v Rušah. G. Glantschnigg očividno zastopa stališče, da v gozdnih posestvih ne obstojajo takozvane »služnosti« glede poti ter se pri tem naslanja na za-kou iz leta 1853., ki ne priznava roka 30 letne zastarelosti. Pri tem pa g. Glantschnigg očividno ne pomišlja, da predstavlja danes
Pohorje najvažnejši turistični center
vse slovenske Štajerske, da so na njem v tujsko-prometne svrhe investirani ogromni narodni ka-pitali in neumorno delo celili generacij. V slučaju, da bi pred sodiščem uspel, bo gotovo svojo namero izvršil ter bo zaprl vsa pota, prelaze in dostope na Pohorju, ki gredo čez njegovo zemljišče. Brez dvoma pa bi mu v tem pogledu sledili tudi nekateri drugi lastniki pohorskih gozdov in tako bi bile kar naenkrat vse pohorske postojanke blokirane ter zaprte za turistični promet. Da pa v takih vprašanjih danes ne morejo več odločati samo zasebni interesi, četudi so podkrepljeni s takimi trditvami, kakor »oviranje lova je jasno. To predvideva tudi naša nova uredba o turizmu, ki v svojem 13. členu pravi, »da se morejo razlastiti v svrhe turizma in v korist občine potrebna zemljišča in objekti in ustanoviti potrebne služnosti.«
Tako delajo ljudski župani
Ribnica 17. decembra.
Župan, ki ga je ljudstvo izvolilo, da v njegovem imenu upravlja občinsko imovino, gospodari z denarjem, ki ga ljudstvo sklada, skrbi za napredek občinskega gospodarstva, za red in mir v občini, ne sme sesti na stol, odzgoraj gledati na svoje občane in gospodovati nad njimi. Tudi se ne sme zapreti v svojo pisarno in skrivaj med štirimi stenami gospodariti z občinskim imetiem dočim ostali občani ničesar ne vedo, kaj se v obiini dela in kako se dela. Ni dovolj, ako za to ve le občinski odbor, ampak vedeti morajo tudi občani in imajo do tega pravico, ker prispevajo k skupnim potrebam. Tako občani tudi smatrajo občino za svojo zadevo in svoj forum.
Po teh načelih so ribniški občani z veseljem pozdraviil misel, da je župan g. Davorin Onič v nedeljo dne 13. t. m. sklical oblane k informacijskemu sestanku. Udeležilo se je sestanka toliko občanov, da je bila dvorana Hranilnice prav polna, kar kaže veliko zanimanje, ki ga ima ljudstvo za občino in občinsko gospodarstvo.
G. župan je poročal o dohodkih in izdatkih občinskega proračuna, o ubožnem skrbstvu in skladu, o elektrifikaciji še nekaterih naselbin v občini, o šoli m njenem proiačunu, o izvršeni priključitvi Nemške vasi m Žadelja k ribniški občini, o nastavitvi občinskega redarja in uslužbenstva, o delu za razširitev vodovoda, posebno sedaj ko se nastani v Ribnici vojaštvo, o akciji za premestitev sedeža okrajnega glavarstva v Ribnico, o načrtu za občinska javna dela v bodočnosti, o občinskih in državnih cestah, o regulaciji Bistrice in Sajevca, kateri poslednji se s pomočjo banovine že regulira, o izdajanju živinskih polnih listov, o določbah o ometanju dimnikov, o uredbi za pasji davek, o nakaznicah (uputnicah) za prevoz koruze, o škodi, ki jo mora poravnavati občina za drevesca ob državni cesti, ki jih zlikovci pokvarjajo itd.
Občani so bili s pojasnili in navodili nadvse zadovoljni, ker so mogli tudi sami sodelovati pri prizadevanju za blagor občine, in so izjavljali, da šele po tem sestanku, ki je bil prvi te vrste v Ribnici in je trajal skoraj dve uri, vidijo, kaj in koliko se v občini dela. Saj to vedeti imajo tudi pravico, ker je občina od nekdaj ljudstvu najbližji parlament, za katerega se je zavzemalo že takrat, ko je zasedal še pod vaško lipo, vsakemu občanu dostopen. Ker so občani sami videli, da se v občini veliko dela, bodo tudi znali ceniti vse razne zakotne kritike. Občani si želijo še takih sestankov, kjer župan razgrne vse karte pred očmi davkoplačevalcev in volilcev. Za prvi sestanek so vsi občani g županu hvaležni.
Hišnim poslom-vlagateljem
bo 18. t. m izžrebala Hranilnica Dravske banov ne, Liubliana več nagrad po Din 200 —, Din 100 -, in Din 50'—. Tisti posli, ki imajo pribranilmci vložene vsai 6 mesecev svoje prihranke, nai do opoidne 18. t. m. prediože pri bla-gaini hranilnic« svojo hranilno in poselsko knjižico.
Javna kuhinja za brezposelne v Zagoriu
Včeraj popoldne je ban g. dr. Marko Natlačen sprejel deputacijo litijskega okraja, katero je vodil predsednik okrajne organizacije JRZ g. Hinko Lebinger, župan iz Litije. Deputacija je med drugim prosila g. bana, naj bi tudi letos nakloni! pod-|>oro za javno kuhinjo za brezposelne v Zagorju. G. ban je takoj odobril kredit v znesku 50.000 Din kakor lani. Kuhinja bo zato začela delovati že v soboto, 19. decembra. Vsaj enkrat na dan bo dobivalo hrano okrog 250 brezposelnih. Zagorske brezposelne je v deputaciji zastopal rudar Jože Eberl. Z otvoritvijo te javne kuhinje, katero bo vodilo županstvo v Zagorju, bo najbednejšim vsaj čez zimo, ko ni javnih del, mnogo pomagano in beda omiljena.
— V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otokom jeter, je
pravi blagoslov naravna »Franz-Joselova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Joselova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito.
Osi. rog. S. br. 30474/aS.
Usoda slovenskega radarja:
Očeta devetih otrok zasuto
MeSTica, 17. decembra.
V tukajšnjem svinčenem rudniku, ki je last angleške »Centraleupean Mining Lid« se je davi rano pripetila strašna nesreča, ki je tem groznej-ša, ker je vzela deveterim otrokom očeta in hranilca, potem ko jim jc mati umrla že I. 1934.
Ko je davi 52 letni Franc Forštnar, ki dela pri rudniku že celih 31 let, šel na svoj redni šiht v rov revirja sv. Helene in je ravno začel kopati ter utrjevati svoje »obzorje«, da bi lažje vrtal in odstranjeval rudo. se mu je po čudnem naključju v rovu ravno nad glavo odlomila ogromna skala, ki je treščila naravnost nanj in ga takoj zmečkala. Slišal se je grozen tresk, skozi njega pretegnjen vzklik, ki pa je zamrl v padanju proda. Forštnar je bil trenutno sam na svojem obzorju ', tako, da nesreče nikdo ni videl s svojimi lastnimi očmi, toda grmenje proda, ki je zasipal rov, kakor tudi v srce segajoči vzklik nesrečnega rudarja, sta kaj knalu privabila delovne tovariše iz bližnjih »obzorij« in rovov, ki so takoj začeli razkopavati zrušeno kamenje, a so po kratkem delu osvobo-j dili izpod ruševin mrtvega Forštnarja. Nesrečnega rudarja so zanesli na njegov dom pri Sv Heleni rudarji sami in ga položili v njegovo r.?vno hišico, kjer sedaj leži med zimskim zelenjem Pece, gorečimi svečami, jokajočimi deveterimi otroii in potrtimi rudarji, ki prihajajo od vseli strani kropit svojega nesrečnega tovariša.
Rudniške oblasti so takoj napravile prvo preiskavo, ki ji lio sledila še druga, uradna. Rovi mežiškega svinčenega rudnika so vedno veljali kot varni, ker je podjetje zelo pazilo ua to, du so bili vsestransko zavarovani. Rov je pregledal in-ženjer še tisto jutro in tudi ponesrečeni Forštnar, I ki je bil znan kot eden najboljših izvedencev v kopanju svinčene rude in v utrjevanju obzorij«, je pred začetkom dela opravil predpisane oglede. Bilo je vse v redu. Zdi se, da je morala kakšna vodna sila razmočiti skalo, ki jo je zrahljajo tekom tednov in mesecev in jo je kopanje v rovu sprožilo ravno v usodnem trenutku, ko je stal Forštnar pod njo in si utrjeval svojo postojanko. Nesreča je tem hujša, ker se že dolga leta v mežiškem rudniku ni zgodila "kakšna večja nezgoda v rovih, tako vzorno so urejevani in nadzirani.
Uprava rudnika, ki je pokazala, kako se sa-
ma čuti prizadeto po nesreči in kako ji gre usoda nesrečnega rudarja in osirotelih otrok, od katerih je najstarejši sedaj star sicer že 28 let, a je najmlajšemu komaj 6 let, na srce, je odredila, da bo pogreb, ki bo v soboto popoldne v Crtii, kar najbolj svečan na stroške rudnika in z udeiežt.c vsega osebja. Rudarji imajo pol iihta prosto (plačano), da se morejo udeležiti pogreba. Uprava rudnika je nadalje obvestila svojce, da bodo otroci deležni vse skrbi, da se jim bo takoj začela izplačevati rentnina in da bodo deležni tudi šo drugih ugodnosti od strani družbe, da bodo preskrbljeni, dokler ne pridejo sami do svojega rednega zaslužka.
Forštnarjeva družina, ki jo živela tiho in skromno visoko gori pod pečinami Pece, je uživala velik ugled med rudarskimi družinami kot pridna in poštena delavska obitelj. Sočutje ž njo je sedaj še večje in je ganljivo gledati rudarske matere, ko se zbirajo v »grabnu sv. Helene« in objokujejo nesrečnega očeta in osirotele otroke ter tudi po svojih skromnih močeh že dejansko pomagajo, da bi udarec, ki je silen, vendar ne bil pretežak.
Kakor znano leži rudnik mežiške svinčene — rudokopne družbe med Mežico in Črno pod tako-imenovano Podpeco, ki je nizko predpogorje pred visokim skalnatim grebenom Pece. Iz Mežice vodi skozi vso Podpeco prav do 'grabna sv. Helene« širok rov, ki služi za prevažanje svinčeno rude iz revirja na helenski strani in revirjn pod Igr-čevo kmetijo do livarn v Žerjavu. Od lega osrednjega betoni ranega odnosno v živo skaio vseka-nega udobnega rova, ki ima ozkotirno železnico, se cepijo potem posamezni rovi revirjev Sv. Helene, Podpece in Igrca. Nesreče v tem rudniku so zelo redke, posebno odkar jih imajo v rokah angleški podjetniki, ki so se izkazali za zelo socialno čuteče podjetnike in so mnogo dobrega uvedli, odkar so po prevratu rudnik prevzeli od avstrijske l?leibergwerkgesellschaft. Rudnik je za časa najboljšega razmaha imel do 1.200 rudarjev, livarne in čistilnice so zaposljevale tudi več sto delavcev in delavk. Obrat je dandanes nekoliko skrčen, toda tudi danes je rudnik še vedno skoraj edini prehranjevalec velikega dela prebivalstva velikih goratih in nerodovitnih občin Črne in Mežice.
Pismo z južne zemVe
Buenos Aires 14. novembra 1936.
2e pred letom je padla beseda o imenovanju g. dr. Iz. Cankarja za ministra v Buenos Airesu, 2. novembra na vernih duš dan smo ga pa zares pričakovali. Ob 10. uri, tako so rekli pride »Oce-ania«. Dobro. Torej ob pol 10. bomo tam. Pa je Že tako, da niso samo »jagri« dobri za potegavščine, tudi mornarji jih znajo... G. odpravnik poslov dr. Stojanovič in uradniki, g Doktorič, stopniki društev in odličnejše osebe naše kolonije so hiteli v pristanišče. Toda, spaka, ali m ze tam dimnik »Oceanije? Seveda, kajpada. Saj je že ob 8. uri prišla... Ti pesjanska zadeva! Pa smo pripravili tako lep šopek iz nageljnov in rožmarina, da bi mu ga izročila Laknerjeva Angelca v prvi pozdrav, slovenski pozdrav v tujim... Se je vihrala na ladji jugoslovanska zastava, kar smo z veseljem ugotovili - naša zastava - na italijanski ladji, ki so jo prav kmalu na to umaknili, ker nažega ministra že več ni bilo na ladji
Silna zadeva, da je kaj. Sai vemo, kako nestrpno vsak čaka, kako željno gleda, če bo našel med pričakujoče množico človeka, ki mu .bo po dolg, vožnji in kot v začetek dopolnitve tisočerih želja vedel prijazno besedo v pozdrav Vs; so se pozdravili s svojci, si toplo stisnili roke, in naš željno pričakovani je zastonj tekal prijaznega pozdra-
va..	. . ,
Pa smo ga kmalu našli v camarmci in smo
pohiteli. Sicer nekoliko pozno, a vendar s toplim pozdravom smo popravili zamujeno Nageljčki in rožmarin in lepa beseda ga je vzradostiia. Kakih
20 06eb je obkolilo g. ministra, ki je brez neprilik srečno stopil na to zemljo, kjer upamo, da bo z obilnim uspehom vršil veliko poslanstvo, ki ga med nami ima.
Tukajšnje časopisje je isto jutro že objavilo zelo pohvalne dopise in prineslo tud! sliko našega ministra g. dr. Iz. Cankarja. Navedli so najpomembnejše njegove spise s povdarkom, da uživa v učenem srednjeevropskem svetu sloves priznanega učenjaka, literarnega in umetnostnega kritika in zgodovinarja. Posebej poudarja »Razon«, .umerjen desničarski list. da je novi minister osebni in idejni
firijalelj dr. Korošca, notraniega ministra, vodite-ja sloven.-ke politične stranke in da je bil tudi urednik vodilnega dnevnika »Slovenca«.
Pa imamo tudi osebnih zanimivih novic. Ob koncu šolskega leta se morejo tudi otroci slovenske matere pohvaliti z lepimi usnehi. Tako je n. nr. g. Leon Lah, doma iz Sv. Helene na Pertoči. dobil na vi?oki trgovski šoli »Carlos Pellerini« drugo premijo. Med vsemi je bil on edini tujec in je dosege! med 30 sošolci drugo mesto.
Vseh svetih in vernih duš dan! Ne le vsaka 6tvar. tudi vsaka dežela po svoje Bogu da'e čast. Kriizanteme. bele, nekako žalostnoskrivno^tne. krasijo doma grobove rajnih in cveto na oltarjih, ko se mrko vleče jesencka megla čez slovensko zemlio
Prvo zelenie zgodnje pomladi prinpso s svetno bularo k blagoslovu, prvo vinsko mladiko nese vstali Zveličar v proces-ji. .
Tukaj nosiio rainim na grobove liliie m dehteče vrtnice, na božii grob na polaga;o krizanteme. ko pojo velikonočni zvonovi. 7ato pa imamo šmar-nice sedaj in ne v tnajniku. Od 8. novembra do S. decembra, ki jc praznik mladine, praznik prvega
svetega Obhajila. Toda... ni da bi primerja! tukajšnji majnik z našim slovenskim Podobno je, da ima lepa melodija doniovim:ko pravico le v operi in gledabšču in lam, kjer mora Bog vstran obrnili svoj pogled. V cerkvi se zadovoljijo z mjav-kanjem ... In zalo seveda tudi naravno, da cerkve niso ta me=ec nič bolj obiskane kakor druge čase.
Kot kaplan na župniji imam seveda tudi »šmar-nice«. Pa sem moral preteklo nedeljo kar usta zapreti našim pevkam, zakaj, če je šlo meni skozi ušesa, ki mi niso drugi nikoli priznavali najfinejšega čuta za to. potem je bilo še marsikomu za žolč. Mariji pa tudi ne kaj v čast..
In sedaj zobljemo ... češnje Ne jaz. So namreč precej drage Kakih 15 do 20 Din kg bi pršlo. Da v tukaišnii bližnji okolici ni tega sadeža, to vem. Menda pridejo doli od Mcndoze in iz prov. San Yuan.
Kromoir bo že kmalu cvetel tistim, ki so ga prav zgodaj sadili
Pravijo, da je letošnje leto zelo čudno. Da ni navadno tako hladnih dni v tem času, kot smo iih imeli in iih še imamo, da bi zjutrai skoraj padlo do n:čle. čenrav ie popoldne 20 stopinj C in še čez nad ničlo.
18. oktobra smo imeli zelo [x>?rečcno cerkveno slovesncst, srebrno mašo g. Poktoriča. Saj veste, da mora biti zmeraj kaj no«cbnega. Ce ne pa se ne splača živeli. In to tudi ni vsak dan. da bi se slavile 6rcbrne mase. lako se je oni dan nabralo Slovencev od vseh strani, da je bilo veselje. Gotovo iih je b lo kakih 500. ki so s številno udMež-v) dokazali, da je ona kapela prekratka in preoz.a čc bi hoteli kaj pridno prihaiati Tako je povedal g. Doktorič, da bi vse lep'e >n bolj z veseljem za-
13
I svoj jubilej na Sveti Oori, pa je vseeno za nas il to lep in prijeten praznik, ki nas je tako lepo združil, ne le vse Slovence — bila 6o zastopana razen enega vsa slovenska društva, —• tudi Hrvatje so bratsko prišli k nam in smo tako imeli res vesel dan, ki smo mu dali še več vsebine s skupnim kosilom, na katerem smo uganili, da bi hoteli slaviti zlato maio 6lavlienčevo na Sveti Gori, na grobu dr. Sedeievem. Slavnostni govornik v cerkvi je bil g. Kastelic, ki jc tako lepo pokazal trnjevo pot dnhovskega življenja ob zgledu domoljubnega pretoka Jeremija ob besedi Gospodovi.
