Poštnina plačana t gotovini.
Leto XV., štev. 171
7/pravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, fielen-burgova ul. 3. — Tel. 8492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 1L _ Telefon it. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub* liana St. 11.842, Praga čislo 78.188, Wien št 105.241.
Ljubljana, sobota 28. julija 1934
Cena z.- Din
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 8123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Dvajset let
28. julij leta štirinajstega!
Milijoni ljudi po širnem svetu se dati es spominjajo tega črnega dne, ki ostane v zgodovini človeštva večno obrobljen s krvavo barvo, zaznamovan kot začetek velike vojne. Dvajset let poteka od signala, ki ga je vrgel v svet cesarski Dunaj, ko jo napovedal Srbiji vojno in razglasil splošno mobilizacijo. Zabrnele so brzojavne žice po vsej Evropi, od kra ja do kraja je šla črna vest, in vsa, že dolgo zatajevana nasprotja do zob oborožene Evrope so se z nezaslišno silovitostjo grmadiia v pošastni orkan prve svetovne vojne, kar je pozna zgodovina človeštva.
Z Dunaja je bil dan signal k pokolju. In razvila se je večja človeška morija, prihajale so stahotnejše katastrofe, dogajale so se drugačne zmage in porazi, nego si jih je mogla kdaj zamisliti revna domišljija nadutih cesarskih eksce-lenc, ki so se hotele maščevati nad nedolžno Srbijo.
Še tiste dni so brzeli na bojišča prvi vojaški vlaki z naivnimi napisi: Na jesen se vrnemo! Sam cesar Viljem se je postavil v pozo preroka in dejal, da bodo njegovi vojaki doma, preden odpade jesensko listje. Čakal je, da je listje petkrat odpadlo in da so milijoni ljudi poginili na številnih bojiščih širom Evrope in še v Aziji in na morjih in oceanih. Čakal je, da so od izčrpanosti in gladu umirali tisoči žensk in otrok v zaledju.
V nepopisno krvavi pravdi med državami in narodi so naposled zmagali ^tisti, ki so se postavili ob stran krivično napadene Srbije in ki so na svoje vojne prapore zapisali plemenito geslo: Pravica malim in velikim narodom, demokratična preureditev nove, svobodne Evrope! In padla je na Sx'amotno dno poraza vsa pisana množica bojaželjnih in maščevalnih dunajskih in drugih ekscelenc, in usoda jim je v radostnem viharju prevratnih dni leta osemnajstega pisala pravično sodbo. Nemesis .iu-vat!
Minilo je dvajset let. Nekdanja bojišča. je že mnogokrat prerasla trava, razdejana mesta in vasi že dolgo ne kažejo sledov vojne, po ulicah in cestah vrvi mlad rod, ki ni poznal strelskih jarkov in vojne bede. Številna vojaška pokopališča, tisoči spomenikov vojnim žrtvam, sveti plamen na grobu neznanega vojaka— to so še spomini na veliko žalo-igro, ki se je pričela pred dvajsetimi leti.
Toda vsi vemo in čutimo, da to še ni vse. Demoni svetovne vojne strašijo tudi danes po vsej Evropi in že se oglašajo mnogi, ki primerjajo leto dvajsete obletnice usodnega julijskega dne letu štirinajstemu. Doba dvajsetih let je predolga, da ne bi zacelila mnogih ran, a prekratka, da bi zabrisala zadnje posledice globokega gospodarskega, moralnega in socialnega razdejanja. Smodnik leta štirinajstega in naslednjih let smrdi še danes po vsej Evropi Valovi mrž-nje se niso polegli; kakor po vsaki veliki vojni, bomo čutili tudi sedaj še nekaj desetletij moralne posledice klanja narodov. Težki zapletljaja ne dajo ljudstvu toliko miru, da bi si temeljito oddahnilo od vsega, kar je prestala naša generacij;!.
Vojni duh še živi, in proti njemu se prav ob dvajsetletnici vojne zbirajo države, ki si hočejo s pakti o vzajemni pomoči zagotoviti varnost in tako vsaj nekoliko razorožiti Evropo. Ni težko odkriti največjih izvorov bojaželjnega duha: za sedaj je dober porok miru to, da ves svet kaže s prstom na one, ki preveč rožljajo z mečem. Toda politična kriza Evrope, ki se je pričela v trenutku, ko so reakcionarne sile premaganih držav hrupno vstopile v evropsko politiko in ko jih je s slastjo podprla država, ki se je dovolj okoristila v svetovni vojni, ta politična kriza se nadaljuje. In nadaljevala se bo dotlej, da bo razčiščena. Iz nje mora izginiti pogubni kvas svetovne vojne; strup, ki se je v juliju leta štirinajstega razlil po žilah velikega srednjeevropskega naroda, se mora izločiti.
Usoda je včasi hudomušna: morda je logika sil, M oblikujejo politično in družbeno življenje narodov, vendarle trdnejša, nego po navadi sklepamo. Prav ob dvajsetletnici izbruha svetovne vojne doživljamo v tistih dveh deželah, kjer se je vojna sprožila ob odgovornosti vseh njihovih državnikov, pojave nenavadno težke krize. Na istem cesarskem Dunaju, kjer so s tolikšno blazno lahkomiselnostjo tvegali ogromne žrtve, da ponižajo majhno Srbijo in zlomijo Slovane na svojem jugu, se nekdanji pristaši 28. julija more med seboj in na celih gorah razstreliva se vrše pogajanja za državljansko premirje. Najnovejši pojavi v Avstriji in Nemčiji so samo nadaljevanje usodne krize nemškega naroda, ki je hotel vojno, a je doživel poraz. Po vojni je imel dovolj prilike, da se nauči od zgodovine starih resnic, po katerih se sila maščuje s silo, a mirni sporazum je boljši od tvegane vojne. Vse kaže, da so v novem »vojnem kotlu Evrope«, ki ni več na Balkanu, različni fejmenti; čakajmo, da se izkipe. In prav ob dvajsetletnici vojne se je tako zamajala politična Unija Dunaj—Budimpešta—Rim, kakor se je in se bo zamajal vsakršen »Drang nacfa Osten«, Cod-
Ob krsti Dolffussa spraua z Nemčijo
Popoln preokret v avstrijski politiki Nemčije - Pred sporazumom 2 Avstrijo
Posebna Papenova misija - Silen vtis po vsej Evropi
Dunaj, 27. julija, r. V Avstrip se polagoma vrača zopet mir in red. Rjava revolucija, ki je pričela z zasedbo Ravaga in kancelarjeve palače in se je potem razširila tudi v ostale dežele avstrijske zvezne države, je v glavnem že likvidirana in se vrše le še zadnje očiščevalne akcije. Tudi na Štajerskem so boji pri-lično že ponehali, težja je situacija le še ponekod na Koroškem, a je tudi tam za upornike isto tako brezupna in so se večinoma že umaknili v Visoke Ture.
Dosedanja preiskava je dognala, da je bil napad na palačo zveznega kancelarja in umor dr. Dollfussa samo del obširno zasnovane zarote narodnih socialistov. Zarotniki so se hoteli polastiti vse oblasti v Avstriji in izvršiti atentate tudi še na razne druge odlične osebe. Kompromitiranih je tudi nekaj aktivnih uradnikov dunajske policijske direkcije, proti katerim je že uvedena najstrožja preiskava. V zaroto je zapleten tudi bivši policijski direktor Brandl, o katerem se trdi, da je izvršil danes samomor.
Avstrijski rimski poslanik dr. Rinte-len, ki je priletel takoj po izbruhu revolucije na Dunaj in mu je bila vsekakor namenjena zelo važna vloga v morebitnem narodnosocialističnem režimu, je danes popoldne podlegel poškodbi, ki si jo je zadal včeraj po aretaciji v samomorilnem namenu. Pričakuje se, da bo čudna vloga, ki jo je vsekakor igral pri
hitlerjevskem prevratu, že v kratkem pojasnjena.
Sicer je Dunaj danes ves v znaku splošnega žalovanja zaradi tragične smrti kancelarja dr. Dollfussa, ki je postal žrtev borbe za neodvisnost Avstrije. Njegovo truplo so prepeljali iz kan-ceJarskega poslopja preko Ringa v mestno hišo, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Ves dan so prihajale pokojnega kancelarja kropit ogromne množice ljudstva. Prevoz trupla je bil izvršen na najbolj svečan način ter so mu prisostvovali zvezni predsednik Miklas in vsi člani vlade.
Imenovanje dosedanjega nemškega podkancelarja Papena za poslanika na Dunaju je avstrijska javnost sicer pozdravila z ogromno radostjo, v avstrijskih službenih krogih pa ni napravilo posebnega vtisa. Poudarja se namreč, da se je nemška vlada za imenovanje Papena poslužila čisto nenavadne metode. Diplomatski mednarodni red zahteva namreč, da mora vsaka država najprej zahtevati agreman za poslanika, ki ga namerava imenovati. To pa se v primeru Papena ni zgodilo, v čemer vidijo zato merodajni krogi samo taktično potezo nemške vlade, da bi odvrnila od sebe odgovornost za krvave dogodke v Avstriji.
V splošnem pa se vendarle smatra Papenovo imenovanje kot prvi žlahten , sad težke žrtve, ki jo je položil dr. Doll-1 fuss na žrtvenik svoje domovin
Imenovanje Papena
za poslanika na Dunaju
Nepričakovana taktična poteza Nemčije, ki se hoče rešiti soodgovornosti za dogodke v Avstriji
Berlin, 27. julij«, r. Pod vtisom neuspele revolucije v Avstriji, za katero ves svet dolži moralne odgovornosti Nemčijo, se je nemška vlada odločila za radikalno izpre-membo svoje dosedanje politike proti Avstriji. Že včeraj se je opazilo, da nemški listi pišejo zelo zmerno in da ne napadajo več avstrijskega režima, marveč celo dobrohotno beležijo dogodke v Avstriji in se v glavnem omejujejo na obrambo Nemčije. Pozornost je zbudila tudi odredba, da se morajo aretirati vsi begunci iz Avstrije. Še večje zadoščenje v diplomatskih krogih je zbudilo dejstvo, da je nemška vlada od-poklicala svojega poslanika v Avstriji in odredila preiskavo, da se ugotovi, ali je
katerikoli nemški državni organ kakorkoli sodeloval ali podpiral akcij-; narodnih socialistov v Avstriji. Naravnost senzacionalno pa je učinkovala vest, da je za novefc-nemškega poslanika na Dunaju imenovan dosedanji podkancelar Papen. V vseh diplomatskih krogih tolmačijo to kot dokaz, da hoče Nemčija likvidirati 6edanje vojno stanje med Avstrijo in Nemčijo in ustvariti prijateljske sosedne odnošaje. Papen je znan po svojih zvezah z Vatikanom in « katoliškimi krogi in zato upajo, da mu bo njegova misija uspela. Hitler je poslal podkancelarju Papenu pismo naslednie vsebine:
Hitlerjevo pismo Papenu
Spoštovani gospod Papen! Zaradi poslednjih dogodkov na Dunaju sem bil prisiljen predlagati predsedniku republike, da ostavi dosedanjega nemškega poslanika na Dunaju dr. Rietha, ker je prekoračil svoj delokrog in posredoval med avstrijskimi ministri in avstrijskimi uporniki ter se zavzemal za prost odhod upornikov v Nemčijo, ne da bi bil prej vprašal za navodila nemško vlado. Poslanik Rleth je s tem svojim postopanjem brez vsakega vzroka in potrebe zapletel nemško vlado v avstrijske notranje zadeve. Atentat na avstrijskega kancelarja, k! ga nemška vlada najostreje obsoja in obžaluje, je že itak labilen položaj v Evropi še bolj poostril. Moja želja je, da prispevam po svojih najboljših močeh k temu, da napetost v Evropi popusti, posebno pa še, da se že dolgo skaljeni odnošaji med Avstrijo in Nemčijo čim prej popravijo, in da pride med obema sosednima in bratskima državama do prijateljskega in iskrenega sožitja. Zaradi tega se obračam na vas s prošnjo, da se posvetite tej veliki nalogi tembolj, ker uživate od poslanika na Dunaju. V tem položaju boste podrejeni neposredno meni. Še enkrat se vam zahvaljujem za vse, kar ste storili v času vašega sodelovanja v moji vladi za nacionalno obnovo in s tem za Nemčijo. — Vedno vaš vdani Adolf Hitler.	_
no naključje hoče, da prav za dvajsetletnico vojne spuščajo na Dunaju v grob truplo kancelarja, ki je postal tragična žrtev te notranje razdvojenosti in težke krize vsega nemškega naroda.
Mi, ki smo se po zlomu habsburške monarhije združili s ponižano, a v vojni sijajno maščevano Srbijo v veliko Jugoslavijo, mi, ki smo priključeni političnemu kompleksu Balkana, praznujemo 20 letnico vojne napovedi z moralnim zadoščenjem. Dobro vemo: Nekoč ozloglašeni Balkan je danes velika nada miroljubne Evrope. Naša domovina ni samo pobornica mednarodnega miru, marveč je tudi dežela notranjega miru in reda. Danes lahko v Avstriji in Nemčiji zavidajo nas, ki jim nismo bili nikdar dovolj omikani in nikdar zadosti miroljubni, a mi jim prav nič ne zavidamo kulture, ki z bombami in pokolji išče izhod iz težkih protislovij.
Papen se je takoj odzval temu poziva ter je danes prispel v Beyruth, kjer je imel dolgo konferenco s kancelarjem Hitlerjem. Oba sta se nato telefonično razgovarjala ■ predsednikom republike Hindenburgom^ ki se je z imenovanjem Papena za poslanika na Dunaju strinjal. Trenutno še ni znano, ali je avstrijska vlada dala svoj pristanek na Papenovo imenovanje.