Da, saj je res! Kaj pa počno sedaj, ko so tam kar trije slov. duhovniki? Upravičeno vprašanje. Tarokiramo že ne, pa tudi ni časa, da bi šli »K Janezu« na pol litrčka. Naša fara je velika, dolga in široka in se nam niti ni treba kaj pregovarjati. Tako je torej sedaj, da bo g. Jože Kastelic iskal »izgubljene brate«, ki so se v »egiptovski« deželi prejx>lni kruha izgubili po širnih planjavah te neskončne zemlje tja do And in dalje na jug in na sevei\ Izhodišče njegovemu delu bo Rosario. G. David Doktorič bo zastavil brazdo v Montevideu v državi Urugvay. kjer je kakih 500 Slovencev in do 10.000 Hrvatov. Jaz bom pa iskal za našimi, ki si služijo svoj košček kruha v tem modernem Babilonu.
Pretekli mesec smo imeli ljudsko štetje. Samozavestni »jx>rterni« (mestne srajce) so bili prepri-čani, da bodo jx>nosno rekli, da jih je še vsaj 3 milijončke. Pa bi bilo treba, da bi nekatep napravili tako kot »trdoživ«, ki pravijo, da se kar od jeze napihne in poči in sta iz njega dva in še več. Štetje je pokazalo le 2,383.000 oseb.
Hladnik Janez.
Drobne novice
Koledar
Petek. 18. decembra: Kvatre. Grarijan, škof, Teotim.
Novi grobovi
-j- V Ljubljani je umrl g. Franc Buean, strojni mizar. Pogreb bo v petek ob 4 popoldne. Naj v mini počiva! Žalujočim nase iskreno sožalje!
Na zlato n@d@!!o
vas vabi na obisk naša
stalna božična razstava
ki je bila te dni spopolnjena z novodošlim blagom.
Izkoristite nedeljsko polovično voznino in oglejte si razstavo!
F. KOLLMANN MESTNI TRG
Osebne vesti
— Doktorat tehnične vede si je pridobil dne 15. dec. 1936 na tehn. visoki šoli v Berlinu-Chlrt. g. dr. dipl. ing. Faganelj Grozdan iz Ljubljane. Mlademu znanstveniku, ki je že dve leti v službi v veliki strojni tovarni v Berlinu, iskreno čestitamo z željo, da bi svoje zmožnosti uporabil v prid svoji domovini.
= Odlikovani so z redom jugoslov. krone III. razr. orož. polkovnik Gustav Štajnfl; z zlato kolajno za vestno vršenje službe orož. narednik vodnik II. razr. Anton Godec, mornariški narednik vodnik III. razr. telegrafske stroke Rudolf Napolič, redov Fric Ervin in voj. drž. mojstra Franjo Pap in Slavko Brnčič; s srebrno kolajno za vestno vršenje službe voj. drž. mojster-dnevničar Julij Gilman; z redom jugoslov. krone V. razreda rez. peh. jioroč-nik Anton Juteršnik; z lato kolajno za vestno vršenje službe rez. inž. narednik-dijak Nikolaj Šer-cer; z redom jugoslov. krone III. razr. inženir dr. Jan Dubovi; z redom sv. Save III. razreda ravna-tel jdrž. tvornire svile Alfonz Hribar in z redom sv. Save IV. razr. pomočnik ravnatelja drž. tvor-nice svile Vilko Horvat.
—	Napredovanja rezervnih častnikov so objavljena v zadnjem »Službenem vojnem listu« stran 2523 -2552. Ker nam primanjkuje prostora, žal ne moremo priobčiti vseh ukazov o napredovanju. Interesentom je list na vpogled pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožniških postajah.
—	Velik naval na obrtno sodišče v Ljubljani. Pod okriljem okrožnega sodišča v Ljubljani je ustanovljeno posebno obrtno sodišče, ki v bistvenem delu razsoja mezdne spore med delodajalci in delavci v smislu obrtnega zakona. Sodišču predseduje s. o. s. g. Anton Avsec, k razpravam pa sta pritegnjena kot sodnika-lajika po 1 zastopnik iz delodajalske in po 1 zastopnik iz delavske stroke. Običajno so javne razprave po enkrat na teden. Mezdni spori se navdno mirno poravnajo. Druga leta ni bilo takega navala strank na to sodišče, kakor letos, kar je znak, da so nastali večji spori na delavskem trgu. Pri obrtnem sodišču je vloženih nad 100 tožb proti raznim ljubljanskim stavbenikom. Pretekli torek so trajale razprave kar od 8 do 14.30 nepretrgoma. Tožniki in toženci so stali v dolgi vrsti pred sobo obrtnega sodišča v II. nadstropju. Za prihodnje dni je razpisanih na en dan 26 novih razprav o delavskih sporih, hkrati pa se bo nadaljevalo 11 pravd, ki so bile prekinjene. Do danes je bilo pri tem sodišču vloženih že 385 tožb, nasprotno lani celo leto 266, predlanskim pa 304. Po raznih statističnih zapiskih je obrtno sodišče letaš že doseglo rekord s tožbami zadnjih 15 let.
—	Zlorabe invalidske organizacije. V Celju je pred par dnevi nekdo nabiral prostovoljne prispevke po trgovinah za podpore invalidom. Združenje vojnih invalidov opozarja vso javnost, da ni nikogar poblastilo v to svrho in da nima nikdo pravice zbirati za invalide, če nima za to dovoljenja od Združenja, bodisi od oblastnega, bodisi od katerega krajevnega odbora.
—	Mladi skladatelj dr. J. Gržinčič nam je napisal tri prav lepe in zanimive božične pesmi v zbirki >Jezuščku«, ki je pravkar izšla. Dve pesmi za solo in zbor z orglami ali s klavirjem sta toplo občuteni (prvo smo že parkrat slišali v radiju); tretja — precej moderna koncertna skladba — je samospev s klavirjem ali orglami, ki ga boš med prazniki tudi doma pri klavirju z užitkom igral in prepeval. Zbirko dobiš za nizko ceno (10 Din) v Jugoslovanski in v Matični knjigarni, kakor tudi pri »Salezijanskem založništvu na Rakovniku«.
—	Prepovedan tisk. »Službene novine« št. 200 in 291 objavljajo, da je drž. pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati tiskopis »Pučki Kalendar« za leto 1937 in letak »Brez borbe ni zmage«, ki sta bila tiskana v Zagrebu.
Ali Je Vaša prebava v redu.?
Vzemite zvečer 2—3 male
ARTIN-DRAZEJE Dr. Wandera
in zjutraj se boste lahko iztrebili. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatljicah po 12 dražej Din 8'— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1'50. Q»l. reg. prrt S. hr. 7724 '34.
= Iz vojaške službe. Napredovali so v čin polkovnika peh. podpolkovnika Gustav Steiskal in Josip Škornik; v čin stotnika I. razreda, peh. stotniki II. razreda Franjo Hrdi, RudolT Lederer, Anton Novak, Štefan Rajman, Rožidar Babunski, Stanko Leben, Roman Nikpalj, Ivo Fregl. Norbert Wurzbach, Lav Skodlar, Josip Rijavec, Dragan Božič, Jakob Blažon, Alojzij Pelizon, Ivan Rabadan, Franjo-Branimir Bauer, Stanko Rupnik, Rudolf Primorac, Mirko Rendič, Dušan Milakar in Marijan Koštre; topniški stotniki II. razreda Ivan Štreker, Anton Cerar, Franjo Tušar, Peter Korda, Božidar Okorn, Karlo Novak, Pavle Jezernik, Avgust Bičof-ski, Ivan Raunig, Zvonimir Bohte, Jožef Bertok in Josip Horvat; konjeniški stotniki II. razr. Josip Golob, Roman Bradaška in Franjo Pintarič; inz. stotniki II. razreda Vladimir Skarlovnik, Jurij Ru-kavina, Miloš Marolt, Milan Kosec, Ivan Normali, Vladimir Valenta, Milan Koprivec, Milan Pozder, Josip Šolar in Rudolf Merlini; zrakoplovni stotniki II. razreda Josip Krajnc, Vladimir Kren, Jožef Kropar in Ivan Svetlin; geodetski stotnik II. razr. Emil Adamik: san. stotniki II. razr. dr. Franjo Šverer, dr. Anton Andre in dr. Ivan Kessler; lekarniška stotnika II razr. Božidar Belia in Ferdo Pizat in veterinarski stotnik II razr. Ivan Thorik; v čin poročnika bojnega broda I. razr. poročniki bojnega broda II. razr. Ivan Ilofbauer, Branlslav Kandare, Alfred Malbohan in Jože Kvac; v čin stotnika II. razr. int. poročnik Andrej Zlobec, int. poročnik mornarice Slavko Car in san. poročnik dr. Danilo Brezigar: v čin poročnika bojnega broda II. razr. poročniki fregate Vladimir Cukar, Ivo Rebula, Emil Rajor, Matija Lenoh, Ernest Kopriva in Franc Prelog; v čin poročnika peh. podporočnik Josip Golubič1, za nižjega voj. uradnika 1. razreda nižja vojna uradnika II. razr. ekonomske stroke Franjo Deželak in Mirko Pravec; v lopniško-teh-nični stroki Marko Ancel in Julij Smolen in v inž. tehnični stroki Josip Novak in Josip Šlainberger; za nižjega vojnega kapelnika I. razreda nižji voj. kapilnik II. razr. Franjo Strak; za voj. pisarja II. razr. pisar III. razr Božo Modric; vštevši od 31. decembra 1935. leta v Cin peh. stotnika I. razreda stotnik II. razr. Rudolf Pirš; v čin zrakoplovnega stotnika I. razr. stotnik II. razr. Josip Jurič; vštevši od 1. oktobra t. I. v čin poročnika topniški podporočnik Vilibald Keler; v čin peh. pod|>oročnika narednika Gvido Furlan Tli Emil Fidler in v čin strojnega podporočnika mornariški naredniki-vod-niki III. razr. Viktor Dili, Ivan Felser, Franc Reš in mornariški narednik Anton Kelam.
= Upokojena sta orož. polk. Gustav Štajnfl in peh. podpolkovnik Vekoslav Ivanetič.
— Diplomiran je bil na juridični fakulteti ljubljanske univerze priznai kulturni in javni delavec, predsednik kočevskega slov. kat. prosvetnega društva gosp. Kužnik Henrik. Iskreno čestitamo.
—	Pri zaprtju motnjah v prebavi vze^ mite zjutraj na prazen želodec kozarec na ravne »Franz-Josef creneiee«
—	Kmetijski šoli na Ormn je bilo zn njen zlati Jubilej poslanih toliko čestitk od absolventov in drugih nrijateljev, da je nemogoče zahvaliti sc vsakemu |)osebej. Zato ravnateljstvo tem potom izreka prisrčno zahvalo vsem, ki so se »pomnili jubilantke z, iskrenimi voščili. Iskrenoj>a se zahvaljuje tudi vsem 350 absolventom in čez 70 drugim odličnim prijateljem Grma, ki so se proslave osebno udeležili in s tem največ pripomogli do njene sijajne izvršitve. Hvala vsem in na zopetno »videnje ob železnem jubileju! — Ravnateljstvo.
—	Zveza bojevnikov ima v nedeljo, dne 20. decembra ob 10 dopoldne v Rokodelskem domu, Ko-menskega ulica v Ljubljani redni letni občni zbor. Skupine pošljite svoje delegate. — Odbor.
—	Filatelisti! Najlepše božično darilo za vsakega zbiralca znamk bo gotovo novi »Album« za poštne znamke, ki je ravnokar izšel na lepem, močnem papirju s krasnimi odtisi znamk, poleg tega pa še razne podatke nenatisnjenih znamk (glede barve, ter prvotne cene). So to dve različni izdaji. Manjša izdaja ima na 124 straneh znamke evropskih dežel, dežel Severne in Južne Amerike in Avstralije. Album stane v eni vezavi 225 din, v drugi pa 250 din. Druga izdaja — veliko večja — pa obsega na 317 straneh znamke evropskih dežel v jako posrečenem tisku in vezavah (platno) po 395 din, 405 din ler 5911 din. — Na zalogi jih ima Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
—	Potrjena sodba. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je na nejavni seji potrdilo sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča, s katero je bil 2. oktobra t. 1. obsojen France Ciber z Iga zaradi zločinstva hude telesne poškodbe v smislu §-a 178-11 k. z. na 6 mesecev in 10 dni strogega zapora, v plačilo jk>-vprečnine 500 Din in ima plačali poškodovancu za oko 5000 Din. Ciber je 24. februarja napadel po-sestnikovega sina Stanka Zdravje. Udaril ga je po desnem očesu s topim predmetom tako močno, da mu je oko izbil.
—	Prosvetno druitvo v Novem mestu priredi prvo prosvetno predavanje g, prof. Dobovška oestn XI. olimpijadi v luči narodov dane« ob 8 zvečer v Prosvetnem
domu.
Ljubljana
1 XII. prosvetni večer, ki bo drevi ob 8 v verandni dvorani bolela Union je posvečen Palestini. Predavatelj g. ravnatelj Vinko Zor bo ob spremlje-vanju lepih skiopličnih slik podal letošnji obisk svete dežele. Nato predavanje se jiosebno vabijo, gg. veroučitelji in mladina, ki se hoče seznaniti s kraji, kjer so se vršili evangeljski dogodki. Pred-produja vstopnic Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 7. Sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, za dijake 1 Din.
1 Velikodušen dar. Veletrgovec gospod Ivan Jelačin je kot Trnovčan daroval letos zopet za bo-žičnico izreden dar šestdesetim revnim družinam raznih živil v vrednosti 5000 Din. V razdelitev je izročil ta dar Vincencijevi in Elizabetini konferenci v Trnovem. Za velik dar se obe konferenci v imenu revnih družin najtopleje zahvaljujeta.
Za Božič čestitamo najlepše, če pošljemo darilo, fcupljeno ptrg obrtniku.
1 Dobrodelni darovi. Za darove, namenjene društvu »Dom slepih-.", »Vincencijevi družbi", za cerkve v Mostah, na Kodeljevem in na Barju in za sv. maše se neimenovanemu dobrotniku iskreno zahvaljuje A. S. — Bog povrnil
I Velik pogreli ponesrečenega delavca. Dne 8. dec. se jo pri regulaciji Malega grabna ponesrečil delavec M. Smolej iz delavske kolonije na Cesti dveh cesarjev. Na Smoleja jc padel težek voziček. ki mu je zlomil prsni koš, poleg tega si je Smolrj zlomil obe nogi ter se resno poškodoval na glavi. Smoleja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je [H> onem tednu smrtnega boja umrl. Včeraj ob 2 popoldne je bil pogreb te žrtve dela. Svojega tovariša je spremilo na zadnji poti okoli 1000 delavcev in drugega občinstva. Med pogrebci so bili zastopniki Delavske zbornice in strokovnih organizacij. V sprevodu je igrala žalostinke delavska godba »Zarja«, delavski pevski zbor pa sc je od pokojnika poslovil z žalostinkami. Okoli 100 kolesarjev je tvorilo pokojniku častni špnlir.
1 Božični prazniki v drami. Za božič bodo igrali v drami Gregorinovo božično igro, katere jire-niijera bo dne 23. t. m. ^nov igre je zajeta iz evangelija in tistega časa. Razdeljena je na sedem zna-
menj, ki se gode ob času rojstva Kristusa Kralja. Znamenja so jx>vczana z branjem besede božje. Sedem znamenj nosi sledeče naslove: 1. ^-Marija«. Godi se pri Devici Mariji v galilejskem mestu, ko ji pride nadangelj Gabrijel oznanit Jezusovo rojstvo. — 2. »Preroki«. V tej sliki, ki ee godi na Herodovem dvoru, je orisana Herodova krutost in strah pred prerokbami, ki naznanjajo rojstvo in krnljevanje Odre!enikovo. 3. »Jasli«. Na betlehem-skih pašnikh vidimo pastirje, ki pokažejo Jožefu in Mariji skalno vollino, kjer lahko prenočila in Kjer se isto noč rodi Zveličar. Naslednja slika, četrta: »Zvezda«, se godi zoj>et pri Herodu, ko sv. Trije kralji vprašujejo po novorojenem kralju. 5. »Kadilo«. Tu prihajajo sv. Trije kralji, pastirji, matere z otroki k jaslicam ter se poklonijo Jezusu. 6. »Otroci«, se dogaja pri Herodu, ki je dal nalog pomoriti otroke in prikazuje njegovo smrt. 7. »Tempelj«, kjer vidimo 12-letnega Jezusa med pismouki. Prizori na Herodovem dvoru so efektni in dramatični ter sliknjo ves blesk in sijaj Herodovega dvora v kontrastu z ostalimi znamenji, ki kažejo tlačeno ljudstvo, vzdihajoče pod Herodovim jarmom in pričakujoče svojega Odrešenika.
1 Premog za revno družine. Tukajšnji pododbor Rdečega križa jo nabavil za zimsko akcijo za reveže veliko količino premoga (80 tisoč kg), ki ga sedaj razdeljuje med reveže. Premog delijo na velesejmu. Rdeči križ je kupil ta premog s sredstvi iz čistega dobička kresne veselice na Gradu In 7 darovi neimenovanih dobrotnikov. Dosedaj ga je že 300 družin dobilo. 200 pa ga še bo. Premog delijo v količinah po 100, 200 in 300 kg. Ljudje prihajajo z vozički in vrečami. Razdeljevalec meri premog s košarami, v katere gre točno 50 kg premoga. Družine s petimi in več otroki dobe po 300 kg, družine s 4 otroki jx> 200 kg, druge družine pa po 100 kg.
DREVI OB 8. URI V NOVI FRANČIŠKANSKI DVORANI
KONCERT
LJUBLJANSKEGA GODALNEGA KVARTETA
1 Nesreča otroka. Včeraj je ljubljanska bolnišnica sprejela triletno Antonijo Kosec, kočarjevo hčerko iz Rašice v občini Šmartno pod Šmarno goro. Otrok se je sukal okoli ognja, da se mu je vnelo krilce. Dobil je hude opekline po nogah. V bolnišnici so imeli f>a velike težave, preden so našli za lega drobnega otroka sploh kakšen prostor.
1 Po tovarniških cenah dobite ostanke za
moške in ženske obleke, perilo itd. pri »Textilos«, Miklošičeva cesta št. 17 (v palači »Vzajemne zavarovalnice«), Praktična in najcenejša darila.