Papen je že odpotoval na Dunaj
Monakovo, 27. julija- n. Dosedanji podkancelar Papen je pristal na imenovanje sa poslanika na Dunaju ter bo se nocoj odpotoval na svoje novo službeno mesto. Za enkrat čaka v Monakovem na odgovor avstrijske vlade glede svojega imenovanja.
Vsa Avstrija pozdrav lja imenovanje
Dunaj, 27. julija, n. Vest o imenovanja Papena za poslanika na Dunaju je zbudila na Dunaju ogromno senzacijo. »Reichspost« Jo je objavila f posebni izdaji, sporočena pa je bila tudi s posebnimi letaki, ki so jih metala letala po vsej djželi, zlasti pa nad onimi kraji, kjer se še vrše borbe s uporniki. Vest je imela zelo blagodejen vpliv. Uporniki so spoznali, da se je položaj iz temeljev izpremenil ter so skoraj povsod popustili nadaljnji odpor in se predali oblastem.
Edino >Die Stundec objavlja kratek komentar o imenovanju Papena in pravi med drugim: »V Berlinu izjavljajo, da bo Papen na svojem mestu podrejen neposredno državnemu kancelarju Hitlerju. Pomisliti pa ie treba, da ie Hitler obenem tudi vodja narodne socialistične stranke.«
V vladnih krogih so za sedaj glede imenovanja Papena še ielo rezervirani in odklanjajo vsako izjavo, v političnih krogih pa so mnenja, da bo avstrijska vlada in ves avstrijski narod iskreno pozdravil imenovanje Papena za poslanika na Dunaju. Obžalovati ie samo. da je prišlo do tega tako pozno in šele tedaj, ko je postal žrtev bratomorne borbe kancelar dr. Dollfuss. Obnova normalnih in bratskih odnošajev med Nemčijo in Avstrijo je se vedno mogoča, toda le tedaj, ako bo nemška vlada brez vsake omejitve priznala absolutno samostojnost avstrijske države. Nemčija se mora obvezati, da se v nobenem primeru ne bo več vmešavala v avstrijske notranje »deve.
Kar se tiče Hitlerjevega pisma Papenu, ugotavljajo v dunajskih krogih, da vsebuje dve netočnosti. Hitler pravi v svojem pismu, da se je bivši nemški poslanik dr. JUeth odzval pozivu avstrijskih ministrov
in upornikov ter je Interveniral v prilog upornikov In drugih, da je nemški poslanik pri tem postopal brez vednosti nemške vlade. Kar se tiče prve trditve je res, da je minister Fey, ko je bil ujet v kancelar-ski palači, v svojem in v imenu upornikov telefoniral nemškemu poslaniku in ga prosil za intervencijo, toda takrat je bilo že znano tudi nemškemu poslaniku, da je predsednik republike razrešil dolžnosti vse ujete ministre za tako dolgo, dokler bodo pod pritiskom nezakonite sile. To je bilo znano tako dr. Riethu kakor kancelarju Hitlerju, ko je pisal svoje pismo Papenu.
Kar se tiče druge trditve, da je dr. Rieth postopal brez vednosti nemške vlade, je to docela netočno, ker je ugotovljeno, tla je bil Rieth več ur v neprestani telefonski zvezi z Berlinom. Telefoniral je iz policijske stražnice v bivšem cesarskem dvorcu, ki je nasproti kancelarske palače, šele po tem telefonskem razgovoru je dr. Rieth izjavil, da lahko uporniki, ako bodo izpuščeni, odpotujejo v Nemčijo, šele po tej Izjavi nemškega poslanika je minister Neustad-ter-Stiirmer v Imenu vlade, ki je med tem zasedala v vojnem ministrstvu, pričel pogajanja z uporniki, ker je šlo v prvi vrsti za to, da se rešijo Dollfuss in ostali člani vlade, kakor tudi večje število višjih uradnikov In inozemskih učenjakov, ki so študirali v državnem arhivu.
Vpliv na preosnovo vlade
VsekaKor pa priznavajo tudi na Dunaju, da pomenja imenovanje Papena popolno tepremembo položaja. To, bo v veliki meri vplivalo tudi na preosnovo avstrijske vlade. Dočim se je sprva mislilo, da bo postal kancelar knez Starhemberg ali kak drug član sedanjega režima, se sedaj smatra, da je to docela nemogoče, ker bi to pomenilo že v naprej odklonitev roke v spravo, ki jo ponuja sedaj Nemčija. Danes so se v zvezi s tem razširile že razne verzije.
Vzdržuje se še vedno kombinacija z zmernim krščanskim socialcem Kunschakom, ki v borbi proti narodnemu socializmu ni bil nikdar v ospredju. Omenja se tudi gornje-avstrijski deželni glavar dr. Ender. Njegova kandidatura pa je manj verjetna, ker je bil eden izmed glavnih tvorcev avstrijskega fašizma. Zvečer so se razširile vesti, da mislijo na prehodno uradniško vlado, ki bi imela samo vodstvo upravnih poslov, dokler bi se ne razčistilo vprašanje av-strijsko-nemških odnošajev, nakar šele bi bila imenovana definitivna vlada, ki bi od-govarjaia izpremenjenim razmeram. Vsekakor pa ni pričakovati nobene odločitve pred prihodnjim tednom.
Bojazen Italije
Rim, 27. julija, n. Vest o imenovanju podkancelarja Papena za novega nemškega poslanika na Dunaju je izzvala v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih pravo koit-sternacijo. V tem vidijo dokaz, da je Nemčija temeljito revidirala svojo politiko ter da se le odločila za sporazum z Avstrijo, ki bi mogel imeti dalekosežne posledice tudi za Italijo. V Rimu Izražalo bojazen, da bo skušala Nemčija kar najbolj pritegniti Avstrijo nase ter jo odtujiti od Italije. S tem pa bi padli v vodo tudi vsi italijanski načrti v srednji Evropi. V Rimo zato mrzlično proučujejo položaj in skušajo pridobiti Francijo in Anglijo za skupno akcijo, ki naj bi zajamčila neodvisnost Avstrije ta preprečila morebitne načrte Nemčije. Nocoi je po naloga Mussolinija odpotoval državni podtajnik zunanjega ministrstva Suvich v London in Pariz, da skupno z angleškimi ln francoskimi državniki prouči nastali položaj. Boli kakor kdaj prej čuti sedaj Italija potrebo sodelovanja Anglije in Francije in nikakor več ne misli na samostojno akcijo.
Optimizem v Berlinu
V berlinskih krogih računajo na uspeh Papenove
akcije na Dunaju
Berlin, 27: julija. g. Dejstvo, da je bil podkancelar Papen imenovan za nemškega poslanika na Dunaju, je povzročilo popoln preokret v presoji odnošajev med Nemčijo in Avstrijo. Državni kancelar Hitler je, tako naglasa* nemški listi, z enim udarcem našel pravilno obliko, da je Papena, ki ga po 30. jjniju ni bilo več mogoče držati v državni vladi, odposlal v inozemstvo, obenem pa s tem mandatom napravil nasproti Avstriji gesto dobre volje. Če je istočasno odstavil tkzv. deželnega inšpektorja tia-bichta in v pismu za Papena najostreje obsodil in obžaloval atentat na Dollfussa, se lahko sklepa, da je državni kancelar v svoji avstrijski politiki ubral novo pot, m sicer takšno, ki mu. jo je zunanji urad priporočal že davno in ki so jo od njega pričakovali od tedaj, ko ea j« z Mussolinijem sestal v Benetkah. Kakor ee da sklepati iz prejšnjih uradnih vesti, se bo Nemci ia tudi v bodoče odrekla Anechluesu m po tragičnih dogodkih 25. julija bo morda Hitter sam skrbel, da bo sedaj popustil narodno-eocialietični pritisk na Avstrijo. Domnev« se da bo podkancelar Papen izvedel svojo'misijo, ki ie odmerjena za določen čas, samo s pogojem, da bo mogel delovati za normalizacijo odnošajev med Nemčijo m Avstrijo. Kot človek centroma, ki m nikdar postal narodni socialist, toda pomagal narodnemu socializmu na konja, uipa Papen,
da bo smel računati na zaupanje avstrijskih I krščanskih socialcev Ln na pomirjenjie avstrijskih narodnih socialistov. V berlinskih političnih krogih presojajo bodoče delo Papena na Dunaju zelo optimistično m »o mnenja, da ie državna vlada pripravljena že v naprej sondirati ugoden teren za svojega posebnega odposlanca. Tako se govori. da namerava Nemčija že v prihodnjih dnevih preklicati prepoved potovanja v Avstrijo in ukiniti takso 1000 mark.
»Berliner Tageblatt«« imenuje Hitlerjev sklep, da je odposlal Papena na Dnna j.l silen uspeh njegove volje in popolno spre-membef dosedanjih političnih odnošajev Nemčije do Avstrije. List piše dWje.daje nemško-avstrijski spor postal sedaj avstrijska zadeva. Naši odnošaji do Italije, pravi
list, so bili popolnoma pod tem vtisom,
dasi sta obe strani gojili «1^da vcl3a skupni cilji ne bi smeh biti pod vpl vom takšnih posameznih vprašanj. Toda vbistvu nobeno diplomatsko vprašanje ni osamlje-no. Kancelarjev sklep, da pojde Papen na Dunaj, je prišel tako nenadoma, da je celo Papenovo glasilo »German*« se davi objavilo članek z naslovom: »Kdo je kriv,« v katerem zopet obtožuje umorjenega dr. Dollfussa. Tudi »Volkischer Beobachter« posveča naknadno pokojnemu Dollfussu članek, ki se da citati le z največjim začudenjem.
Ves svet dolži Nemčijo
četudi se ne more Berlinu očitati direktne udeležbe pri^uiSstoh dogodkih, pa smatra ves sve£ da ,e pn	y$aj moralno odgovorna zanje
Pariz, 27. julija. AA. Vsi pariški Usti smatrajo, da so imeli pri dunajskih dogodkih svoje prste nacionalni socialisti iz Nemčije. Mnogi dolže Nemčijo direktne odgovornosti la umor dr. Dollfussa. Pertraaz predlaga v »Echo de Pariš« da naj se ne pošiljajo nikaki protesti v Berlin 1ker r bo nemška vlada odnehala samo pred brutalno silo. pred zasedbo avstrijske zemlje s tujimi četami.
Poluradni »Temps« označuje v uvodniku dunajsko tragedijo za na »fantastične iso pustolovščino, kar se jih je kdaj pripetilo r Evropi po krivdi razbesnelih strasti. Teroristi so sicer Dollfussa ubili, ni se nm pa posrečilo vreči režima. Neodvisnost Avstrije je neobhodno potrebna, če naj vlada v Evropi mir. S tragičnim koncem kance-laria dr. Dollfussa, zaključuje -Tempe«, se začenja nekaj novega v Avstriji m. morda tudi v Evropi, kar zahteva največ 10 pozornost vseh vlad.
Romunski komentarji
Bukarešta, 27. julija. AA. Rador poroča: Tragični dogodki na Dunaju so v Bukarešti globoko presunili. Listi obžalujejo smrt avstrijskega kancelarja, ki je tako dolgo uspešno kljuboval nacionalno socialistični ofenzivi in branil neodvisnost Avstrije Obenem poudarjajo, da je zelo značilno. da so teroristi prosili za posredovanje nemško poslaništvo na Dunaju in izražajo upanje, da bodo velesile odločno nastopile. da ne pride do mednarodnih za-pletljajev.
Druga izdaja 30. junija
Rim, 27. julija. AA. List »Avenire d' Ita-lia« komentira dogodke v Avstriji m pravi med drugim: Kdo je za te dogodke odgovoren, je na dlani. Stil, v katerem so iz vršili naskok, preveč spominja na dogodke 30. junija v Berlinu in Monakovem.
Poluradni vatikanski organ »Osservatore Romano« označuje nacionalno-socialistično gibanje za nacionalno-teroristično m pravi med drugim, da je zvezni kancelar Dollfuss prav tako kakor pokojni Klausner uimrl zaradi svoje vere v človeštvo in prosvetlje-nost kot žrtev neprijateljev sv. vere.
Madžarska zvesta Avstriji
Budimpešta, 27. julija. AA. Poluradni »Budapesti Hirlap« hvali modrost nemške vlade, ki je znala odvrniti od sebe vso odgovornost za avstrijski prevrat s tem, da je odpoklicala svojega dunajskega poslanika. Nasprotno pa misli »Pesti Hirlap«, da nemška vlada s tem, da je odpoklicala svojega dunajskega poslanika, še ni zadosti dokazala, da je nedolžna na dunajskih dogodkih. »Magvarorszag« misli, da bo izjalovljeni prevrat pospešil povratek Hebsbur-govcev v Avstriio.
Budimpešta. 27. julija. A A Madžarski dopisni urad poroča: »Pester Llovd« posveča uvodnik pokojnemu zveznemu kancelarju dr. Dollfussu. List predvsem naglaša
(Nadaljevanje na drugi strani)
da so se od prihoda pokojnega kancelarja na oblast pa do danes odnošaji med Madžarsko in Avstrijo izredno izboljšali in postali nenavadno prisrčni. Nihče ni bolje razumel, kako skupne interese imata Avstrija in Madžarska, kakor pokojni dr. Dollfuss. Prepričani smo, da bo tudi njegov naslednik nadaljeval v tem pogledu isto politiko, ki jo je dve leti vodil pokojni kancelar. Velika in čvrsta individualnost pokojnega Dollfussa je jasno kazala Avstriji pot, po kateri mora iti glede Madžarske. Ta politika je doživela svečano potrdilo v rimskih sporazumih, ki jim Madžarska ostane tudi v bodoče zvesta. Prepričani smo, da se bo tudi v Avstriji nadaljevala politika znamenitega kancelarja. ki je padel kot žrtev strahopetnega umora. Zanesljivo upamo, da ne bodo krvavi dogodki na Dunaju in tragična smrt dr. Dollfussa v nobenem pogledu okrnili plodovitih rezultatov, ki se jih za gospodarsko ozdravljenje nadejamo od rimskih sporazumov.