1 »Prostovoljno dovoljena pešpot,« se glasi napis na tabli nn oglu parka na Taboru. Ta peš-pot skozi omenjeni jiark jc stara in najkrajša bližnjica za stanovalce Prisojne in bližnjih ulic ter Vodmata (starega). Marsikdo se zato radovedno praša, kaj naj to opozorilo pomeni.
1 Dirjanje mesarskih vozov ob sobotah zvečer po Poljanski cesti, ko je največ odrašenih in šolskih otrok na ulici, izziva že javne proteste proti temu divjanju. Zdaj, ko imajo mesarski pomočniki v nedeljo ves dan počitek, pode vkljub temu uboge konje po ulici, da se kar penijo in ž njih kadi. To uganjajo zlasti še zato, ker ne vidijo nikjer — stražnika! Le čemu imamo v Ljubljani cestno-policijski red?
1 Prvi okrožni fantovski sestanek v lej poslovni dobi l>n drevi ob o-tnvih v dvorani prosvetnega društvu Trnovo, Karuniova ul. M. U. župnik Frane Sal. Fiužgar bo govoril o .Katoliškem svetovnem nazoru .
i Prosvetno društvo «Ljubljanai — mesto. Drevi ob 8 I mi v društveni sobi v Vzajemni zavarovalnici redni sestanek, zadnji v tekočem lulu. — Odbor.
I Skladatelj Vilko Vlcmar bo govoril nvodno besedo o češki glasbi na 1. javni produkciji gojencev drž. konservatoriju, ki Ihi v ponedeljek dne 21. t. m. ob četrt na 7 v veliki Filharmoničnl dvoruni. Uvodna beseda je zato, ker je ta večer posvečen češki glasbi in so vsa dola, ki -se izvajajo na toni večeru, dela če. šk.ili avtorjev. Državni konservatorij jo namreč dobil od češkoslovaškega ministrstva prosvete bogato zbirko češkoslovaških glasbenih del "ni v dokaz hvaležnosti prireja to produkcijo. Spored stiune 2 l)i.n, velja obenem kot vstopnica iu se dobi v knjigarni Glasbene Matice.
1 V Križankah bo v nedeljo dne 20. t. m. zvečer ob sedmih predavanje, ki ga priredi za svoje člane in prijatelje z družinami moška in rnludoniška kongre-gacija. Predaval lx> o zelo zanimivem iu še bolj aktualni om predmetu Domoljubov* urednik gosp. Jos. Kotiček. Prosimo polnoštevilno!
1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5: mr. Kur alt, Odsposvetska cesta 10 in mr. Bohinec dod.. Rimska cesta 31.
DRAMA - Začetek oh 20.
Peteik, 18. decembra: Zn.prto.
SolKita, 19. decembra: Atentat. Preniierski ubonma. Nodolja, 20. decembri ob 15: Kepoitvo. Premiera. Mla-dlnslks predstava. Izven. - Ob 20: Atentat. I/, v en.
OPERA - Začetek ob 20.
Petek, 18. decembra Zaprto.
Sobota, 1!). decembra: Cavallerla rusticana Ghimači.
Izven. Znižano ceno od 30 Din navzdol. Nedelj n, 20. decembra ob 15: Madamc Butlerflj/. Izven. Znižano cono od 30 Din navzdol.
Poizvedovanja
Krojaški vajenec Je izgubil od Slarega trga do magistrata dragocen dnimski kožiihovinnsli ovratnik in lopo prosi nojdileljii nnj bi ga oddal na policiji.
Maribor
m Sestanek odbora za postavitev spomenika
pokojnemu našemu kralju Aleksandru I. v Mariboru ho danes, v petek, jiopoldne ob 18 v posve-tovalnici na Rotovžkem trgu. Na dnevnem redu je poročilo o uspehu nabiralne akcije in konkretno sklepanje glede realizacije odborovo zamisli.
m Naslednja operetna novost v gledališču bo Ascherjeva ljubka opereta »Visokost pleše., ki se vprizori za božične praznike.
m Potovalna pisarna • »Putnika« je sedaj odprta od pol 8 do 12 in od 15 do pol 19. v božičnem tednu — od 21. do '24. decembra — pa bo odprta jiopoldne že od pol 14 dalje in v četrtek, 24. decembra, je odprta od pol 8 zjutraj neprekinjeno do 17 popoldne. Ob praznikih v |>etok. soboto in nedeljo je pisarna v mestu zaprta, pač j>a uraduje ekspozitura in menjalnica na glavnem kolodvoru ob prihodu in odhodu vsakega vlaka po dnevi in fninoči.
m Z drvečega avtomobila padel. Na vogalu Kralja Petra trga in Ruške ceste se je pripetil« huda nesreča. Z drvečega tovornega avtomobila je padel 54 letni delavec pri tvrdki VVeka Jožef Peigot. Pri padcu je obležal z zlomljeno desno in nnlomljeno levo noeo. Reševalci so ga takoj odpeljali v bolnišnico.
Kupca
Vam privabi
poleg okusno aranžirane domače izložbe dobro sestavljeni in lepo opremljen
oglas
v tako vsesplošno razširjenem dnevniku kot je naš »Slovenec«. Oglašujte toraj te dni
v Slovencu
in nedelja 20. decembra bo za Vaše podjetie res zlata nedelja
m Žetev smrti. V bolnišnici je umrla v starosti 52 let soproga poštnega uradnika gospa Jo-ra Teuc. — V graški bolnišnici je umrla 75 letna zasebnica gospa Marija Oehm. Truplo je bilo včeraj prepeljano iz Gradca v Maribor.
m Umrli g. Viljko Legat ni bil star 59 temveč 38 let in je bil sin upokojenega orož. narednika g. Val. Legata.
m Zagonetna oseba. Pred letom dni se je pojavil v Mariboru mlajši mož, ki se je izdajal za bivšega novinarja, trgovskega zastopnika itd. ter jo dobil službo pri nekem mariborskem podjetju kot potnik. Pokazal je izvrstne zmožnosti ter jo v kratkem promet tvrdke skoraj podvojil. Kmalu pa je službo zapustil ter vstopil kot potnik v neko prodajalno pisalnih strojev. Tudi tukaj se je zelo obnesel ter mu je lastnik popolnoma zaupal. Tembolj pa je bil presenečen te dni, ko je iz Celovcn prejel pismo od navedenega svojega zastopnika, v katerem mu sporoča, da je pobegnil v Avstrijo z inkasiranim zneskom 12.000 Din. V pismu navaja, da je moral pobegniti, ker so mu oblasti prišle na sled in ga iščejo kot dezerterja. Mož je v Mariboru navajal, da se piše Gorenšek in da je doma iz Gaberju pri Celju. Imel je tudi vse listine izstavljene na to ime in nihče ni sumil, da so ponarejene. Sedaj pa je njegov beg vzbudil pozornost ter se je ugotovilo, da kakeea Goren-šeka v Gaberju sploh ne poznajo in niriajo nikjer vpisanega. Očividno je mož živel nad leto dni pod tujim imenom, se mnogo gibal v družbi in delal kupčije, sedaj pa so mu nenadoma postala tla prevroča ter je izginil čez mejo. Avstrijske ob-iasti so bile nanj opozorjene.
m Pod halo bombaža skoraj izdihnil. Nevarna nesreča se je pripetila včeraj v tekstilni tovarni Doctor in drug. V skladišču bombaža sla bila zaposlena pri skladanju težkih bal pomožna delavca Josip Aljančič in Ivan Žgavc. Stala sta na dva metra visokem odru, ki se je pa naenkrat porušil ter sla oba padla na tla. Pri lem pa se jo zavalila 360 kg težka bala bombaža na Žgavca ter mu stisnila prsni koš. Nezavestnega so reševalci prepeljali v bolnišnico.
m O ekskurziji mariborskih dijakov s koleai l>o Češkoslovaški govori prihodnjo soboto ol. li> v Dvorani Ljudske univerze g. prof. Urmitar. Predavanje prireja Počitnižk« zveza. Vstopnina od 1 do 4 I)hu.
m Občni zbor Jugoslov.-bolgarske ligo se vrši v ponedeljek, dne 21. t. m., oh osmih zvečer pri Orlu. Vsi prijatelj! bolgarskega nnrodn iskreno va.iljeni!
m Na obenem zboru mariborskega kluba SKAS, ki se je vršil v sredo zvečer, so bili v odlior izvoljeni: dr. M. Kcjžnr, prof. S. M.ilač, inž. F. ftknrabot, prof. 1. Anko, ravnatelj J. Barle in A. Urbimija.
m Izredni občni zbor kletarske zadruge r. z. z o. z. v Mariboru so radi tehničnih ovir vrši dno 23. dec. 19S6 ob 9 v zadružnih prostorih z istim d.uevnhii redom.
MI„lllt,ll„,HM*ll„,l
Pclok, 18. decembra: Zaprto.
Sobota, 19. decembri ob 20: Ukročeno trmoglavka. Red
A. Znižane cene. Nedeja, 2.0 decembra: Barov Trenit Znižan ccono.
Celie
c Zadnja pot ravnatelja Bergleza. V sredo jDojioldne je nastopil pokojni ravnatelj hotela Evropa g. Slavko Berglez svojo zadnjo jx>t. K zadnjemu slovesu so se zbrali poleg sorodnikov tudi mnogoštevilni znanci in prijatelji prerano umrlega pokojnika. Pogreba so se udeležili: upravni svet s predsednikom g. prof. Cestnikom in številni uslužbenci hotela Evropa, okrajni načelnik g. dr. Zobec, mestni žujian g. Mihelčič, predsednik upravnega sodišča g. dr. Likar, iz Ljubljane sta prihitela gimnazijski direktor g. Remec in g. dr. Logar. Navzoči so bili tudi številni stanovski tovariši, dalje arhidijakon g. Tovornik iz Konjic in župnik g. Tomažič iz Loč. Pred hišo žalosti in na pokopališču je pokojniku zapel v slovo žalostinki moški zbor »Celjskega Zvona« pod vodstvom g. Lenardona. Dolga vrsta pogrebcev je spremila |x>kojnika prav na mestno pokopališče ter mu s tem izkazala zadnjo čast.
c Ljubljanska radijska postaja v Colju. V so-sobo zvečer ob 20.20 obišče mikrofon ljubljanske radijske postaje celjsko mestno gledališče, kjer bo oddaja Celjskega večera, ki je v prvi vrsti posvečetj počnstitvi slov. skladatelja dr. A. Schvva-ba. Sodelujejo: koncertna pevka ga. M. Golobičo-vn, g. Tone Petrovčič, ravnatelj Gl. Matice, violinski virtuoz Kari Sancin, Slovenski vokalni kvintet, Celjsko pevsko društvo in Radijski orkester. Dirigent: Drago Mario Šijanec. Kratek pozdrav bo spregovoril tudi celjski mestni župan g. A. Mihelčič, predavanjo o kulturni sliki Celja pa bo podal g. mag. ph. F. Gradišnik.
c Vincencijevi konferenci so nadalje darovali namesto venca na grob g. Slavka Bergleza veletrgovec g. Dobovičnik Franc 150 Din in osobje hotela Evropa 160 Din, ostanek vsote, ki je bila nabrana za venec. Obelila darovalcema izreka odbor iskreno zalivalo.
c Dar mestnemu iiliožnemii skladu. Ravnatelj L Hrvatske štedionice g. Selišek Leopold in njegova soproga sla darovala mestnemu ubožnemu svetu 200 Din mesto vencu na krsto umrle gospe Ogoreutz Tonce.
c Nabava brezovih metel za čiščenje cest, trgov in ulic. Interesente o[xizarjumo na imenovani razglas, ki jc nabil na uradni deski mestnega poglavarstva.
c Umrla jo v sredo v Aškerčevi ulici št. 3 v 20. letu starosti gdč. Košulnik Nada, dijakinja 8. razreda celjske gimnazije. Naj počiva v miru, žalujočim ostalim izrekamo iskreno sožalje.
c Kino Metropol. Danes ob 18.15, 20.30 »Izdajalec« in nov zvočni tednik- Ob 16 matineja Taras Buljba«.
Kmetski dolgovi pri zadrugah
Glavna zadružna zveza objavlja v svojem letnem poročilu za 1035, ki je bilo podano na občnem zobru zveze, podatke o kmečkih dolgovih pri zadrugah v naši državi.
Poročilo obsega podatke od 2.412 kmečkih kreditnih zadrug s 315.479 člani. Pripominjamo, da je vseh kreditnih zadrug organiziranih pri posameznih zvezah v državi po podatkih za konec let 1935 3.083. Toda od teh jih odpade na uradniške kreditne zadruge 119, mnogo pa je tudi zadrug ,ki se sploh ne pečajo s kmetskim kreditom.
Skupno so imele anketirane zadruge 23.6 milijonov deležev, rezerve 129.36, stalno varčevanjo 53.44, lastna sredstva torej 152.95 milij. Te zadruge so imele 322.982 vlagateljev z 1.753.9 milij. din vlog. Število dolžnikov-kmetov je znašalo pri zadrugah 178.686 s 865.4 milij. din, k temu pa je prišteti še 50 milij. zaostalih obresti.
Za našo banovino je slika naslednja ter bo skoraj gotovo najbolj jiopolna: deleži 3.235.000, rezerve 73.468.000 din, skupno 76.703.000, število vlagateljev znaša 232.018 za 1.411.3 milij., dočim znaša število dolžnikov samo 54.820 za 478.014.000 dinarjev, zaostale obresti pa je ceniti na 37.748.000 dinarjev.
V naslednjem objavljamo pregled kmetskih dolgov pri zadrugah po posameznih banovinah (v milij. din):
	vloge	dolgovi
dravska	1.411.3	478.0
vardarska	1.0	3.7
vrbaska	9.3	19.1
drinska	8.3	36.2
donavska	126.5	147.5
zetska	1.7	4.5
moravska	16.9	34.0
primorska	69.7	56.1
savska	109.3	86.2
Ta tabela tudi kaže pretežno vlogo, ki jo igra naše zadružništvo pri kmetskem kreditu. Kajti pomisliti je treba, da odpade od vseli kmetskih dolgov pri zadrugah na našo banovino 55%, še večji pa je odstotek vlog zadružništva naše banovine v primeri z vso državo. Poleg tega pa tudi te številko jasno dokazujejo, da jo treba vprašanje kmečkih dolgov v Sloveniji zagrabiti vse drugače kot v drugih pokrajinah države.
Število o našem zadružništva
Število zvez, ki so včlanjene v naši državi, je ostalo neizpretnenjeno. Skupno število krajevnih zadrug včlanjenih v zvezah je naraslo od 8.526 na koncu leta 1034 na 8.738 na koncu 1935, dočim jc število zadrug, včlanjenih pri zvezah, ki so članice Glavne zadružne zveze naraslo od 6.952 na 7.254.
Vse zadruge se razdelo sledeče (v oklepajih podatki za 1934). kreditne 4.567 (4.604), nabavne 1.901 (1.783), zdravstvene 108 (100), mlekarske in sirarske 197 (193), vinarske itd. 102 (98), žitar-ske 117 (122), oljarsk'6 29 (27), sadjarske 38, živinorejske 405 (387), ribarske 112 (70), agrarne zajednice kot zadruge -118 (482).
Včlanjene zvezo so imele obratne glavnice 832.0 (1934 775.9) milij., lastna sredstva so znašala 206.7 (209.4), posojila 465.76 (453.54), hranilno vloge 335.05 (307.4), blagovni promet 257.16 (283.8) milij. itd.
Dobitki vojne Shode
Na 24. žrebanju 2
škodo 2. decembra 1036, so
državne rente za vojno
zadele sledeče številke:
Uredba o Feniksu
Uredba o sanaciji jugoslovanskega portfelja zavarovalnice Feniks je biia sprejeta na. seji gospodarsko finančnega odbora ministrov dne 15. decembra ter določa osnovanje posebne samostojne pruvne osebe ki bo nadaljevala Feniksovu zavarovanja, no bo pa sprejemala novih.
Vsa imovina, ki je po dunajskih knjigah Feniksa služila kot kritje preinijskih rezerv jttgosl. portfelja, pripade novi ustanovi kakor tudi vsa imovina bivšega Feniksa v naši državi.
Upravni odbor jugoslovanskega Feniksa se sestoji iz 5 članov, katere postavlja minister trgovine in industrije na tri leta. Tudi njihovo nagrado odreja minister, ki postavi ludi nadzorstveni svet 5 oseb na leto dni in sicer v prvi vrsti iz vrst zavarovancev.
V zameno za državne menice, izdane ua podlagi zakona o gradbi proge Požarevac-Kučevo od 26. junija 1931 v imenski vrednosti 425.000 dol. (katere služijo kot kritje premijske rezerve jugoslovanskega Feniksa) bo izdal finančni minister obveznic za 16.5 milij. din s 4 odstotnimi obrestmi letno, katere boJo amortizirane v 12 enakih letnih obrokih. Te obveznice se izroče novi ustanovi. Ostale državn« menice bo plačalo finančno ministrstvo jugoslov. Feniksu ob dospelosti, če jih lio predložil jugosl. Feniks v plačilo. Če se katera omenjenih menic ne bo nahajala v posesti jugosl. Feniksa, finančno ministrstvo take menice ne bo izplačalo, ampak bo potrebni znesek deponiralo pri Drž. hipotekami banki.
Vse zavarovalnice, ki delajo v državi, morajo plačati davčnim oblastem 25 milij. din s 4% obresti v 20 obrokih jx> 1.839.544 letno. Ena tretjina tega zneska pade v breme vplačanih premij v elementarnem zavarovanju, dve tretjini pa na življenjsko zavarovanje. Ves znesek tega davka se bo porabil izključno za kritje preinijskih rezerv jugosl. Feniksa.