Nemčija se ne more oprati krivde
London, 27. julija. AA. Londonski listi so razen »Daily Maila« in »Daily Telegra-
pha« vsi prepričani, da je Nemčija odgovorna za dogodke v Avstriji. »Times« pišejo: Umor kancelarja Dollfussa je napravil pojem »naci« še gnusnejši v očeh vsega sveta. Sistem, ki se poslužuje takšnih metod, zbuja gnus in odpor. Nemčija se ne more oprati moralne sokrivde pri tem zločinu. »Morningpost«: Cilj, ki so ga hoteli Nemci doseči, je bil očividno Anschluss. »Daily Herald«: Nobenega dvoma ni, da je nacionalno socialistično revolto uprizorila Nemčija. »Financial News«: Vsi vemo, da so avstrijski teroristi dobivali orožje in strelivo z nemško podporo m iz nemških tovarn.
V Ameriki ne vidijo nobene nevarnosti
New York, 27. julija. AA. »Newyork Times« miislijo, da niso avstrijski dogodlki ni-kaka grožnja za bodočnost, kakor nekateri trde. Kar se Nemčije tiče. se je nemški kancelar požuril z izjavo, da se Nemč'ja ne strinja z avstrijskimi dogodki. Kancelar Hitler ima preveč posla z nemškimi notranjimi zadevami, da bi se spuščal v kakršnokoli pustolovščino.
Nemci protestirajo
Nemški tisk ogorčeno zavrača očitke inozemstva in odklanja vsako odgovornost za dogodke v Avstriji
Berlin, 27. julija. A A. DNB poroča: Listi protestirajo proti pisanju nekaterih inozemskih dnevnikov, češ da so izrabili celo žalostno priložnost atentata proti kan-celarju Dolliussu. da bi zvrnili na nacionalni socializem odgovornost in mu naprtili neposredno krivdo za Dolliussovo smrt. Takšne insinuacije imajo očividno edini namen, da bi za zmeraj zastrupili evropsko ozračje, tako da nikoli ne bi prišlo do mirnega sožitja, ki bi ga nacionalno socialistična Nemčija tako rada dosegla. Danes, pravi »Volkischer Beobachter«, so nam znane že mnoge podrobnosti o zadnjih dogodkih v Avstriji, ki jasno dokazujejo, da nima nacionalni socializem, ki je že po svojem organskem pojmovanju sveta zoper takšna nasilja ničesar skupnega s temi dogodki. še več, absurdno in zločinsko je trditi, da bi bila celo nemška vlada soudeležena pri tem atentatu.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi: Prirodno ie. da smo gledali v Nemčiji avstrijske dogodke z drugimi or»čutk; kakor oruge države. Zahteva po novib volitvah, ki se vedno iznova nonavlja, postaja zdaj tem bolj imperativna.
Katoliška »Germania« piše: Avstrijski diktator, ki je tako nenadoma umrl, je bil sam prepričan, da je približno tretjina države zbrana v njegovi patriotski fronti, druga tretjina pa je marksistična, tretja pa nacionalno socialistična. Vratolomni poskus, da -bi najprej obračunal z eno tretjino, potem še z drugo in naposled s tretjo, je moral pripeljati v kaos.
»Volkischer Beobachter« piše v posebni izdaji: Prav ie, da tuje vlade na blaeode-jen način postavijo na laž dostikrat popolnoma absurdno kampanjo listov v svojih prestolnicah zoper Nemčijo. Z imenovanjem Papena za poslanika na Dunaju je Nemčija s tem pokazala, da hoče predvsem živeti v urejeni soseščini z državo, s katero jo vežejo ista kri in jezik in celo kultura. Nacionalno socialistična vlada v Nemčiji ni-
kakor ne misli igrati nasproti Dunaiu kakšne pokroviteljske vloge. Samo no sebi se razume, da Nemčija spoštuje avstrijska politična dejstva, kakor to zahtevajo mednarodni diplomatski običaii.
Preiskava v Nemčiji
Berlin, 27. julija. AA Izšlo je naslednje
uradno poročilo:
Nemška vlada je že prvi dan po dunaj skih dogodkih uvedla preiskavo, da dože-ne, alj ni slučajno kak nemški uradni organ ali nemška uradna ustanova po lastni kriv di prišla v kakršnokoli zvezo z dogodki v Avstriji. Preiskava je bila izvedena do najmanjših podrobnosti z mnogimi zaslišanji in se je končala snoči. Njen rezultat Je ugotovitev, da ni bila nobena nemška uradna ustanova in noben nemški organ v zvezi s temi dogodki. Preiskava je nadalje poka zala, da so pristojna mesta vse odredbe in vsa navodila, čim se je izvedelo za dogodke v Avstriji, kar najvestneje izvršila. To velja zlasti za odredbe, izdane v namen, da se prepreči vsak nezaželjen in nedovo' Ijen prehod čez avstro-nemško mejo. V to svrho so oblasti odredile popolno zaprtje vseh cestnih mejnih prehodov iz Avstrije v Nemčijo. Razen tega Je do nadaljnjega avstrijskim emigrantom in beguncem prepovedano zapustiti njihova taborišča. Po zaslugi teh ukrepov ni nobena oseba, ki bi mogla biti le posredno v zvezo z avstrijskimi dogodki, prestopila meje.
Stroga preiskava Je dognala le en sam primer, da se je po monakovskem radiu razširila neka premalo kontrolirana vest iz Avstrije. Ker se je mogel z razširjenjem te vesti ustvariti v Javnosti vtis, ki ne ustreza dejanskemu stanju, je oblast osebo, ki je odgovorna za objavo te vesti, to Je krajevnega nadzornika narodne socialistične stranke Tea Habichta včeraj ob 10. dopoldne odstavila z njegovega položaja hi ga postavila na razpoloženje.
arancljskl pakt?
Med velesilami se vrše razgovori o eventualni sklenitvi posebnega garancijskega pakta za Avstrijo
Pariz, 27. julija, n. Čeprav francoski diplomatski krogi skrbno zasledujejo #azvoj dogodkov v Avstriji, vendar izjavljajo, da za sedaj niti Francija niti Anglija ne misli podvzeti kakih korakov, v Berlinu. Vest o imenovanju Papena za nemškega poslanika v Avstriji je napravila v tukajšnjih krogih najboljši vtis in splošno sodijo, da sta v Nemčiji zavladali uvidevnost in prepričanje, da je neoficielna vojna med Avstrijo in JNemčijo trajno nemogoča. Poravnava spora med Berlinom in Dunajem bi po tukajšnji sodbi blagodejno vplivala na celotni mednarodni položaj v Evropi in pripomogla do likvidnosti vseh problemov, ki povzročajo sedaj toliko napetost.
Zunanji minister Barthou je imel dopoldne dolg razgovor z ministrskim predsednikom Doumerguejem, ki se je v glavnem nanašal na položaj v Avstriji in na posledice poslednjih dogodkov. Poučeni krogi potrjujejo, da so velesile med seboj v stalnih stikih ter proučujejo položaj do zadnjih podrobnosti. Vsekakor so odločene storiti primerne korake, da se prepreči ponovitev sličnih dogodkov in zagotovi nedotakljivost in neodvisnost Avstrije.
V tem pogledu pa še ni sklenjenega nič konkretnega. Na eni strani hočejo počakati na razvoj berlinske akcije za zbližan je z Avstrijo, na drugi strani pa na morebitno prošnjo Avstrije za intervencijo pri Društvu narodov. Včeraj so napovedovali, da se bo avstrijska vlada takoj po pogrebu pokojnega dr. Dollfussa obrnila na Društvo narodov za zaščito pred nemškim nasiljem. Če se to zgodi, bo takoj sklican svet Društva narodov, ki bi se sestal še v teku prihodnjega tedna. Če Avstrija sama ne bo prosila za intervencijo, je možno, da bo to predlagal v smislu ČL 11 pakta Društva narodov eden izmed članov sveta Društva narodov. V tem primeru bo svet Društva narodov določil komisijo zastopnikov velesil in sosednih držav Avstrije, ki ji bo poverjena naloga, da sestavi načrt garancijskega pakta, ki bi jamčil neodvisnost in nedotakljivost Avstrije ter ji nudil v primera potrebe tako moralno kakor gospodarsko in vojaško podporo proti napadalcu. Ta pakt bi podpisala poleg Francije in Italije tudi Anglija, nadalje Jugoslavija in Češkoslovaška, k sodelovanju pa bi bila povabljena tudi Nemčija.
ojl z uporniki končani
Vojska, orožniki in heimwehrovci so po krvavih borbah vzpostavili red tudi že na štajerskem
Očiščevalna akcija na Štajerskem je v bistvu zaključena. Oddelki Heimatschutza
Dunaj, 27. julija, g. Na Dunaju vlada danes popoln mir. Očiščevalna akcija v dolini reke Enns je bila danes zaključena z uspehom. I z Altenmarkta je napredovala močna skupina zvezne armade, ojačena s heimwehrovci, proti Admondu. kjer so se uporniki po trdovratnem in z izgubami združenem uporu končno umaknili. Popol dne so oddelki zvezne armade dosegli pre '■az Pirrhn, Liezen in Seltztahl medtem ko je druga skupina vojske s heimvvehrovci iz okrajev Grieskirchena in Efferdinga prodrla na črto Stainach-lrdning ter tako od st ranila ognjišča nemirov v dolini reke Enns.
Po ostalih zveznih deželah je bilo v splošnem mirno. Ponekod na Gornjem A v strijskem in Koroškem so narodni socialisti sicer poskušali zanetiti nemire, ki pa so bili takoj udušeni Precej energična intervencija eksekutivnih organov je bila pc trebna le v okolici Sv. Vida ob Glini in Wolfsberga.
in orožništva so oprostili skoraj vse obmejno ozemlje narodno socialističnih upornikov. Promet je skoraj povsod obnovljen v normalnem obsegu. Heimatsschutz in vojska ter orožniki so imeli pri tem zelo velike izgube. Po dosedanjih vesteh je bilo pri njih samo na Štajerskem okoli 30 smrtnih žrtev. Ogorčenje proti narodnim socialistom in njihovim metodam je med prebivalstvom ogromno.
Ob meji na Solnograškem. ki je popolnoma zaprta, se opaža zbiranje bavarskih SLS oddelkov. Na Tirolskem. Predarlskem in Gradiščanskem je mirno.
Na nekem poštnem uradu na Gradiščanskem je danes krajevni vodja Heimats-schutza zaplenil sumljivo poštno pošiljko iz Nemčije v kateri je bilo več nemških listov in značilno pismo, ki se zaključuje z besedami: »Zagotavljam ti, da v dveh dnevih tudi knez Starhemberg ne bo več
ined živimi.* Kakor to nemški ttsft ie v torek napovedovali krvave dogodke pretekle srede na Dunaju, tako napoveduje v tem pismu neki narodno-socialistični pristaš iz
Nemčije nov zločin nad avstrijskim državnikom.
Boji na Koroškem
Dunaj, 27. julija. AA. Medtem ko je na Štajerskem oblast vendarle napravila red, so se zdaj začeli novi boji na Koroškem, zlasti v okolici š.. Vida in Pliberka. Vse kaže, da so se snoči vršili ogorčeni boji tudi okoli Beljaka. V ogrožene kraje odhajajo večji oddelki Heimwehra in vojaštva. v vseh ostalih predelih Avstrije vlada mir.
Žrtve bojev na štajerskem
Dunaj, 27. julija, n. Po uradnih vesteh Je imel Heimwehr v borbi s hitlerjevci na Štajerskem 30 mrtvih, redna vojska pa 27. Na strani upornikov je število smrtnih žrtev mnogo večie. Ranjenih je bilo na strani vojske in Heimwehra nad 100 ljudi. Razen na gornjem Štajerskem in na Koroškem vlada po vsej državi mir.
Spopad na nemški meji
Dunaj, 27. julija. AA. Iz Kolerschlaga na Gor. Avstrijskem poročajo, da je v tamkajšnjemu obmejnemu odseku skušala priti čez mejo na avstrijska tla sikupina 40 članov avstrijske legije. Toda ko so legionar-ji zagledali avstri^ke čete, so se umaknili. Po privatnih poročilih je pa vendarle prišlo do streljanja in so baje ubili enega avstrijskega vojaka.
Dunaj, 27. julija. AA. Pri Hinterstodn na Gornjem Avstrijskem se je zbral oddelek kakšnih S00"nacionaln h socialistov in krenil proti Lincu. Oblasti so poslale proti temu oddelku čete.
Teroristi pripravljajo nov napad ?
Dunaj, 27. julija. AA. Po neuradnih podatkih se opaža prodiranje nacionalno socialističnih tolp na periferiji Dunaja, čeprav se Se ne more reči, ali se bodo upale Izvršiti napad v večjem slogu. V središču mesta so izdani vsi varnostni ukrepi. Poslopje zveznega kancelarstva so zasedli močni polici iski oddelki in ga zaprli. Na novem nebotičniku nedaleč od poslopja zveznega kancelarstva so postavili strojnice. Več diplomatskih sprejemov, napovedanih za danes popoldne, so odgodili.na jutri.
Kakor trde, ni neposrednega strahu za kakšen napad, temveč samo računajo z možnostjo, da bodo poraženi nacionalni socialisti poskusih* nov obupen napad.