Kar se tiče zavarovancev, se uvajajo gotove omejitve njih pravic, ki izvirajo iz pogodb z Fe-niksom. Predvsem so neveljavne vse brezplačne police in brezplačne bonifikacije. Ne priznajo se izredni popusti v premijah od tarife, ki je veljala za časa sklepanja pogodbe, zavarovani zneski pa se bodo zmanjšali temu primerno. Nova ustanova inore dopustiti nadknadno doplačilo razlike. Police, ki se glase na tujo valuto, se pretvarjajo v dinarje po borznem tečaju z dne uveljavljenja te uredbe. Ob dogovorjenem roku se bo izplačalo od ugotovljene vsote 50% zavarovancem, ki so popolnoma plačali pogodbene premije, kakor tudi onim, ki so kapitalizirali svoje police ali izvršili ameriško prolongacijo. V tem odstotku se bo izplačala tudi ]wgodbeno vsota onim. pri katerih je zavarovalni primer nastopil pred uveljavljetijem te uredbe, pa jim zavarovana vsota še ni bila izplačana.
Zavarovancem, ki nadaljujejo plačevanje premij, se bodo vzele bodoče premije v račun brez odbitka. Pri zavarovanju za primer smrti z do-doživljetijskim plačilom so računa pogodbeni čas za plačilo največ do 85. leta življenja. Ameriška prolongacija se dovoljuje samo na predhodni zdravniški pregled. Zavarovanci nimajo pravic na odkup in posojila do 1. januarja 1938.
Zneski, ki se dobijo od plačanih menic (državne menice, razen one dolarske) se bodo porabile za povečanje odstotka od 50%, odnosno 40% onim zavarovancem, ki nadaljujejo s plačilom premij. To povečanje se bo izplačalo naknadno tudi koristnikom onih polic, pri katerih jo zavarovalni primer že nastopil.
Zavarovanci, ki od 1. januarja letos niso plačali dospelih premij, morejo to napraviti v teku 6 mesecev, toda plačajo 6% obresti
Zavarovanci, ki so od 28. aprila 1936 sklenili pogodbo s katero drugo družbo iti prenehali plačevali premije Feniksu, morejo nadaljevati pri Feniksu, pa tndi zmanjšati zavarovano vsoto nove pogodbe na prvotni znesek pri bivšem Feniksu One zavarovalnice, ki so protivno sedanji uredbi prevzela elementarna zavarovanja, morajo izplačati jugosl. Feniksu polletno premijo takih zavarovanj.
Trgovinski minister je poleg tega, da se ustanovi jugosl. Feniks, dobil pooblastilo, da more posle bivšega Feniksa z vsemi pravicami in obveznostmi ]io novi uredbi, izročiti tudi kakšni drugi zavarovalnici, ki dela v državi. Pogoje predpiše minister.
Razveljavlja se odlok trgovinskega ministra II. št. 20.933-K z dne 3. junija 1936.
Vse posamezne in kolektivne pogodbe, sklenjene od nekdanjega Feniksa z nameščenci ali upravljajoči mi uradniki (vodilnimi) direkcije Feniksa ali drugih družb, zadrug in združenj s sedežem v Jugoslaviji, se razveljavijo in se vsemu temu osebju odpoveduje služba 1. januarja 1935. Posebni člen uredbe določa računanje odjiravnine.
Upravni odbor more postaviti, toda v prvi vrsti izmed onih, katerim je odpovedana služba, potrebno število uslužbencev in uradnikov.
Za propadle se sriiatrajo vse nagrade (neizplačane) in koristi akviziterjein, nameščencem iti uradnikom, nastale pred to uredbo ter sc ne morejo na noben način izterjati od jugosl. Feniksa Izjemo tvorijo le začasno zadržani odstotki od redne mesečne plače.
Uredbo stopi v veljavo z dnem objave v Službenih novinab.
Novi predsednik Banke za mednarodne obračune. Namesto odstopivšega predsednika Banke za mednarodno obračune g. Tripa, je izvoljen za predsednika te banke dosedanji podpredsednik g. Beyen, ki jc tudi Holandec.
Dalmatienne. Na zadnji skupščini družbe Tu niških fosfatov, ki so kot znano glavni delničarji družbe La Dalmatienne, je bilo podano tudi poročilo o tej družbi. Rečeno je bilo, da vsebuje postavka »Udeležbe«, pri Tuniških fosfatih pomembno število delnic družbe Lu Dalmatienne, katerih oprostitev je bilo dovršena. Ta družba je zaključila svoje zadnje poslovno leto z majhnim dobičkom in ho imela korist od povečanja cen premoga pri svoji produkciji električne energije. — Po poročilih francoskih finančnih listov je bilo zaključeno dne 30. junija poslovno leto 1935—1936 z majhnim čistim dobičkom kakor je bilo zaključeno poslovno leto 1934—1935 s čistini dobičkom 27.922 frankov. Družba napoveduje svojo finančno reorganizacijo, kateri bo sledilo povečanje kapitala, kakor hitro bo to dopuščal mednarodni položaj.
Serija	štev.	dobitek	Serija	štev.	dobitek
5010	346	5.000	5022	021	3.000
5026	883	3.000	5032	411	5.000
5056	50	3.000	5060	605	5.000
5104	253	3.000	5107	325	5.000
5111	724	3.000	5116	332	3.000
513-1	250	5.000	5140	163	3.000
5256	31	20.000	5262	42	.3.000
5310	700	5.000	5315	61	5.000
5330	014	5.000	5342	815	'20.000
5357	6SS	3.000	5373	400	3.000
546S	253	3.000	5580	206	100.000
5593	256	3.000	5507	717	3.000
5632	062	3.000	5646	90	5.000
5652	653	3.000	5654	758	3.0C0
5663	271	3.000	5664	803	3.000
5667	180	5.000	5660	178	3.000
5706	165	3.000	5742	. 89	3.000
5746	238	5.000	5703	806	5.000
5811	542	3.000	5827	710	20.000
5876	243	3.000	5877	58-1	3.000
5370	063	5.C00	5006	35S	20.000
50-15	108	5.000	6041	44,1	3.000
6008	460	3.000	6125	50-1	3.C00
6147	862	3.000	6140	420	5.000
6167	730	5.000	6186	11	5.000
6253	077	3.000	6260	758	20.000
6306	608	3.000	6320	887	3.000
6438	162	5.000	6450	600	5.000
640S	642	3.000	6504	-106	3.000
651S	S01	5.000	6510	580	5.0C0
6531	00	20.000	6543	708	3.000
658r	251	5.000	6581	565	3.000
6641	602	20.000	6645	10	3.000
666S	110	5.000	6604	630	3.000
6604	860	20.000	6703	15	3.000
6703	258	3.000	6740	630	50.000
6752	423	5.000	6762	838	3.000
6778	678	3.000	6811	248	5.000
6821	720	20.000	6822	"312	3.000
6830	662	3.000	6864	670	5.000
6870	034	5.000	6874	774	3.000
6005	551	50.000	6005	056	100.000
6010	150	3.000	6012	304	5.000
1 6019	656	3.000	604S	625	3.000
6077	83	5.000	7001	370	.3.000
7068	467	3.000	7060	142	3.000
7070	500	5.000	7075	051	3.000
7084	1	3.000	7115	856	3.000
7116	142	3.000	7118	315	3.000
7151	616	3.000	7212	815	20.000
7230	18	3.000	7341	401	3.000
7362	887	5.000	7405	500	50.000
7437	830	3.000	7438	608	3.00(1
7447	754	3.000	7452	125	3.0"0
7530	853	3.000	7502	451	3.000
7600	704	3.000	7618	765	3.000
7662	387	3.000	7664	780	5.000
7001	880	3.000	7600	541	3.000
7701	242	3.000	7710	270	3.000
7713	001	3.000	7727	775	3.000
7760	7	5.000	7777	.'385	5.000
7782	780	3.000	7837	674	5.000
7845	342	3.000	7861	876	5.000
7022	145	50.000	7047	121	20.000
7052	603	5.000	7008	088	5.000
8010	73	3.000	8045	711	3.000
8104	382	5.000	8126	060	3.000
8120	481	3.000	8142	606	5.000
8143	737	20.000	8£10	216	3.000
8317	14	3.000	8374	054	3.000
8380	770	20.000	8405	656	3.000
8427	012	5.000	8450	373	3.000
8477	117	50.000	8487	047	5.000
8502	208	5.000	8521	462	5.C00
8547	038	3.000 •	8566	070	3.000
8570	764	3.000	8572	026	20 000
8602	721	3.000	8732	127	3.000
8810	328	3.000	8881	163	200.000
8000	817	3.000	8033	184	3.000
8072	580	3.000	0015	534	3.000
0055	360	3.000	0060	O20	5.000
0008	305	5.000	0158	670	5.000
0176	JOf)	3.000	0215	■m	5.000
0215	602	3.000	0224	751	3.000
0241	302	5.000	0202	381	20.000
0310	810	5.000	0362	207	3.000
0371	032	3.000			
Naknadno žrebanje dobitkov, v kolikor bi Io bilo jx)trebno z ozirom tla odredbo g finančnega ministra z dne K), januarja 1036, se bo vršilo dne 5. decembra 1.1.
Strokovni tečaj za damsko krojaštvo.
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI priredi šesttedenski strokovni tečaj za damsko krojaštvo, namenjen v prvi vrsti pomočnicam in [>omoč-nikom, ki se nameravajo podvreči mojstrskemu izpitu. Tečaj bo petkrat uu teden ob večernih urah. Poučevalo so bo krojno risanje enostavnega sistema in za glavne tipe oblačil, tvarinoslovje, narodne noše in nošeznanstvo, modeliranje in pomerjanje, modno risanje, praktični nasveti, enostavno vodstvo knjig, kalkulacija, davčni, obrtni, delavski in drugi predpisi, l<i jih mora jio/.nati krojaški obrtnik. Tečaj so prično po 10. januarju 1937 na Tehniški sred-
■■n	M———s—
Kulturni obzornik
Tri nove slovenske igre
Edvard Gregorin: Kralj z neba. Sedem znamenj v času rojstva Kristusa Kralja. — Str. 105.
Ferdo Delak: Rokovnjači. Romantična' odrska zgodba v sedmih slikah. — Str. 46.
Niko Kuret: Jurij Kozjak. Narodna igra v dveh delih in 10 slikah. — Ljudske igre, zv. 18. Str. 74.
1. — Gregorin je imel že velik odrski uspeh s svojo prvo velikonočno svetopisemsko dramo »V času obiskanja«. Pričujoča božična igTa -.Kralj z neba« je prav za prav nekaka predigra gornje drame, vendar spisana manj kot drama, bolj kol niz dramatskih prizorov. Gregorin jc naslovil to svoje delo »sedem znamenj ob času rojstva Kristusa Kralja z branjem besede božje, pesmi psal-mistov in blagove-ili, ki se oznanja v imenu Gospodovem« in še p osebe i pripomnil, da ga je napisal »na podlagi evangelija in tistega časa«. In s tem je tudi podana oznaka dela: vsaka slika »znamenja« se začne z branjem svetega pisma, govorečega o smislu sledečega prizora, ki je ponekod čisti prizor iz svetega pisma (Oznanjenje Marijino), drugod pa se razvije v realistične, močne odrske prizore, tako Na betlehemskih pašnikih, Kronanje kralja Heroda, Otroci itd. V čas Herodovih grozodejstev in njegovih stisk, ki so podane v delu z veliko plastiko, ler so prikazovane v drugi, četrti in šesti sliki (Prerokbe, kronanje, otroci), ie postavljeno nasprotno dejanje — rojstvo Gospodovo: v prvi sliki (Oznanjenie), v tretji (Na bellehemskih pašnikih), v peti (Trije kralji) in v sedmi (Kristus v templju). Od o/nanienia in roistva do trenutka, ko mladi Jezus simbolno uči v temp-
lju, sega vsebina leh dramatskih slik, ki dobe potem svojo dopolnitev v igri »V času obiskanja«. »Kralj z neba« ni realistična drama s psihološkimi zapletki, pa tudi ni misterij v smislu simboličnih in moraličnih srednjeveških iger, temveč je sedem realističnih podob, dobro, napeto in v zgoščenem odrskem jeziku podanih, rahlo med seboj zvezanih (Agripa, Daniel), postavljenih v svetopisemski okvir, stiliziranih s svetopisemskimi citati in himnami. Igra bo vsem dobrodošla ter je za božični čas zelo primerna (odobrena od škofijstva!) ter tudi — dobra.
2. — Ferdo Delak je vnovič dramatiziral Jur-čič-Ker-snikove »Rokovnjače«, ki smo jih dozdaj poznali samo v Govekarjevi prireditvi. Nisem primerjal, v koliko se jc držal Jurčičevega teksta, toda zdi se mi, da precej, kajti dramatizacija je v bistvu še vedno ostala povest, ne drama, dasi so posamezni prizori živi. 2c 6am dialog, obložen in dolg, pomeni, da ni dramatično stisnjen, temveč povestno širok, opisen. Vsa drama je tako večinoma opis, prav malo je v njej prave zgodbe, komaj kaj »romantične«. V nekem smislu so in hočejo »Rokovnjači« biti moderni: niso namreč zgodba ljubezni Nandeta in Polonce, temveč podoba rokovnjaškega življenja sploh, izraz kolektivne skupine. Zato ni dejanja in protidejanja, temveč samo opisi in epizoda izdajalca Blaža. Igra se tudi veselo konča ter tako nismo priče nikaki tragediji, kot je sicer kazalo, niti drami. Vse je samo opis rokovnjaškega življenja, ki jc povezan v tekoče slike, nimajo pa notranjega dramatskega živca: napetosti, stopnjevanja in kakršnega koli duhovnega problema. Albrehlovi operetni vložki samo vežejo posamezni dejanja. Verujemo pa, da bodo igro radi igrali po naših ljudskih odrih, ker je po vsej vsebini primerna m za vsakega, ki je bral roman, zanimiva; ni pa, kot rečeno, nikaka
drama. — Izdala jo je založba »Naš oder«. Vsi ljudski odri, Iti kupijo 15 izvodov za 250 Din, so oproščeni tantijeme. Sicer velja izvod 20 Din.
3. — Kuretova dramatizacija Jurčičeve mladostne povesti Jurija Kozjaka je bila pisana za predstavo pod milim nebom v stiškem samostanu v času stiških proslav. Tekst sc prav malo naslanja na Jurčiča, dasi je fabula skoraj v celoti prevzeta. V desetih slikah je Kuret prikazal zgodbo Jurija Kozjaka. Prvi del obsega: Slovo Jurija od očeta, Izdajstvo strica Petra, Ugrabljenje, Kupčija, Vrnitev očetovo in njegov vstop v samostan. Ta prvi del je precej dramatično podan, poiskani so motivi, ki zapletajo dejanje ter ga delajo zanimivega. Toda ta del drame se za tako javno farno predstavo, pri kateri si nujno mislimo množico, godi vendarle v preveč ozkem krogu, saj razen spremstva, nikdar ne nastopa več kot par oseb na odru. Prava množična igra bi sc začela šele v drugem delu, ki obsega slike za časa turškega vpada: Razodetje, ko Samo! pove skrivnost Jurija janičarja, napad Turkov, rešitev, spoznanje in plačilo, pa tudi tu ostane masa za odrom.
Vsa drama je zamišljena kot izrazita ljudska igra v smislu Kuretovega kolektivnega ljudskega odra. Zato hoče bili zavedno vzgojna in tendenčna ter hoče:
'glavno, da bi spoznali, kako šc Turek tistega ne izruje, kar mati in duhovnik vsadita v mlado srcc Lahko zamre, ampak prej ali slej vzkali, če ne poprej, ko sc kaka stiska oglasi. Čudna pota ubira Gospod, preden nas k sebi
pripelje,
ali vse se prav zvrši.«
Tako pravi v prologu, ki naj bi bil morda pesniški, kar pa odločno nt. In v tem smislu sc
nji šoli v Ljubljani. Tečaj bo brezplačen. Prijavo s ločnim naslovom jo poslati najkasneje do 26. decembra t. I. na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, kjer so dobo tudi ustmena jx>-jasnila.
Licitacija: Dno 21. decembra bo pri Komandi mesta Celje direktna pogodba za prodajo sladkornih proizvodov ler »bureka< po komnndali celjskega garnizona za čas od 24 februarja 1937 do 24. februarja 1938. — Dne 4. januarja bo v inženirskem oddelku štaba dravske diviz. obl. v Ljubljani ofertalna licitacija za [»pravilo krova na garnizijskem skladišču v Mariboru. — Dne 11. januarja bo v art. oddelku Štaba dravske divlz. obl. v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo pogonskega materiala (bencina, olja in masti). — Dne 18. janttHrja bo pri Upravi VI. oddelka Vojno-tehničnega zavoda v Kamniku ofertalna licitacija radi nabavo milijon kg amonijakovega solitra in dne 19. januarja za dobavo 2.500 knb. metrov jelovih trupcev, 500 kg žo-leznih kljukic za zaboje in 10.000 kg trakastegn železa.
liisolvence v novembru. Po podatkih Društva industrijcev in velelrgovcev v Ljubljani je znašalo v novembru letos število konkurzov v vsej državi 9- konkurzov (novembra 7), od tega v Sloveniji 1 (2), nadalje je bilo novembra 1936 razglnšenih v vsej državi 10 (lani 24) poravnav, od tega v Sloveniji 4 (6).
Borza
Dne 17. deccmbra 1936.
Denar
V zasebnem kliringu je angleški funt narastel v Ljubljani na 240 denar, v Zagrebu na 239.20— 240.80, v Belgradu 239.45—241.05.
Avstrijski šiling se je v Ljubljani nekoliko okrepil na 8.32—8.42, v Zagrebu pa je nekoliko popustil na 8.2650—8.3650 kot tudi v Belgradu na 8.2669—8.3669.
Grški boni so beležili v Zagrebu 31.15—31.85, v Belgradu 31.30—32.
Nemški čeki so v Ljubljani nadalje popustili na 13.33—13.53, v Zagrebu na 13.27—13.47, nadalje so beležili za konec decembra 13.2350—13.4350, za sredo januarja 13.2250—13.4250. za konec ianu-arja 13.20—13.40. V Belgradu so beležili 13 2387— 13.4387.
Ljubljana. — Tečaji s primom.
Amsterdam 100 h. gold. . . .	2362.66—2377.26
Berlin 100 mark............1743.03—1756.91
Bruselj 100 belg............732.95— 738.0!
Curih 100 frankov......996.45—1003.52
London 1 funt.......212.64— 214.69
Newyork 100 dolarjev ....	4303.51—4339.83
Pariz 100 frankov............202.51— 203.95
Praga 100 kron..............152.83— 153.94
Trst 100 lir................227.70— 230.78
Promet na zagrebški borzi jo znašal brez kompenzacij 2.028.628 Din.
Promet na belgrajski borzi	je znašal brez kompenzacij 3,464.000 Din.
Curih. Belgrad 10. Pariz 20.3325. London 21.375, Newyork 435. Bruselj 73.575, Milan 22.925, Amsterdam 227.15, Berlin 175, Dunaj 7975 (81.40). Slockholm 110.20, Oslo 107.40, Kopenhagen 95.425, Praga 15.34, Varšava 87.90, Budimpešta 85.75, Atene 3.90. Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Hdsing-fors 9.425, Buenos-Aires 1.3225.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 84—85, agrarji 48—52, vojna Skoda promptna 373—376, begluške obveznice 68—70, 8% Blerovo posojilo 85—86, 7% Blerovo posojilo 75—76, 7% |)osojilo Drž. hip. banko 00—91.
Zagreb. Državni papirji: agrarji 52 bi., vojna Skoda promptna 375.25—375.50 (375), begluške obveznice 69.75 bi., dalm. agrarji 65 den., 8% Blerovo posojilo 86—86.75 (86), 1% Blerovo posojilo 76.50-77 (76.50, 76.75), 7% stab. posojilo 85 bi. — Delnico: Priv. agrarna banka 194— 196 (195), Trboveljska 200—225, Danica 45 den., Isis 15 den., Našice 800 bi., Osj. livarna 150 den.
Belgrad. Državni papirji: 1% investicijsko posojilo 85—86, agrarji 50.50 bi., vojna škoda promptna 376.50—377 (376.50, 376), begi. obveznice 69.50—69.60 (69.50), 67.40—67.50 (67.40), H% Blerovo posojilo 86—87. 7% Blerovo posojilo 76.25—76.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 91 den., 7% stab. |x>soiilo 84.25—85. — Delnice: Narodna banka 6970—7020 (6970), Priv. agrar. banka 193.50—194.50 (193).
Žitni trg
Novi Sad, 17. XII. 1936. Pšenica: bč ladja Tisa 166—168, bč ladja Begej 166—168, slav., siem., bačka 159—161, srem. ladja Sava—Donava 162—164, ban. bč. ladja Donava 165—167, bč. ladja Kanal 164—166, ban. 155—158. — Ječmen: bč. in srem., 64 kg, 124—126, bu., srem., pomladni 68 kg 128—130. — Otrobi: bč., srem.. ban. 87 do 90, bč. ladja 88— 90.
Vse ostalo neizpretnenjeno.
Tendenca neizpremenjemi.
Promet srednji.
tudi razvija drama, v kateri posamezna poglavja vežejo opazke igerskega vodje ter slovenske cer-kvenc pesmi, ki vzdržujejo slik z vsebino igre in z občutjem gledalcev. Pri taki tehniki so razumljivo osebe lutke, ki gredo tja, kjer jih hočeš imeli, ler niso brez sentimentalnosti. Slabi so v zadnjem delu napadi Turkov, ki jih ne vidimo, ter so pretrgani, pa vendar bi hoteli na javnih odrih tudi velikih razgibanih množic. Drama bo še marsikje doživela uprizoritev, ki utegne bili neprimerno boljša kot je tekst v knjigi, ter more napraviti zgodbo ludi zanimivo in napeto, toda o umetnosti se v tej knjižni obliki ne da mnogo govoriti.
*
Vse te tri igre pa imajo nekaj skupnega: namreč, da nobena od leh ni čista realistična, naturalistična, psihološka drama, lemveč 60 vse podane v neki slilizaciji ter povezane z občinstvom po citatih pred zavesami, po vložkih in po igerskem vodji. Najmočnejša je vsekakor Gregorinova drama, ki ima tudi mnogo estetskih kvalitet ter je v njej oderski oblikovni element dal pozitivne rezultate. Pri Kuretu kakor ludi pri Delaku pa «e vidi, da ne polagala važnosli na notranje dramatsko dejanje, temveč na občinstvo, da kolikor mogoče dojame to, kar bi hotela pokazati z zgodbo, ki je samo ilustracija tendence v njej. V Kuretu take, kakor jo jc izpovedal eam v prologu, v Delaku pa, da se vsako izdajstvo kaznuje. Tako je oder zopet propovednica, umetnost pa v njih ni tako močna, da bi sama zase dosegla uspeh. Zato je treba pomagati z zunanjimi pripomočki, • kontaktom f občinstvom, ki bo sprejelo idejo in ne vprašalo po umefnosti.	td-
Dostavek. V samozaložbi »Janez Jalcn. Ljub-liana-Vič« je izšla Jalnova »norčava burka v treh dejanjih?: Le««na peč. O njej pa prihodnjič.
Za kraljevo kronanje, ki bo v Londonu meseca maja, žc sedaj grade velike tribune za gledalce
Indijanska kri se množi!
Nehaj znanstvenih ugotovitev o številu Indijancev
Ameriška javnost se je nenadoma silno zavedla dejstva, da v deželi prebiva še mnogo Indijancev, katerim posveča izredno pozornost. To ponovno zanimanje je treba pripisati raznim filmskim predstavam, ki prikazujejo življenje južno-zapadnih rodov v novem sijaju ali pa slikajo v krifečib barvah dneve krvavih obupnih hojev; predvsem se vidi nova uprava, ki je v svojem programu »New Deal Program- objavila, da namerava ameriškim Indijancem posameznikom in tudi celemu rodu stanje v toliko obnoviti, v kolikor jo sedaj to mogoče. Končno se seveda razpravlja tudi o vprašanju, ali sev. ameriški Indijanci izumirajo ali naraščajo. Ugotovitve najnovejših raziskavanj, ki jih W. M. Krogman obravnava v zadnjem zvezku »Zeitschrift f ti r Rassenkundet so zelo presenetljive.
Že večkrat so raziskovali, koliko je pred odkritjem Amerike bilo Indijancev. Vsa ta raziska-vanja so dovedla do najrazličnejših številk. Spin-den meni, da jih je bilo 50—75 milijonov, Mooney 15—20 milij., po Kroeberjevih računih pa jih je bilo 7—10 milijonov. Kasneje pa so smatrali za verjetno število 750.000, pri čemer so mislili samo na Sev. Ameriko. Razlogov za to številčno poje-inanje ni težko najti: uničevalne vojne, ki so se s priseljevanjem belokožcev še povečaje. Zaradi tega tudi moči niso bile več v ravnovesju. Spori so postajali še hujši, ko so bila posamezna plemena prisiljena umakniti se v manjše predele. Nadaljnji razlog je uvajanje konja in predvsem pa nove nalezljive bolezni, kakor: črne koze, dalje mrzlica, jetika in spolne bolezni. Pripomniti pa je treba, da danes število več ne pojema, in da prebivalstvo, kolikor so ga prešteli, celo narašča.
Uničevalni boji so večinoma zatrti in počasno zboljšavanje življenjskih pogojev je zmanjšalo umrljivost otrok in bolezni.
Po Wisslerjevem raziskavanju pridejo za indijansko |>rebivalstvo zadnjih 150 let naslednje številke v poštev: 1780 1. 630.750, 1865 1. 294.573, 1891 1. 264.834, 1933 1. 320.454. V zadnjih 40. letih je od celotnega števila 1780. 1. naraslo indij, prebivalstvo od 40 na 50 odstotkov in njihov prirastek od 1891 1. do 1933 1. ne znaša nič manj, kakor 30 odstotkov. Po VVisslerju so nekatera plemena danes celo številnejša, kakor so bila v 1780 letu. Tako štejejo Indijanci rodu Dakota-Sioux danes celo 35.000, dočim so v 1780 1. šteli samo 25.000 duš. Te številke potrjuje indijanski urad, ki ugotavlja redni prirastek od 1900 1. v pet letnih razdobjih od 61.416 na 78.139 v rezervatnih okrožjih, tako da je naraslo celotno število Indijancev od 270.544 na 327.985. V rezervatnih okrožjih je znašal prirastek v teh 34. letih 27 odstotkov, v celotnem številu Indijancev pa 21 odstotkov. Če primerjamo Indijance s črnci, vidimo, dn so številke za Indijance razmeroma dobre. Razlogi prirastka so različni, najnovejši pa jo: izboljšanje življenjskih pogojev. Omembe vredno dejstvo so tudi že-nitve z belimi. Sicer ne samo zato, da bi se s tem podaljšala življenjska doba, temveč ker se zdi, da je umrljivost čistokrvnih indijanskih otrok mnogo večja, kakor pa mešanih. Mešani so namreč tudi bolj rodovitni. Medtem, ko je čistokrvnih zakoncev 10.7 odstotkov brez otrok, je mešanih samo 5.8 odstotkov. Iz tega lahko sklepamo, da čistokrvni Indijanci v resnici izumirajo, dočim mešanci (iz zakonov z belimi) naraščajo. Indijanska kri se sicer redči, toda se ne zmanjšuje.
Se 40.000 vojnih ujetnikov v Rusiji
Kitajske čete v svojih značilnih kučmah
Pliči oznanjajo ljudem
kužne bolezni
Največji jei na srein bodo »ed*j zgradili v Ameriki. Zajezili hndn rekn Colutnbija. Ta jez ho mnogo ter ji. ksknr pa je znameniti jez Bonlder Danim, ki so ga letos zgradili v Kaliforniji
vasi. Večkrat je čudno, kaj neki plaši morske ribe, katere žive v slani morski vodi ter jim kolera, če divja v obrežinh vaseh, ne more do živega.
Mlada ameriška znanstvenica Ainy Hillers, katera je posebno vneto raziskala razmere v rejiub-liki Liberija, je ugotovila, da se ptiči in tudi ribo močno vznemirjajo, kadar se bliža na primer legar-lifus. Takrat je znanstvenica opazila, da so živali ne le razburjene, ampak da se tudi očividno boje. Zato bo te zveze med živalstvom in bacili kužnih bolezni znanost morala še preiskati.
Rešitev Nagradne križanke
z dne 13. decembra 1936.
Vodoravno: 1 Otilija, 5 nevesta, 8 laso, 10 koleno, 13 pero, 16 Slarace, 17 gotika, 18 rima, 19 babica, 20 vihar, 21 kača, 22 Rena, 23 predivo, 24 tona, 25 gorila, 26 Peca, 27 kaviar, 29 mladina, 30 kolar, 31 terica, 32 vrata, 33 sredica, 34 medica, 35 peča, 36 petica,, 37 brana, 38 vodilo, 39 reka, 40 dika, 41 kosem, 42 .lehova, 43 greda, 44 rezina, 45 kresalo, 47 vozel, 48 .ludita, 49 eben, 50 dramilo. 51 jama, 52 Rigi, 53 veda, 54 dražilo, 55 veter, 56 ovoza. 57 korec, 58 mimika, 59 bra-vina, 60 žara, 61 Carigrad, 62 romar, 63 kolonija, 65 Travunja, 66 Riga, 67 orient, 68 pika, 69 koledar, 70 Seni, 71 kurd, 72 Žalec, 73 ramena, 74 vreča, 75 Caruga, 76 duri, 77 pamet, 78 vesala, 79 talec, 80 nakaza, 81 maša, 82 Janez.
Navpično: 1 ostarelosl, 2 Tirana, 3 lice, 4 Jagodina, 5 netivo, 6 veka, 7 starina, 8 lama, 9 sobarica, 10 kobila, 11 leča, 12 novica, 13 pehar, 14 rokavica, 15 Soča, 23 predica, 24 tolar, 25 Gorica, 26 peta, 27 kadilo, 28 arnika, 29 Mladika, 30 koča, 31 tetiva, 32 vrana, 33 sredina, 34 Medija, 35 pesem, 36 pehota, 37 brada, 38 vozilo, 39 resa, 41 kozel, 42 jedila, 43 greben, 44 remiza, 45 krema, 46 logika, 47 voda, 48 južina, 49 eter, 50 Dravograd, 51 jarec, 52 Rimini, 53 večer, 54 Dravinja, 55 vera, 56 orient, 57 komar, 58 inilodar, 59 bravura, 60 žaga, 61 carina, 62 roka, 63 kolega, 64 janičar, 65 trakulja, 66 rilec, 67 omela, 68 piča, 69 koruza, 70 serija, 72 žamet, 73 Raša, 74 vrelec, 75 čaka, 76 duša.
Izmed onih, ki so križanico pravilno rešili, so bili izžrebani v četrtek, dne 17. decembra ob 3 popoldne sledeči izžrebanci:
1.	Marija Gostič, Ljubljana, Rimska c. 12, dvor.
2.	Maksimilijan Pen, dijak, Maribor, Gledališka ulica 10.
3.	Kristina Keršič, Belgrad, Vojvoda Milenka br. 46.
4.	Soklič Mihael, Jesenice, Gor., Prešernova 1.
5.	Joško Postružnik, organist, Svetinje, pošta Ivanjkovci.
6.	Oernetič S., Ljubljana, Tyrševa cesta 67.
7.	Lojze Savinšek, dijak, Ljubljana, Delavski dom.
8.	Jevnikar Anton, dijak, Novo mesto, Sv. Jurija ulica 9.
9.	Štefi Boljka, Sp. Šiška, Kettejeva 3.
10. Martin Jevnikar, akad., Sp. Brezovo št. 6, p. Višnja gora.
Za prihodnjo pravilno rešitev križanice jo zopet razpisanih 10 nagrad v obliki enomesečnega brezplačnega pošiljanja iSlovenca.".
Rešitev odbiralnice: O božiču zeleno, o veliki noči sneženo.
Rešitev črkovnice: Samostrel, izhlapina, Lju-demisl, avtorstvo, kablogram, obrasleki. — Sila kola lomi.
Iz Budimpešte poročajo, da se je tjakaj vrnilo zopet 32 nekdanjih vojnih ujetnikov, kateri so bili ujeti od Rusov kot avstro-ogrski vojaki med svetovno vo.ino. Izmed vseh 32 pa je samo eden bil tako srečen, da ga je prišla na postajo čakat njegova žena, katera nikdar ni nehala upati, da je njen mož še živ ter da se bo nekoč, kadar bo mogel, zopet vrnil. Vsem drugim pa so njihovi svojci že davno pomrli ali pn so se jim razmere kako drugače spremenile, tako da so sedaj prišli tako rekoč med tujce. Vsi pa pripovedujejo, da živi v ruski Sibiriji še kakih 40.000 nekdanjih avstrijskih vojnih ujetnikov, kateri pa se silno težko vračajo, ker to veliko stane. Zalo je marsikdo že obupal, da se bo kdaj mogel vrniti. Mnogo njih pa je prepričanih, da so jih domači že pozabili ter jih je groza, če pomislijo, kako bi bili sedaj doma sprejeti kot tujci. Zato se marsikdo ne vrne, četudi bi se drugače mogel vrniti...
Baldwinova pipica
Angleški ministrski predsednik Stanley Baldvvin silno rad kadi pipo. Kadarkoli ima kako zapleteno politično zadevo, vsakikrat ima v ustih svojo pipico iz rdečkastorjavega hruševega lesa, ki je prava mojstrovina južnoangleške piparske obrti. Baldvvin ima doma celo zbirko pip, katere strokovno izpopolnjuje, za kar izda precej denarja. Med šojami angleškega parlamenta in med sejami ministrskega sveta ministrski predsednik kajpada ne sme kaditi. Zato pa si takoj ob prvem odmoru privošči nekaj krepkih dimov iz svoje pipice, katero nosi vedno s seboj. Ko pa je zadnjič v angleškem parlamentu ob veliki kraljevi krizi podal v zltornici svoje usodno j>oročilo, tedaj ga prvič po govoru niso videli kadili. Pipica je sicer žalostno visela v ustih, sam pa je zamišljeno korakal gori in doli ter niti opazil ni, da je pipica mrzla. Kadar Baldwinu pipa no gori, je to navadno slabo politično znamenje. Kadar pa mož veselo puha, to jiomeni, da je minil čas skrbi.
General Ludendorl
in Krištof Kolumb
Znani nemški general Ludendorf, ki jo bil načelnik velikega generalnega štaba nemške armade med svetovno vojno, v Monakovem izdaja svoj list, čigar naslov se v slovenščini glasi: ?Ob svetem izviru nemške sile?. V tem »svetem viru je lorej ta general priobčil ludi članek o Krištofu Kolumbu, katerega je dejal čisto v nič. Ameriko so prav za prav odkrili germanski Vikingi. Toda Krištof Kolumb je bil le slepo orodje Vatikana, ki je znal dobili v roke staro pomorsko zemljevide ter poročila Vikingov. Sicer pa je bil Krištof Kolumb španski napol Jud, zaradi česar ho Italija prav storila, če se ne bo več potegovala za lo čast. da je Kolumb bil Italijan. Pa naj kdo še reče.
da tak nacionalizem ni blaznosti *
Janez: .Kaj delaš?c
Miha: :-Nič.<
Janez: >In kaj dela tvoj brat?<
Miha: »Meni pomaga.«
Kitajski pijonirji na manevrih letošnjega leta
Pogreb pisatelja Pirandello
Družina umrlega pisatelja Pirandella je naznanila, da je pogreb pokojnika bil v petek popoldne. Toda v resnici so ga čisto na tihem pokopali že v petek zjutraj ob prvi zori, tako da se javnost ni mogla udeležiti jiogreba. S tem je družina zadostila zadnji želji poitojnika, ki je v oporoki zahteval, da ga morajo pokojiati kar na tihem brez vseh ceremonij. Krsto so odpeljali v navadnem vozu, v kakršnem vozijo na pokopališče najbolj revne. Na krsli ni bilo nili ene cvetke ali venca. Tako so krsto iz pokojnikove vile odpeljali na železniško |)ostajo Termini, odkoder so mrliča prepeljali na Sicilijo, kjer so ga v Agri-gentu pokopali v rodovinski rakvi.