Lista Rintelenove vlade
Dunaj, 27. julija, g. Pri hišni preiskavi pri nekem narodnem socialistu so našli danes ministrsko listo, v kateri je bil dr. Rintelen določen za zveznega kancelarja. kot ministri pa so bili na listi bivši policijski predesdnik BrandI — o njem se danes trdi. da se je ustrelil, dasi ta vest še ni uradno potrjena — in bivši adiutant prestonasled-nika Franca Ferdinanda, bivši general-oberst Bardolff. Tekom današniega dneva sta bila v zveri z zadnjimi dogodki aretirana še prof. Hugelmann. bivši kr5čansko-socialni poslanec in predsednik zveznega sveta ter dr. Neuhacher, predsednik av stnjsko-nemškega Volksbiinda. ki sta s« oba zelo zavzemala za Anschluss.
Morilec Dollfussa
Dunaj, 27. julija. AA. »Reichspost« poroča. da je eden Izmed glavnih in neposrednih ubijalcev kancelarja Dollfussa bivši vojak Otto Baueter, ki so ga svoječasno odpustili fz vojske kot nacionalnega socialista •n Je bil od tedaj že večkrat obsojen zaradi nacionalno socialističnih izpadov. Baueter-ju je 35 let in se je udeleži! tudi svetovne vojne. Služil je v polku tirolskih strelcev kjer je tudi pokojni dr. DolIfuBS prebi.' kot rezervni poročnik in poznejši nadpo-ročnik celih 32 mesecev na fronti.
Maščevanje odpuščenih vojakov
Dunaj, 27. julija. AA Danes so aretirali 5 oseb zaradi posredne udeležbe pri do-godk h 25. t. m. Izmed aretiranih upornikov. ki so zaprti v tako Imenovani »Maroški vojašnici«. So jih 30 odvedli v glavni policijski zapor in Jih bo sodilo novo ustanovljeno vojno sodišče.
»Reichspost« naglaša. da le bilo med uporniki, ki so predvčerajšnjim sodelovali prj zavzetju »Ravaga«, nič mani ko 106 bivših vojakov, ki so ji svoječasno odpustili iz vojske, ker so bili nacionalno - socialističnega mišljenja. Nesporno je ugotovljeno. da so vsi ti bivši vojaki napravili posebne tečaje, ki jih v Nemčiji prireja poveljstvo SS za napade v manjših skupinah. Napadalci na zvezno kancelarstvo so razorožili policijsko stražo v poslopju v imenu policijskega upravnika Steinhe>e-la in v imenu glavnega inšpektorja Toma-na. ki sta bila kandidata upornikov za ti dve mesti in do včeraj aktivna v.šja uradnika. Veljala sta za simpatizerja nacionalnih socialistov, vendar so ju spričo siceršnje sposobnosti obdržali v službi, kjer n: nihče pričakoval, da bosta prekršila urad-n ško prisego
Avstrijska legija pod kontrolo
Monakovo, 27. julija, d. Nemške oblasti so odredile zelo stroge ukrepe proti samo-lastnemu postopanju avstrijske narodno-sociahstične legije. V pretekli noči so opazili mnogoštevilne tovorne avtomobile na poti od meje proti Monakovemu. s katerimi so prevažali člane zaščitnih oddelkov. V Freilassing so poslali 500 članov zaščitnih oddelkov, da bi preprečili prehod avstrijskih legionarjev iz tamošnjega taborišča proti Solnogradu. Tudi tako zvano avstrijsko deželno vodstvo je odšlo v Freilassing, ker je bilo oSividno prisiljeno, da izpremeni svojo politiko. Proti večeru so se pripadniki zaščitnih oddelkov zopet umaknili.
Promet na železnici zopet normalen
Dunaj, 27. julija. AA Avstrijski prometn-urad sporoča, da je od danes opoldne obnovljen redni promet na vseh progah avstrijskega železniškega omrežja.
Žalne manifestacije
ob mrtvem generalu
Tudi vso pot od LJubljane dalje je ljudstvo počastilo pokojnika — Krasen sprejem v Celju
(Zaključek poročila s tretje strani)
Celje, n. julija.
Avtofurgon s truplom pokojnega generala Maistra tn avtomobili % njegovo rodtbino so na vožnji od Ljubljane do Celja po vsem večjih krajih, ker so tudi izobesili žalne zastave tafco ▼ Domžalah, na Vranskem, Pri §t. Petru v Savinjski dolini ter Žalcu pričakovale množice ljudi. Tudi v Celju so na mnogih poslopjih izobesili žalne zastave. V Prešernov! ulici, pred mestnim magistratom in na Ljubljanski cesti pred pravoslavno cerkvijo so se do 19. zbrale trume prebivalstva.
Ko je ob 19.15 prispel furgon do pravoslavne cerkve, kjer je bil zbran oficirski zbor s poveljnikom polka g. Golubovičem. četa podčastnikov ter gasilci iz Celja in Gajberja, se je formiral sprevod, ki je krenil po Prešernovi ulici v mesto. Na čelu so korakali trobentači Ln bobnarji igrajoč žalno koračnica Sledila je četa podčastnikov. Za furgonom ob katerem je stopala častna straža podčastnikov in gasilcev, pa so šli pokojnikova vdova, sinova in teta, oficirski zbor In vod podčastnikov. Ko je prispel sprevod do mestnega magistrata, se je zgostila vsa množica, ki tu so bili zbrami mestni ln okoliški župan z občinski, mi o(fborniiki, zastopniki oblastev, duhovščina, zastopniki Sokola, Maistrovi strelci, rezervni oficirji in razni zastopniki narodnih društev, župan dr. Goričan se je v krasnem govoru poslovil od pokojnika, ki
sa je slavil kot velikega jnnafca, kultne-
nega delavca in Jugoslovena.
Po županovem govoru je občinstvo počastilo spomin pokojnika s trikratnim vzklikom: »Slava!« Združeni pevski zbori so zapeli žalostinko »Oj Doberdob«, nakar je častni vod od-dal salvo. Mestna občina celjska ter celjski pododbor rezervnih oficirjev sta položila na krsto dva krasna, venca. Sprevod, v katerem ao nato stopali tudi župan z občinskimi odborniki, rezervni oficirji, Maistrovi borci in zastopniki raznih narodnih društev, je med špalirjem prebivalstva krenil po Prešernovi ulici in kralja Petra cesti na Mariborsko cesto do Mstae meje, nakar sta furgon e truplom tal avtomobil s pokojnikovo družino ob 19.45 otfbraela proti Mariboru.
Ponoči je general Maister prispel v Maribor
Maribor, 27. Juttja.