Možak v boju z volkovi
Blizu kraja Harmanli v južni Bolgariji sta v gostem lesovju lovila dva lovca. Naenkrat pa ju jo napadlo osem volkov. Eden izmed lovcev je bil zaradi tega tako prestrašen, da se jo takoj onesvestil, medlem ko je drugi tovariš moral vzeti v roke svoje orožje tor se borili z volkovi. Možak pa je imel pri rokah lo dve bodali, s katerima se je ote|)al volkov. Udrihal je tako dobro, da jo kar tri volkove s tem orožjem podrl. Med tem pa jc prihitelo na pomoč nekaj drvarjev, ki so tam blizu sekali drva. Zaradi toga so drugi volkovi pobegnili.
Naročajte in čitajte naša katoliška dnevnika »Slovenec« in »Slov. dom«
Ob zlali poroki: »In sedaj vama izročam listino, da je plačan tudi zadnji obrok pohištva, ki sta ga ob poroki kupila pri nas na obroke. Pohištvo je torej vaše.«
Že naravoslovci starega veka so radi opazovali ptiče ter so pri tem ugotovili, da pličji let naznanja, da se bližajo nalezljive bolezni: »Kadar se bliža kužna bolezen, ptiči nižje in bolj nemirno letajo kakor navadnoc, lako se glasi star izrek takega naravoslovca. ; Kadar pa se kuga začno, takrat pliči v velikanskih jatah zapuste ogroženo kraje.«
Kakor sedaj poroča neki francoski list, se ta nekdanja dognanja docela krijejo z najnovejšimi znanstvenimi dognanji na tem polju. Vsaj to so ugotovili sedanji znanstveniki, da i/, ptičjega lela lahko sklepajo, da se nekje pripravlja neiiaj nenavadnega. Čudno je na primer, da ptiči beže iz krajev, kjer se razvija taka kužna bolezen, ki sicer živalim in tudi ptičem nikakor ni nevarna. Znanstveno poročilo pravi: »Nikakor še ni bilo mogočo ugotoviti, zakaj je ptičji lot j>red kužno boleznijo prav tak. kakor pn je lik prod velikansko nevihto, ko pliči beže pred kako nevarno katastrofo. Seveda pa se to mnogo manj pozna pri ptičih, ki prebivajo v mestih, to je pri vrabcih in golobih Ti so že izgubili nekaj svojega naravnega nagona. Vendar pa so opazovalci pličev ugotovili, da so tudi pariški ptiči ohranili nekaj slutenj za kužne bolezni. Torej niso svojega naravnega nagona še vsega izgubili, čeprav je že močno okrnjen.
V velikih mestih se žal večkrat razširi kaka nalezljiva hripa. In čudno je. da so golobi in vrabci vsakokrat prej bili vsi vznemirjeni. Ni sicer mogoče trditi, da bi se bili ptiči kar v jatah selili iz Pariza, vendar pa je ugotovljeno, da se je vendar precej toli ljubeznivih ptičev, ki oživljajo parke pariškega mesta, izselilo iz mesta ter šlo drugam.
Ne velja pa to le o ptičih, ampak, kar je še bolj čudno, tudi o ribah, katere naznanjajo bližajoče so kužne bolezni. Tako so na primer na obalah Jadranskega morja večkrat opazovali silno vznemirjenost v mrgoleči množici rib, katere so nato jadrno izginile kani drugam, kadar se je začela kaka kužna bolezen kje v kaki obrežni
išiK
Gledališče m koncerti
Simfonični koncert »Ljubljanske Filharmonije"
Po daljšem času je zopet nastopil sinfonični orkester Ljubljanske filharmonije s samostojnim koncertom, ki se je vršil te dni v veliki Unionski dvorani. V primerjavi z dosedanjimi koncerti lega našega mladega umetniškega združenja je ta koncert nekam zaostal v pogledu umetniške pomembnosti. Kot da se je pričetna zanositost in ptoboj-nosl nastopanja razpustila in izgubila svoj prepričevalni vzpon, tako je izzvenel ta poslednji koncert, ki se ni mogel prav vzpostaviti niti po sporedu umetnin, niti po njih izvedbi. Izvedba je utrpela na nedokončni in nekoliko čudni pripravi; spored pa je zaradi preveč tipajoče in premalo jasne ler umetniško ne .dovolj litine in zavestne izbire umetnin, ki so morda zelo mikavne, a premalo prepričevalne, zaostal v učinku.
Ta spored so sestavljale večinoma mlajše umetniške tvorbe domačega in tujega porekla. Na prvem mestu je bila sinfonija bolgarskega skladatelja B. Ikonova — prav za prav le nje del: 6info-nični stavek. V tem stavku se je predstavil mladi skladatelj kot pripadnik mlade generacije, ki se delno poslužuje zelo pestrih razgibanih in dovolj drznih sodobnih izraznih sredstev, ki sc pa pri tem vzdržuje v zvezi z ljudskimi plastmi na ta način, da uporablja in umetno predeljuje široko narodovo glasbeno umetniško lastnino. Iz te usmerjenosti dobiva ta umetnina svoj obraz, ki ima tipično narodne poteze prevlečene z značilnostmi sočasne izraznosti. Z ozirom na vsebino je umetnina bolj meglena, sicer pa izdaja skladateljeve sposobnosti za umno vodenje glasov, ki je bogato imitatorično ter prevesilo polifono občuteno; pa tudi dobro obvladovanje izvajalskega aparata in njegove barvitosti. — Izmed domačih del je 6-tala v sporedu Skerjančeva skladba za godalni orkester v treh stavkih (Preludij, Arija in Finale). Tudi to je mlajša tvorba, s katero se je skladatelj že odmaknil od povsem svojevoljne trenutno doživljane gradnje v večjo zavestno gradi-teljno doslednost, ki daje celoti večjo enotnost in trdnejšo medsebojno odvisnost, pa večjo zaključe-nost tudi posameznim delom. Tu ne gre več za gole trenutne impresije, temveč se zavestno uveljavljajo žc vseskozi posamezne misli v raznih medsebojnih zvezah. Umetnina je tudi vesbinsko razgibana, pa rabi za izraz dovolj umirjena, čeprav zelo pestra sredstva. — J. Ibert, čigar štiridelna skladba je bila tudi na sporedu, spada prav tako med moderniste. Značilna za skladateljevo francosko poreklo jc njegova izrazna smer, ki 6c strogo oklepa tipične impresionistične smeri ter jo po Debu*syju celo še stopnjuje proti skrajnosti. V tej smeri postaja gradbeno ogrodje postranska stvar, važno je čim pristnejše pričaranje trenutnih razpoloženj. V štirih stavkih tega dela (Escales, Cal-me, Modere tre« rythme, Animč) gre za čim bolj slikovito prikazanjc pristaniškega življenja v njega najtanjšem utripanju. V tej glasbi počiva živa slika obmorske pokrajine z vso prelivajočo se barvitostjo žarkov in njih odseva v prirodi, z gorkoto trepetajočega ozračja in z brnenjem tega trepeta, r. gibanjem valov in z življenjem v njih in na njih, ki se vrši v mimobežnih dogodkih bitij — vse to tanko opazovano in opaženo življenje se hoče upodobiti v tej glasbi in sc tudi je v spretnem oblikovanju skladatelja, ki zna za te svrhe vsestransko izrabiti instrumentalna svojslva. — Klavirski koncert P. I. Čajkovskega je bila edina umetnina sporeda, ki je izzvenela v smislu ustaljene pretekle stilne smeri in odprla človeku s svojo prozorno oblikovanostjo pogled vase in v svoje globine, kjer počiva gorko in široko razgibano čuvstvo ruskega človeka, zamaknjenega v življenje in njega dvojni obraz. Temu čuvstvovanju plemenito umerjene melodije pa so v družbi blagih harmonij razporejene v tvorbe jasne arhitektonske, ki dosega še svoj poseben učinek z dosledno simetrijo.
Te umetnine so dobile v dani izvedbi toliko jasne poteze, da je zaživel vsaj bistveno njih pravi obraz. Orkester je zvenel ubrano in je bil njega raznobarvni zven sorazmeren. Tudi je bila igra sigurna. Vse to pa le v glavnih potezal, dočim je človek v svojih željah po podrobni izdelavi in po tanki prefinjenosti. kjer počivajo redno najvišje reproduktivne vrednote, ostal neutešen. Seveda je težko naprtiti to krivdo celotnemu ansamblu ali dirigentu, ker so vzroki podtalni in je njih vidna posledica porazno vabilo tujega dirigenta. Toda v prilikah, ki so nastale, je vendar delo dirigenta dr. Švare, ki je vskočil v zadnjem trenutku, vsega priznanja vredno, kajti uveljavil je vsaj svojo čisto glasbčnost, če že za globlje finese izravnavanja glasbenih misli in njih vsebine ter za dokončno plastično modeliranje n' preostalo časa. Tako je dosegla celotna izvedba tolikšno višino, da ni zašla pod pojm umetniške dostojnosti. — Kot solist v klavirskem koncertu je nastopil domači pianist Ivan Noč. V težavnem klavirskem delu koncertne skladbe je imel priliko dokazati svojo tehnično spretnost prstne igre. In prav ta spretnost je pod pojmom čiste virtuozitetc stopala vseskozi v ospredje in navduševala povprečno dojemanje. Vsebinske teže in povdarka globljih usedlin pa v lem podajanju ni bilo in je zato ta klavirska igra, ki je v zunanji obliki pogrešala zveze in nujne zavisnosti od notranje vsebine, pustila ob koncu človeka vendarle hladnega. Sicer pa nosi nekaj le krivde tudi odurni citrasti Ion izrabljenega klavirja, ki je služil pianistu, in je res vnebovpijoče, da glasbena Ljubljana še danes ne premore spričo vsega luksusa kvarno predelanih dvoran in spomenikov niti enega poštenega koncertnega klavirja!
Koncert ni bil deležen posebne pozornosti od slrani občinstva, ki je bolj hladno poselilo to prireditev. Sicer pa smo prepričani, da se bu v prvem bodočem konceriu Ljubljanske filharmonije javil na vseh straneh zopet nanovo polni umetniški zanos.	V. U.
Dva kfavfosha koncerta v Mariboru
Dr. Rrtmon Kiasinc
Dne 3. decembra se nam je v drugo predstavil v dvorani Grajskega kina naš mladi rojak g. dr. Roman Klasinc, prof. na Glasbeni Malici v Mariboru, ki si je lani ob svojem prvem koncertnem nastopu'pridobil na mali naklonjenost in priznanje tistega dela mariborske, publike, ki ima smisla za resno, čisto umetnost, ti. pianist nam jo zaigral Pastorale in Capriccio Soarlattija, slovitega neapel-skega klavirskega igralca in komponista 18. stol. Ze takoj v začetku je prevzel poslušalce s svojo priznano tehnično dovršenostjo, ki se je še posebno stopnjevala v sledeči siloviti Lisczovi h-mol sonati. katera je posvečena Schumannu in ki zahteva od igralen tehnične spretnosti v kar največji meri.
V Brahnisovih Variacijah na Schumannovo temo op. 9 nam je podal v karakterističnih potezah značilnost Brabnisove muzike. ki je temačna in
prav nič ne preračunana ua zunanje čutne učinkovitosti. Kot zadnja točka so sledile Chopinove Balada 3 (as-dur), HeiTe.se op. 557, Etude e-mol in Valček as-dur.
G. pianist je š svojo Izredno tehniko, ki ž njo v največji prožnosti in mehkobi obvlada tudi najtežje partije, dosegel popolen uspeli, ni pa v enaki meri vi i I v svojo igro tudi notranjega čustvenega doživetja. Da si je g. pianist zares pri naši javnosti pridobil veliko priljubljenost, nam je v dokaz dejstvo, da je imel njegov koncert dokaj zadovoljivo udeležbo vkljub poslovilni operetni predstavi vPles v Savo.vii", ki jo je istočasno imela ga. Pavlu Udovičeva v gledališču.
Prof. Anion Trosi
V	narodnem gledališču pa nam je priredil dne 9. decembra koncertni večer priznani klavirski yir-luor g. prof. Anton Trost /. Dunaja. Sodelovala je koncertna pevka ga. Leni Lapajne. V pestrem sporedu nam je najprej zaigri! g. Trost 32 Beethovnovih variacij v c-molu in nam jih podal v Iako popolni interpretaciji, kot jo menda že davno nisfno imeli prilike slišali.
Bfahnisovn 2 Capriccia op. 76. in Rapsodija Es-dur op. 119 je odigral z globokim razumevanjem in živo letnperameriUiosljo. Chopinova h-niol sonata je bila središče in menda višek koncertnega večera. Iz, nje je dihala vsa tista značilna duhovna globina in čustvena razgibanost, l;i stavi izvajalcu težkih nalog zlasti v prvih treii stavkih.
Z veliko izrazno silo je g. Trost segel do dna vsem niuziknlniin vrednotam naslednjih skladb Vilka Ukmarja: I/, zapiskov Largo expresivo, iu L. M. škerjanea: t klavirske skladbe. V živi resničnosti je pred nami zadonela svojstvena muzika M. Tajčeviča v skladbah: I/. 7 balkanskih iger. K sklepu je zaigral g. Trost še svojo lastno fantazijo na slovenske narodne pesmi, ki obsega motive naših narodnih napitnic in vojaških pesmi.
V	igranju g. prof. Trosla je nekaj čudovitega. Njemu klavir res »poje«, kar sicer pri mnogih pianistih pogrešamo. V njegovem igranju se združuje izvrstna tehnika, ki neprisiljeno obvlada inštrument v vseh najtežavnejših virtuoznih zahtevah, s temperamentno, zanosito ler živo občuteno interpretacijo, ki tudi emocionalni plati seže do dna. Kar spontano občutiš, da je lu vsak ton porojen iz resničnega notranjega doživetja; takšno mojstrsko izvajanje je zares umetniško ustvarjanja.
(Ja. Lapajne, ki jo je s pravilno razunievano diskretnostjo na klavirju spremljal g. prof. Trost, je zapela arijo iz Gluckove opere Alkestis«, ki ji je dala prilike, da je pokazala vso polnost iu obsežnost svojega glasu.; \Volfovo ;.Kar čez noč...«; Škerjančevo močno občuteno »lz temne samote-; Brahmsovo Moja ljubav cvete ; Čajkovski jevo romanco iz Pikovo dame : Lajovčevo Bujni vetri v polju; : Straussovo /Cecilija/ in Bursovo >Ja te ljubim«. Toplo pozdravljena in agrajena z aplavzom priznanja je dodala še Lajovčevega Tkalcu«.
Ga. Lapajne ima močan, voluiiiinosen, vseskozi enovit mezzosopran, ki ima mestoma v svoji pri-kupljivi barvitosti nekoliko rezek prizvok. Čutiti je bilo tudi na nekaj mestih za spoznanje nižanje glasu. Za svoj siccr odlični pevski nastop pa je žela zasluženo pohvalo.
Obisk je bil tokraj razmeroma zelo zelo skromen.	Bb.
ptui
Prijava nabornih obveznikov. Mestno poglavarstvo v Ptuju poziva vse mladeniče rojene leta 1917, ki stanujejo v območju mesta Ptuja (tudi iz priključenih deluu« okoliških občin), da se javijo na mestnem pocSifVrsIvu najkasneje do 80. januarja 1937 in sicer vsakodnevno izvzemši nedelj in praznikov od 11 do 12. Ako se mladenič ne more iz kateregakoli vzroka osebno javiti, so ga dolžni javili njegovi starši ali delodalajec. — V istem roku iinajo starši javili mladeniče rojene lela 1917, ki ne stanujejo v mestu Ptuju, pa so v Ptuj prf-stojni. Za mladeniče, ki so podvrženi rekrutaciji, če se prikrivajo ali odtegujejo naborni dolžnosti, so odgovorni starši odnosno svojci, ki so dolžni take obveznike izsledili in jih prijaviti. Nadalje sr pozivajo vsi mladeniči rojeni leta 1919, stanujoči v Ptuju, nc glede na njihovo pristojnost, da se javijo pri mestnem poglavarstvu najkasneje do 30. januarja 1937 v svrho vpisa seznama vojaških ob-vezancev. Kdor se temu pozivu ne bo odzval, se kaznuje,po zakonu o ustrojstvu vojske in po vojaškem kazenskem zakonu.
Ponesrečila se je Antonija Lesjak, žena po-selnika v Litncevivasi, stara 56 let. Na poledeneli poti je padla tako nesrečno, da si je zlomila desno
Trbovlje
»Nova zapoved«, igra o brezposelnih bo med
drugim na sporedu dobrodelne prireditve prihodnjo nedeljo popoldne v Društvenem domu.
V Hrastniku bodo igrali v nedeljo popoldne člani tamkajšnjega prosvetnega društva igro »Vrnitev .
Umrl je znani gostilničar in lovec Zupan Fr. — pri Korenuc. Nekdnji tovariši pri rudniku ter gostilničarji in lovci s<> ga v lepem številu spremili na zadnji poli. N. p. v m.I
Hrastnik
Lepa olika — kajne? Kot že večkrat popreje, sem tudi minulo sredo zvečer imel priliko opaziti, da se najdejo tu in lam, zlasti med dekleti, lake, ki ne znajo brzdati svojega jezika in ki s svojim zgražaninl vedenjem kvarijo ugled sebi in naprav Ijajo mimoidočim slab vi is. Sicer pa razumem, dn dekle, ki je že popolnoma pokvarjeno, tako vsesplošno. tudi moralno — ne zasluži drugega, kakor da jo vsaka dobra družba kot posameznik zapostavlja in io prišteva k malini, ki ne vedo. kaj delajo. Mislim, da Ik> v bodoče listu, ki je prizadela s leni dopisom, raje molčala, kajti slabo vedenje je les zrcalo vsakega človeka. — X. Y.
Leshovec pri Krškem
Kakor .mo napovedali, tako in še boljše se jo zgodilo. Zmagali smo vse združene nasprotnik'1 z ogromno v, i uio. Rezultat int posameznih voliščih jc |)il sledeči: I. volišče v Lcskovm: JRZ III". skupna opozicija -15; II. volišče v Leskovcu': JRZ 2t>1. sk. opoz. 88: III. volišče pri Sv. Duhu: .IRZ 204, sk, opoz. 1'.' Torej skupaj: IRZ 810. opozicija 110 glasov. Nasprotniki so dobili en s.nn inandal mi pa 29. Organizacija vsega volilnega dela je bila na višku, f"ast našim zavednim možem iu funtom Vidi se, da pri nns niso ugodna tla za brezbožni komunizem iu nikoli ne smejo biti 1'rav je. da so se nasprotniki čisto razgalili, da vemo. kakšne naklepe imajo, če bi prišli kje do oblasti. V znamenje veselja nad sijajno zmago so naši fantje priredili v nedeljo zvečer sprevod, ki je bil navdti šena manifestacija za našega župana, za IRZ in njeneea voditelia e. dr. Korošca.
Spod
Turnir Hermesa
V	nedeljo ob 13 ua igrišču Uermosa.
Že dvakrat preloženi nogometni turnir Hermesa se bo končno vršil v nedeljo, seveda v kolikor 110 bo zopet nagajalo vreme v poslednjem momentu, kol se je to zgodilo dosedaj že dvakrat zapored.
Na turnirju sodelujejo naši štirje najboljši ! klubi iz Ljubljane in lo Ljubljena, Hermes, Reka in Slovan, torej elita našega nogometa.
Za turnir je prireditelj razpisal lep jiokal, ki ' ga prejme zmagovalec. Naše občinstvo bo imelo po daljšem presledku zopet priliko prisostvovati lepim in napetim borbam. Nadaljevanje turnirja se bo vršilo predvidoma prihodnjo nedeljo, v prvem kolu, t. j. v nedeljo pa je spored sledeč:
Ob 13: llermes : Slovan iti
ob 11.30 Ljubljana : Reka.
f.faJoslovansfia	sanhašha tekma z Ljubelja (1366 m)
V	nedeljo, dne 13. dec. 1930 je izvedel S. K. Tržič lo pomembno tekmo. Izvršila se je v najlepšem redu iu brez nezgode. Da ne zamudimo ugodni trenotek odlične proge, smo se morali hitro«od-ločiti in hitro delati, kajti če zapade na Ljubeljski cesli 1—2 m snega, je pri današnjih težkih razmerah nemogoče zbrali potreben denar za ureditev sankaške proge. Zadnji dan je kazalo, da bomo morali leknio odpovedati, vendar so nam 'le oblasti z uvidevnostjo na roko, zakar se na lem mestu najlepše zahvaljuojmo. Med Tržičani in Hentnnčani je vladalo izredno veliko zanimanje za to tekmo, pogrešali pn smo udeležencev iz drugih krajev. SKT je pripravil v par dneh vse potrebno, da se zagotovi jiolni uspeh prireditve. V p.rvi vrsli je mislil na varnost tekmovalcev. Proga — dolga I km,, višinska razlika 500 ni — je bila sicer težka (posebno do cestarja) toda pri obstoječih snežnih razmerah in po zaslugi najemnika Ljubeljske koče
g.	Golinajer Ivana, ki je progo pripravil, ni bila nevarna. Za vsak slučaj smo naprosili, kol .pri drugih podobnih tekmah, g. dr. 1'anceta P., iz Tržiča za zdravniško službo na cilju;'pri cestarju je bila pa v pripravljenosti sanitetna patrulja Tržiške gasilske čete, ki pa ni imela nobenega opravka, ker so vsi tekmovalci dospeli na cilj čili in zdravi. G. dr. Pnncetu kakor tudi gasilski četi Tržiča se za vsakokratno pripravljenost k sodelovanju toplo zahvaljujemo. — Svojstven poudarek je dobila prireditev s posebnimi znaki — namreč Irobojnico z napisom: A. Jugoslov. sank. lekma Ljubelj SK T 1936-, katere so prejeli tekmovalci brezplačno, gledalcem so sr prodajali po 2 Din za komad, favno toliko, tla se stroški krijejo. — Vodstvo tekme je bilo v rokah predsednika g. Sehvvickerla It., prijave, žrebanje in startno listo je uredil lujnik g. Aliačič Lovro, startal je odbornik g. ftinid Ve-koslav, progo je otvoril načelnik sankaške sekcije g. Demšar Slavko, časonierllec na cilju je bil odbornik a. .šarabon Slavko. Od 30 prijavljenih tekmovalk iu tekmovalcev in sicer 4 dame, 16 gospodov jiosuinez.no ler 9 dvosedežriih, jih je štartalo 29 in tudi prišlo v redu na cilj pri Jurju, razen rties'«,-ki j*- zgubil sovozuča tik pred ciljem. Takoj (io tekmi so se izračunali časi in objavili rezultati v restavraciji Ivana Ankeleta pri Sv. Ani. Pre«l-sednik SKI je pozdravil v kratkem govoru tekmovalce. zastopnika občine Tržič g. Šter Blaža, žtt-pnna občine Sv. Ana g. Zupana, ki je tudi tekmoval ostale navzoče. Omenil je med drugim, da se je vršila zadnja sankaška lekma z vrha Ljubelja leta 1913, na kateri jo zmagal g. Ankele Ivan. Sledila je razdelitev krasnih diplom s sliko Ljubelja (delo Tržiškoga amaterja) in osla l i ti daril. Prvi. drugi in tretji vsake skupine jp prejel diplomo, razen tega pit še prvi in drugi vsake skupine primerno darilo. Prva darila so poklonili: Občina Tržič, tovarna Peko in g. Ankele Ivan, vsa ostala darila in vse diplome pa SKT.
Rezultati so naslednji:
1.	skupina (lame posamezno: Dovžan lleda, Sv. Ana, čas 7:34: Meglic Valentina, Sv. Ana, 7:56 2 petini; Mulej Ivana, Sv. Aaua, 8:34 l pelina.
2.	skupina gospodje jiosaniezuo: Valjavc Albin, Sv. Ana 6:26 3 jiet. (najboljši čas dneva); Teran Slavko, Pristava 0:30 l pet.; Ahačič Franc, Tržič 6:45 4 pel.
3.	sknpira dvojniki: Slačili Kosma. Tržič, čas 7:04 3 pet.; Golntajor-Špilar, Sv. Ana 7:28 2 pet.; Bizjak-Tepina, Bistrica 7:32.
Zelo smo veseli, da nam je z odlično organizacijo uspelo po tolikih letili obnoviti le tradicionalno tekme, pripravljeni smo z enako požrtvovalnostjo vzdržati iste vsako leto na programu in upamo, da litini bo ob enaki uvidevnosti merodajnih oblasti ter razumevanjem in pripravljenosti vseh drugih Siniteljev uspelo dali leni lekmani nekdanji sijaj, našim sankačem pa edinstveno priložnost plemenite borite in razvedrila. AA7ena85(),gekeh. M ,-
★
S. T. K. Moste. — Drevi važen sestanek. Po sestanku seja sek. odbora.
Objave GZSP
(7X1SI' (aluibeno). Nu okrožnico .IZSZ št. 4. vmo za IroniaiKO |k*1 vodstvom inoz-opiakili . ireinMijiv. prt-jvili sledeče tekmovalen, l,i i|j,s lm,lo /.»stopali nn Fis-nlli Ln Vsoslovansklh tekmah iu »ic«;
/a ulpsko kombinur.ijo:
Beliti Hubert, Pri»čok 0:rU. Novak Jo».c, Klrin Bruno, 1'rbiir Slavko, vsi TK Skala , .leioitk'«-. Zui-clar Rinil, \'<ilOini Jože, 2vau .MoJ/., vsi ASK Gorenjec, .insenicu. Jakopič Allmi, SK Dovje Mojstrana. Mo. dorc Stanko, SK Bratstvo, .I pšenice.
7.ii Ink na iloltir prane:
SinoleJ Krnjic hi 2,'iiivu lovro. oba SK Brnt-tvo. Josaivoi
7V/.' va I* km in klasična kombinacija t
Smole! Franc, SK itra^HVo, ,lt»,«Miicc. KlamVukk Moja, SK Dovje — .Mojstrana. Zeiii.ii Kratic, >,lv Ilnit-slvo, JenMiie.e. K iaiičiiili lireu.ir, SK lK»v.|n Moj. sirarni. Rablfl Jtiliu, SK llov.io — Mojstrana. Ženiva 1 jo vro,
/a »o/o fkokr:
N\>v'buk AUiiu. sK Ikilihi.i, Klaneui-k Gregor ij> Jakupli Albin, SK l)o\ju — Mojstrana,	Ivan
SK rSrul.svo.
Poli, vmo rti ti-fia) priporočili fr *tf<tvčc: Oirris Viiktor, ASK (M.reii.lei', Itohi.m Ivan, Zwi>eh<Mlt>ei'£cr \.|..|f, otiii SK llralslvo, .lc.s*niiee Ko.->ir 1 rub rik, MM) Kranjska Kura. I 'erlcovtiik Anxoti, Pi i.slavec lleli,|or, Marke/. Ivan, vsi SK llolilnj. Na željo klnlmv liZSP, smo prHlnirali *e sle«leče: tfcnlnffi naj -e pribito la koj, isti luij se y.a alpske «lisc.ll>linc \ na Uo/.ci a.11 Pustem Itovlu ter po par dni na K t ednrici in Krvavcu, /a ki. konili. pa naj se vršijo irohlnjri v Moj-irn.ni. Kranjski liorl. Planici iu \ Bolilnju. I>aiic smo r.iu prosili .I/S/,, ,la nu nam an bo/Un,- pra/.njke otlslo pijo Ircncr.ir, čc jn lo inniKiifore, naj »■ pa treuinul vršijo \ iiii/.ini .Ic.senii:, rtu jih jiodo luliko opay.o,'iil't tu,I ilruifi niisi tekmovalci ip pruilvsi-m iiiiailiun.
Dfupls sl'11, Kranjska flora, v/mne iih znanje, irkftlc |hxslaaih \ ,'i'ilv kaci.isk ili prijav nic, >,' oiljjo. or, pUniono. Potrjujemo prejrm pi-nnenih prijav u-k .,•> valccv »loile^ih klubov: TK Skala, -enic"), ask liorivnjec., sk Ilralsbvo , .Jesoniee. sk llovje — Moj strnila, SPIl Kranjska Oora in SK" Bohinj. Boli. Bi. strica. Na rtotiis Zvo7.<! za tujski promet v Sloveniji, .»e ilolo. i mjliik I., ila ltrcrtl na J,^seiilflki postaji r<.e po-trebilo 741 vremensko i>oro0evii.lsko nlniho. Ilailje se sklene, (In sc za rtc.norno podporo tvrrt. Bata im Ti -var , pošljejo pismena zalivala. t>o.pi* Koiu&itrte I. pi«. nlrinketfu bataljona t/. Mojstrane, se vzame na /.liaij«.
Opozarjamo pos"diiJlf v*o naše klube, lin uredijo verifiikacljsko i '.ka/.nire, vseh svojih tekmovalertv, l<i jim ie verlf>rkacij«ku ilobn že potekla in ee .se y|a ne lio obnovila tekom lu ilni ]m> tej objavi, bonio v s,- v postov priJiaja.iore eflai.i i/, se/nama VerlfiH;aeijskili tekinov alecv ,1ZSZ iu .lini zaliranill vsak na.top.
Holoi411 smo nedeljo, rtne "JU. t. ni. '/.a jioiilnuije Kiti.uearskcjru dinarja /a leikinov alee (i/sp, ki t,o'lo nastopili v inozemstvu. Prosimo \ klube IIZS1I, da se lof.no držijo prcliplsov za to imbiriiujo, ki vam jiib bomo poslali to dni. Nn JcsoipcuIi bomo organizirali u» iHvliiraitje sami, par pa 1.,h1o mirrnl' vsi Jeseni^ki klubi n ki i v no sortelovul-l tiri — v ta namen prireje, nemil štafetnemn stnii.škemn te'^u okoli .lese.ile.
Prva sej« širše upriive ti/RP, se l^i v fšlla dne 2(1. t. m oli 14. im v hotelu Trlirlnv na .Icsonieitli. Pozivamo vse klube, da se te seje trotovo utfeLeže.
Naknadno se odobri ntedklulskii smuk lekma na Pasjem rovlu, dne ::7. t. in. v izvedbi SK HrttitMlvn. -le
se ti ie r.
IMo^ilu se Smolel Janko i»i lia.vnik s:muko, da si v ne leljo, dne lit. I. nt. Offlerlat« teren, ki le prijav. IIetl za prvnnslvo n/,SP v alpski kombinaciji na Vršiču ter ,la s« s SP 11 Kranjsko floro. i*<Vinonn plodila za izvcdlsi letrn tekmovanja, preskrbo tekni,ivir.1-eev, /dravnisko sležbo Itd., o vsem tem morata na pri. Itodttjl soji podati lafirpno pl^ineuo iKvrofllo.
Jugoslovanska zimsko .športna zveza .(službeno) sporoča vatnn klubom, da je prispel finski, tre^ ner za b k g. I.eo K o r h o n e. n . ki. se nahaja daj v Mojstrani v. hotelu -Triglav -. — Trening /Ji lekntovalce v teku bo vodil g. Korhonen prvi čas v Mojslrani, ter se |iozivajo vsi klubi, da pošljejo kar največ tekmovalcev, liolel Triglav nudi jk>-IMilno in zadostno oskrbo tekmovalcem v zakurjenih sobali za 30 Din.
LZSP (SIužbenn). V petek, dne IS. t. ni. ob 18.30 v kavarni Emona (igralna s-otia) seja upravnega odbora. Točno in sigurno. — Iz X. seje u. o. z dne II. f. m. — Verificirajo se za S|< liekn: Ber-lo! Bogdan, Berlol Viktor. Hvale Maks, Keršič Albin; za SK Planina: Hafner Ivan, Masterl Marjan.
Koča pri Triglavskih jezerih bo oskrbovana od 23. decembra dalje. \ajprikladnei-i je dostoji od Savice do Doma nit Kontni ter čez planino Razor v Kočo pri Triglavskih jezerih. Ako bo dovoli prijav, se bo vršil smučarski krnnirski ločuj. Prijave sprejema pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1.
SK Slovan. Članski sestanek se vrši danes v pelek ol) 8 pri Krušiču. Udeležba obvezna za vse igralce radi nedeljske tekme .s Ileriiiesom.
Vremens a oonči'«
jugoslovanske litnsko-sporlne zveze in Zvezo za tujski promet, z dne I", decembra Militi.
Kaleče Planica |ii» slanjn dititos: -5 O. barometer se dviga, mirno, 30 ciu srenja.
Kranjska gora jio stnnju danes; —5 r. buro-metr se dviga, mirno, iH) eni snega.
l!i-lric,'-llohinjs|io jezero po stanju danes: —2 C. megla. 10 cm snega,
Pokljuka po stanju It!. I. ni.: —li C. jasno, na 20 cm podlagi 5 cm novega snega, smuka prav dobra.
Vršič po stanju l(>. t. in.: 80 cm »nega. pt.-ič.
Jesemeo
Sodražtca
Jeseniški zimski športniki. Tudi z zimo dobijo Jesenice svoj |tomen. saj je lu kader najboljših jugoslovanskih zimsko-športnih tekmovalcev. Po okoliških lerenijj ;o smuči že na delu, samo južni sneg nagaja I pa i no, da bo letošnji božič v lem pogledu Uiijši od lnii-l(i ,:.'i in da bodo nu Jesenice pri .peli izletniki od v eli slrani. Jesenice podajajo središče zimskega športa, ker nudijo izletnikom tudi ostalo zabavo, sni so lu kar tri gledališča in dva kina.
Kolektivna porodita pri KiD. V kratkem se bodo pričela poeajiinja za novo moderno kolektivno pogodbo pri naši industriji. Sedanja, ki je stara dve leti, obsega celo knjigo, upamo da bo nova bolj enostavna. Pri delavstvu prevladuje objektivno stališče, ki izključuje vsake ekslrente, zato je upati, da dobi naša železarna pogodbo, ki bo po popolnosti .|irvn v državi .
Oromovnik o •»svobodi«, l;i ima polne žepe samih zakonov, uredb, pravilnikov, določb iti pn predpisov tako, da drugi peleu njegu zelo ležko pridejo do besede, »r prilnžuje, da je v občinski debati premalo svobode Od sedaj naprej bo ob činska uprava določila enega, ki bo štel kdo iz med odbornikov sme ua občini največ govoriti. Dr. Slempihar jc zgrešil poklic, moral bi poslali profesor govorniške šole. Na Jesenicah mu pravijo jeseniški Oobels .
Trojčki. Aljaž je z igro Trojčki- poslregel Jeseničanom s smehom Igra je prijetna in bo iz polnila zabavo inarsikab-rega silvestrovanja, samo igralci morajo vloge vsi znati. Kljub uvedbi kinu, želimo naše igrale • zopel fii« (>i< j videti na odru.
Stara liberalna trdnjava v Sndružici U-.je ''.rušila pod pritiskom neizprosne ljudske volje. uši liberalci ce bili cele tedne noč iu dair na ihfeah, ni liilo š k oila časa. težkih tisočakov, veliko pi^iče. običajnih obljub in groženj Premoči kKpftahi je. za-luvibi j io I nezlomljiva ljudska volja, Liberalni nadljudjr,- so nastopali „sjlno objestno In samo-. zavesi no. '/.i vela svoboda! smo slišali ob izidu _ volitev kričati prigntijačr. ki niso boleli, vedeti. ibi so morali delavci pri obratih v Sodrn/.ici kar nu jtovelje v-i ,lo zadniegu glu>i<v,|li rt .liberalno lislo. čeludi so s srvloni. zajniščali volišče. Izdelovalci »ulie. robo so (flora I i vpliii jtroli 'svoji vol ii. sicer bi ne mogli vnovčili svo jih (Zilelkov. Kaj si vse ujiajo taki. osretVvutci ljudstva. !'ii lu-■ li Ijudslvo je spregledalo. Popoltiomu svofj^Ino, bre/. snninzvunrftv in imj'intVnjr-i'ga''n.^ekovanjS, .-i i" ljudstvo sestavilo listo JRZ ztmjo delufo tn-stotlj. brez ka|iila!!i, lite?, pijači',/jUjlib In gro žeti j. Samozavestno so šli I/, 'luvkuierlh krafev-kur v s.lrnjonih vrstah tla volišče. Ob razgljisn zilHage • IRZ. so na-i volivci vzklikali strnnki IK/, in našemu vodileljn dr. Korošcu in niso rilkognr žalili in izzivali. Liberalni volivci so bili ob izidu (ire-setieieni. Zmerni in dostojni med njimi niso nič reagirali. Pač pit so nekateri auroveži ob izidu volitev ugasnili električno nitpeljavo in pod Okrl-lieni letne pred voliviiun loknlom nase volivce t urnoliestiiiu kričanjem iil izzivanjem žalili, dokler iih niso orožniki razgrnili. P« še tak Jiro-staški naship z nezrelo mladino in šoliirji nam zmage ne more zagreniti.
»KINO«
UNION
O o s o 11 • v prekrasni roman
Taras Buliba
Harrj Banr, Dialeile Oarneoz Jntrlinja matlnela: prekrasni film
Sorel In njegov sin
—čfMiTera
Danes premiera' Krasna veseloigra 11 mornarskega ttvllenla
Dvigni sidro
Jatri matlnela: GRETA GARBO
Kraljica Kristina
TEl.
21-24
MATICA
Danes posiednjlči Slavni amenikl klovni
K?: Noč v operi
Jntrl premiera! Raikoflen veielllin a slavnim vijoilnaklm virtuozom Vaao P Uho d o
Maharadiina ljubezen
Radio
Programi Radio Ljublianai
lučt-u program domačih in tujih posiai vam nudi revija »HADIO LJUBLJANA«
Petek, r«. decembra: /l.Otl Šolska ura: Premog — r*»fflot! v davnino (rji/«?ovor z učenci vod; g. Miroslav 1 - 12.(10 Slovenski biseri (ploščo). — 12.4.1 Vrome, porodila — 1,1.00 Cas, spored, obvestila — 1.1.1;» Koncert Hadijskrea orknslrf — 18.011 2 on tik a ura: Pomni otroku pri jezikovnem pouku lita. Pora Pogan) IX.'JO Mauniro Ravol: Valček (koreografiji. posnitov, plofičet — 18.41! Francoščina (g. dr. Stanko I.obon) — l.i.flO (as, vreme, poročala, spored, obvosliln — 19.30 \nc. ura: Dota Kneževič itn na ša doba (dr. Dušan Stojanovič iz Belgrada — 19.50 Zanimivosti — 20 00 Povski koncert g. Edvardi,i Kovača s spreinl.irvn.njpm Radijskega orkestra. Vmesne točfce i/vaj,i Radijski orkester. — ii.(»i čas vi cme, poročila, »porod — 32.30 Ajifrloške plošče.
Drugi programii
I očen program domačih in tujih posta) vam nudi revija »RADIO LJUBLJANA«
Petek. IX decembra: Belgrad: 19.50 Vočer ploščo — Zagreb: 20.00 Orkester glasilom' akademiije — 22.20 .1,17.7. — Dunaj: 19.lj l.ip-sko — 22 no Zabavni koncert — Trst Milan: l'i 00 varlot — 31.00 Simfonični koncert — Rim.Hari: 17.1/, 1'iosna glasba - 211.40 Igra — 21.15 Operni odlomki — 22.10 Plesna glasba — Praga: 20.20 Igra — 22.30 Hindomit.hove skladbe — Varšava: 30.15 Opera 'Marija — Kdnigtberg- Hamburg. Lipsko-Mona. koen: 10.15 Wel»t*rjervn opera »Carostrelec — Vratislava-Stuttgart: 20.10 Weberjev koncert.
/g
Na Igu so 13. decembra pokopali vpokojeno učiteljico Ivo Jamškovo .Službovala je v raznih krajih Slovenije, nazadnje pa je učila zaporedoma 17 let na osnovni šoli na Igu. Zaradi težkega poklica in rahlega zdravja je morala predčasno v pokoj že I. 1927. Od tedaj je živela v skromnem zatišju v kraju svojega zadnjega službovanja skupaj s sestro Erno. Potrpežljivo in udano je prenašala dolgotrajno mučno bolezen, kateri je končno podlegla 11. decembra zvečer. Vsi, ki so jo poznali, jo bodo ohranili v lepem spominu. Ni zbirala posvetnih zakladov, njena darežljiva roka je razdelila med uboge in potrebne vse, kar ji je ostajalo od pokojnine. Pogreba se je udeležilo poleg njenih ožjih sorodnikov, sester in bratov, veliko število občinstva, učiteljstvo domačega in bližnjih šolskih okolišev, šolska mladež pa ji je ob grobu zapela v poslednji pozdrav žalostinko. šolski upravitelj pa se je v toplem govoru poslovil od nje v imenu učiteljstva in šolske mladine. Bodi ji lahka ižanska zemlja.
Radeče pri Zid. mostu
Regulacija Sopote se še vedno nadaljuje. Prav bi bilo, če bi malo bolj pohiteli. Saj vemo. kaj napravi narasla Sopota, ko ne more v naraslo Savo. — Tudi cesto zaSavo v Podkraj so dalj časa prav marljivo popravljali. Bila je res potrebna popravila in želimo, da bi vso dobro (»pravili. Kaj ko bi se uresničili tisti načrti, ki so bili že dvakrat založeni, da bi se napravila prava cesta za Savo in ne samo vozna pot(-ka)'?
Opozorilo!
Radi preselitve se prodaja za polovično ceno
samo še IO dni
v skladišču Tyrševa cesta 41. nasproti Sv. Krištofa
razne damske plašče, blago za plašče in kostume,
ter krzno vseh vrst.
Hitite izrabiti priliko cenenega nakupa!
MALI OGLASI
V malih otflasih vetja vsaka beseda Din I'—; ženilovanjskl og.asi Din 2 — Najmanjši tueaek za mali ■iglas Die 10--, Mali oglasi se pla ujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega /.nnčaja se računa enoUolonska. 1 mm visoka petitna vrstica po Din 2';>0. /.a pismene odgovore giede malih oglasov treba priložiti znamko
Boljše zimske suknje
ln Hubertuse - vam nudi poceni Presker. Sv. Petra cesta 14
Za velik
moderno opremlj< 11 Dom na Polževem nad Višnjo goro se išče oskrbnik. — Nastop takoj. Pismene, samo res prvovrstne ponudbe s točnimi osebnimi podatki glede kavcijo v upravo »Slov.« pod »S. K. Polž« St. 185ti0.	(b)
Zastc nika
za prodajo suknja - Išče mala tkalnica. Vpoštev pridejo samo gospodje iz tekstilne stroke, ki so dobro vpeljani pri detajll-stlh. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja in referenc upravi »Slov.« v Mariboru pod »Detajllst« št. 18546.	(b)
Največja izbira radioaparatov
vseh kakovosti : Loeve. Saba, Stassfurt, Mende, Eunlg, Magnadyne. - Vso z jamstvom. Ugodna plačila v obrokih. Zamenjava dovoljena. Klelndicnst & Posch, Maribor, Aleksandrova c. 14.	(r)
Denar
Hranilne knjižice
podeželskih hranilnic. Ki so članice Zadružne zveze, kupimo takoj In plačamo najboljše. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Tovarna«.	(d)
Do 50.000 Din posojila
lahko tudi v knjižicah Zadružne zveze - Iščem za tri mesece. Kri t jo sigurno. Ponudbe upr. »SI.« pod »Ugodno obrestova-nje« št. 18559.	iu)
CEEEBG33
Okrašene božične svečke, Jezuščke, jaslice, slaščice in biserne vejice za dekoracijo daril
nudi tvrdka
Oroslav Dolenec,
Ljubljana, \Volfova 10
Jajca
sveža, debela, komad 90 para, zaboj 720 komadov. Cvetlični med Ia. 10 kg 155 Din. Zaklani purani 10 kg 140 Din — franko voznina — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1)
Slavan
Galanteri jo, pletenine, no ^avice čipke, partuineri jo. papir, dežnike, krava te. šivalne potrebščine itd dobile po nizkih cenah Maribor. Glavni trg 14 (rotovž)
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi pn Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon 2951
Nogavice, rokavice
In pletenine Vam nudi » veliki Izberi najugoOnejt in najceneje tvrdka Kar' Prolog, Ljubljana. Zidov ska ulica tn Stari trg. (Ii
Zelo primerna
BOŽIČNA DARILA! *
Največja izbiral *
Oglejte si naše izložbe!
A. & E. SKABERN£
LJUBLJANA

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nam je umrl dne 16. t. ni. ob 5 pop. naš oče, stari oče, ded in praded, g.
Franc Bučan
str. mizar
Pogreb bo v petek ob 4 popoldne iz Vidovdanske ceste 9 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 17. decembra 19H6.
2alujoči ostali.
Saslice
vseh velikosti
r

od najboljše do najpriprostejše iz-peljave, iz papirmachejn vlite, kakor tudi papirnate za izrezati, ter zraven pripadajoče hlavžke dobite v naj-večji izbiri in najceneje v trgovini
H. NIČMAN • LJUBLJANA
KOPITARJEVA ULICA 2
Tinček in Tonček spet v Afriki
235.
Star znanec.

m
»Zdaj pa pojdivo kuhat kosiIo!< je slovesno rekel mornar Koki, ko so se dovolj nakramljali. i Lačen sem kot volk.«
Obesil je kotel nad ognjiščem in se začel podjetno sukati okoli njega.
»Vode imam premalo,« se je zdajci oglasil. ^Dečka, skočita k reki ponjok
Tinček in Tonček si tega nista pustila dvakrat reči. Zgrabila sta vsak svojo posodo in krenila proti reki. Ko sta bila oddaljena od reke kakih sto korakov, je Tinček kar na lepem obstal in ves zavzet zaklical:
»Poglej, Tonček! Ali je to mogoče? Najin stari splav leži tamlel«
m t 1

m:
* »
copjngl.i fiiimir l*lt/f<
Spustila sta se v tek proti splavu.
»To je pa lepo presenečenje,« je veselo vzkliknil Tonček. »Bil sem prepričan, da že zdavnaj leži razbit na dnu reke. Pa je videti še kar dobro ohranjen. Pozdravljen, najin stari znanec!«
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih!
ZLATO
Roman. — Spisal Blaise Cendrars.
19
Poglabil se do zadnje podrobosti v genera-lov proces, saj je dolge noči presedel nad debelimi a.kti. Nič si nima očitali. Svojo razsodbo je izrekel po temeljitem poznanju stvari kot mož vesti in kot sodnik.
l)o zadnje potankosti je prisluhnil besedilu iti smislu zakona. Toda... toda... danes razume, da tu prav za prav ne gre za zakon, marveč za človeka, za starčka, ki ga je treba rešiti in zato uboga le svoje čustvo. I11 kadarlc obišče generala se trudi, da bi ga bodril k pameti. Modtem pa skrbi zan j kot za svojega.
Ko .je sodnik Thompson nasvetoval generali! naj opusti pravdanje, ki mu bo le v škodo in naj se zadovolji rajši z enimi milijonom dolarjev odškodnine, -mu je Suter odvrnil:
»Glejte. gospod sodnik Thompson, vi ste govorili, in razsodili po svoji vesti. Danes mi govorite o denarju. Toda, ali mar zahtevam denar? Pravico zahtevam, pravico! Najvišje sodišče naj raz-«orli. ali ste imeli prav ali ne. I11 tn se bo tudi zgodilo. Sicer pa se ne mbračain k ljudem, temveč k Bogu. Ta proces moram iz-vrsti do kraja, in če mi svet ne da pra\ice, bom se tolažil 7. »panjem, da jo l>om našel v nebesih in da bom nekoč sedel na desnici božji «
>Toda mislite vendar na svoje otroke, na Mino, ki sc bo zdaj omožila, saj boste kmalu postali tudi stari oče.«
>Gospod sodnik, človek, kakršen sem jaz, je preklet in nima otrok. Arturja so mi ubili, Krnil je izvršil samomor. Viktorju pa ste mi vi sami
povedali, da je najbrž nirtiv. ko ga pri brodolomu ob Zlatih vratah ni nihče več videl.
Mini pa moj proces tudi ne more škodovati, saj nimam nič iu ona pa tudi nič ne pričakuje od mene. Če pa bom uspel bom dal ogromno premoženje svojim vnukom in pravniikom in še sedem krni sedmim rodovom«
»Toda od česa b;>ste živeli pn vi?«
Bog 111 i je vse vzel, 011 bo poslej skrbel zame kakor skrbi za ptice na polju.« sltotiin vas, ostanite tu.« -Ne, ne. brž ko bo Mina poročena bom odpotoval v \Vushington. Videli bomo: ali so v vVashingtonu sodniki ali ne.«
Mima se je poročila s svojim zobozdravnikom. General je za bo/ič odpotoval v \Vasl1i11g-ton, kot je vedno napovedoval. S seboj je vzel priporočilo župana i/ San Francisca, razsodbo sodnika Thompsona in knjigo Apokalipso. Thompson je tudi dosegel, da je vladu dovolila staremu generalu dosmrtno pokojnino letnih tritisoč dolarjev.
XIV.
Minila so leta. Ves Waslijngton že pozna generala, ki se potika po mestu dolg in mršav, v pošvedranih čevljih, oblečen v zamazano suknjo, plešast, debelnglav, pokrit /. velikim, vegastim mehkim klobukom. Ves VVashington
ga /c pozna. Najbolj pa vsi uradi. Sprva so ca zaradi spletk njegovi I sovražnikov, precej mrko sprejemali. Minilo pa je že mnogo let iti mnogo njegovih nasprotnikov je medtem pomrlo, mno-
K<> uradnikov, ki mu niso bili naklonjeni, pa je bilo prestavljenih. Danes prav za prnv nihče več ne ve, kaj hoče ta starec O pač! je neki stari general iz meliikanske vojne... vedno in povsod čenča o zlatih rudnikih.
Najbrž ni v njegovi glavi vse v redu! Uradniki gu pošiljajo iz urada v urad, o., .rut do vrat. (Jeneral pozna žc vse hodnike justiene palače 111 vsa stopnišča, ki vodijo k ministrstvom.
In roma sem in roma tja in tako lia sleherna vrata. Ponižno čaka na hodniku, tisoče milj prehodi, tisočkrat sc spet vrača v iste urade kakor miška v mišniei. Obupa pu vendarle ne.
Vsa ta leta je živel Janez Avgust Suter od svoje generalske pokojnine. »Živel« — to je le beseda, kajti pokojnino so mu odjedali zukot-ni odvetniki, sumljivi trgovci in nižji uradniki po ministrstvih, ki so se 11111 ponujali, da bodo njegov proces dovedli do uspeha.
Lela 186". mu je neki mladi danski preve-janec, ki je šele dan prej dospel v New York in ki ga je srečal nn nekem verskem zborovanju, pobral vse listine in ga predstavil nekemu pomočniku, ki da je tajnik pravosodnega ministra. Oba goljula sta ubogega moža čisto omrežila. Suter je pisal sodniku Thompsonii, da leži zdaj njegov proces v božjih rokah in da se Ivo pobrigal zanj sam provosodni minister, i.n je zahteval za ministra 10.000 dolarjev.
Mina, ki ji je tudi o tem pisal mu je poslala tisoč dolarjev. Tudi iz Švice si je dal poslati skromno doto svoje ranjke žene in zdaj je ves ta nabrani denar odtekel v roke prevejancev, ki sta pa lepega dne izginila, brž ko sta spoznala. da ne boste nič več dobilo od prevaranega starca.
In koliko takih pa tudi pravili odvetnikov potrka pri Suterju in vsakdo mu obljublja uspeli in on je pripravljen odpovedati se ccli odškodnini, kajti, kaj ga briga denar, zlato in zemlja, on zahteva samo pravico, razsodbo in oh sod bo.
Leta minevajo, (""cdnljc bolj tone v bedo in revščino. Če se hoče preživljati, mora oprav-
ljati najnižja dela: čevlje čisti, zavoje prenaša ali pa pomiva kuhinjsko posodje v kaki vojašnici. kjer ga že vsi poznajo po njegovem generalskem naslovu in po njegovem sovraštvu do žganja. Mina 11111 |miši je vsak mesec sto dolarjev, ki pu mu jih izvabijo vsakovrstni goljufi in ve-rižniki.
On pa izda svoj poslednji dolar, le da bi pospešil proces.
I^cta 1K66. je poslal Suter kongresu zahtevo, di 11111 izplačajo milijon dolarjev odškodnine in da mu vrnejo vse njegove plantaže. Do tega koraka ga je napotil neki poljski Žid.
Leta 1868. se je obrnil Suter nu senat. V dolgem pismu jc obrazložil, da bi bil zadovoljen, če bi mu izplačali vsaj petstoiisoč dolarjev in mu vrnili njegova posestva. To vlogo mu je narekoval neki seržant.
Leta 1870. je zahteval v vlogi na senat, ki mu jo je sestuvil neki fotograf Biljard, le še stotisoč dolarjev; odrekel sc je vsaki odškodnini, prav tako tudi vsem posestvom in se zavezal, dn bo zapustil Unijo in se vrnil v Švico, kjer bi se naselil v Kantonu Waa<lt. Tja pa se ne bi rad vrnil obubožan, saj je bil najbogatejši človek, in tudi ne bi hotel biti občini, v breme.
Leta 1873. je vstopil v versko ločino Herrn-huterjev. Svoj proces jc zaupal svetu sedmorice Janezcvcev in podpisal listino, v kateri je vse svoje premoženje, ki ga je moral še dobiti, p« tudi svoja kalifornijska posestva določil kot dar tej verski družbi češ, »pobožnost adainitov naj očisti tiste lepe doline, ki jih je umazalo zlato«, ln spet <e je znova obudil proces, ki ga je zdaj prevzel slovil odvetnik, ki je bil hkrati ustanovitelj in vodja neke nemško-ameriške sekte.
Suter ic zapustil VVashington in se preselil v I.itiz v Pennsylvaniji, kjer se jc dal po bali* Ionskem obredu prekrstiti in očistiti.
Za >Jugo«lovatuko ti*karoo< « Ljubljani: Karel Cefc.
Izdajatelj: Ivan Rakovem
Urednik: Viktor Centi«.