Truplo gemeTala Maistra so ponoči z avto-furgonom pripeljali v Maribor ki ga preko noči položili v kapelico na mestnem pokopališču. Jutri zjutraj bodo krsto prepeljar li v prehod pod mestnim magistratom, ki ga bodo primerno uredili, ter pokojnika položili na mrtvaški oder. Ob prevozu krste k mestnemu magistratu se bodo tamkaj zbrali občinski svetniki z županom dr. Lipoldom na čelu kakor tudi vsi ostaH predstavniki in delegati
Maršal Lyautey f
Pariz, 27. julija. w. Popoldne je umrl po daljši bolezni na svoiem grada v Thoreyu maršal Lyautev. Star je bil 80 let. Maršal je obolel na zlatenici, zadnje dni pa se je pridružila tej bolezni še pljučnica, ki ji j« sedaj podlegel.
Maršal Hubert Lyautey je bil rojen 17. novembra 1. 1854 v Nancyju. Po dovršeni vojaški šoli v St. Cyru je služil v Alžirj, Indokini, na Madagaskarju, L 1902 pa a? je vrnil v Alžir, kjer je postal čez pet let oo-velinik divizije v Oranu. Kot tak je utrdil ©tališče Francije v Maroku. L. 1911 je bil Dostavljen na fi^lo 10. armad nega zbora v Rennesu, 1. 1912 pa ie bil imenovan za generalnega rezidenta v Maroku, kjer si je pridobil mnogo zaslug za upravo in gospodarsko povzdigo deželi. Posebno je izpopolnil cestno omrežje. L. 1916 je postal kot naslednik generala Roqueja vojni minister, vendar pa j« že po par mesecih zopet odstopil. ker se ni razumel z radikali v par-amentu. Po svojem povratku v Maroku se je ponovno uspešno boril z vstaši. L. 1920 je postal maršal. kmalu pa jie obolel na jetrih. Bolezen je bila tudi vzrok, da ni posvečal dovoli pozornosti naraščajoči moča A bdel Krima, zaradi česar je Francija leta 1925 doživela v Marokj neuspehe. Lrau-tevu 60 odvzeli vodstvo vojaških operacij in ie moral oditi v Pariz na poročanje. Vrnil fik? J6 9© Z8 nekaj časa v Maroko, v septembru 1. 1925 pa ji? konfinoveljavno odstopil.
Lyaute7 je bil že od 1. 1912 član francoske akademije zaradi svojih zaslug kot vojaški pisatelj. Bil je tudi organizator francoske koloni ialne razstave L 1931, ki sijajno uspela. Nazadnje je živel v evojam gradu Thorevu pri Nantesu, kjer pjstil napraviti krasne vrtove in kjer se je posvečal predvsem umetnosti.
Iz prometne službe
Beograd, 27. julija, p. Z odlokom prometnega ministra so bili upokojeni strojevodja Karel Bliimlein, strojevodja Feliks Podboj nadzornik strojev Ivan Premk, tehnik Alojzij šibovec, skladiščnik Josip Zore ter strojevodja Ivan Dekleva s področja direkcije državnih železnic v Ljubljani	,
Dollfnssov pogreb
Dunaj, 27. julija, n. Pogreb kancelarja dr. Dollfussa bo v soboto ob 14.30 izpred dunajskega magistrata. Prvotno so nameraval] pogreb odgoditi do ponedeljka, ker pa ni več nobenih zadržkov, se bo vršil že jutri popoldne. Po blagoslovitvi v Štefanovi cerkvi bo dr. Dollfuss začasno pokopan na pokopališču v Hietzingu. pozneje pa bo položen kot prvi v poseben častni grob avstrijske republike. 2aln| sprevod bo otvo-riia vojska, nato pa bodo sledile številne obrambne organizacije, kakor Helmwebr, Sturmscharm. Schutzkor in druge slične organizacije. Za njimi bodo šle razne kulturne organizacije, stanovske organizacije, bojni tovariši pokojnega kancelarja, člani patriotske fronte, drhovščlna itd., za krsto pa bodo korakali najprvo sorodniki, nato predsednik republike z zastopniki inozemskih držav, člani vlade, vodstvo patriotske fronte, deželni glavarji, diplomatski zbori, člani deželn'b vlad, generaiiteta. oficirji, bivši člani vlade in zakonodajnih zbornic, zastopstva mest in drugi predstavniku po-vorko pa bo zopet zaključila vojska, policija in žandarmerija. Po ulicah, koder se bo pomikal žalni sprevod, bodo tvorile špa-lir razne druge nacionalne in patriotične organizacije. Vse trgovine, obrati in drugi lokal] morajo biti Jutri popoldne zaprti, le trgovine živil smejo po 18. zopet odpreti svoje prodajalne.
Rane niso bUe smrtne
»Neue Freie Presse« piše, da so zdravniki na podlagi pregleda trupla pokojnega kancelarja ugotovili, da njegove rane niso bile brezpogojno smrtne, in da Je smrt nastopila zaradi prehude izgube krvi, to ]e zato. ker ni prišla o pravem časa zdravniška pomoč. Če bi uporniki pustili zdravnike k Dollfussu. bi dr. Dollfuss v najhujšem pr'mero ostal« otrpH obe roki.
Maša zadušnica v Beogradu
Beograd 27. julija p. Avstrijsko poslaništvo objavlja, da bo v ponedeljek ob 9. dopoldne v katoliški cerkvi v Kronski ulici svečana zadušnica za pokojnega avstrijskega zveznega kancelarja dr. Doll-fusaa.
Francosko odlikovanje naših ministrov
Beograd, 27. julija, p. Ob priliki obiska francoskega, zunanjega ministra Barthouja v Beogradu in proslave francoskega narodnega praznika je predsednik francoska republike Lebrun odlikoval z velikim križem legije časti predsednika vlade g. Ni-kolo Uzunoviča, predsednika senata dr. Ljubomira Tomašiča. predsednika Narodne skupščine dr. Kosto Kumanudija, z velikim oficirskim redom legije časti ministra za kmetijstvo dr. Kojiča, ministra za pr">sve-to dr. šumenkoviča, finančnega ministra dr. Djordjeviča, notranjega ministra žiko Laziča, ministra za socialno politiko in narodne zdravje dr. Novaka ter ministra dvora Antiča. Razen tega. je bilo odlikovanih večje število višjih uradnikov zunanjega ministrstva.
Iz vodstva gasilske zveze
Beograd, 27. julija. AA. Na svoji 13. seji dne 24. julija je v Beogradu razpravljalo starešinstvo gasilske zveze kraljevine Jugoslavije tudi o upravnem in blagajniškem poslovanju zvezne pisarne od poslednje starešinske seje pa do danes glede na zneske, dolečene po proračunu in dejansko porabljene. Na seji so vzeli na znanje stanje ekonomata od 23. t. m. Razpravljali so tudi o statističnih podatkih gasilskih organizacij in o polletnem poročilu gasilskih za-jednic. Predloženi so bili predpisi o ustroj-stvu in poslovanju nadzornega odbora gasilske zveze, predlogi za odlikovanje gasilcev, gradivc za tečaje gasilskih nadzornikov vse države, ki bi se vršili v gasilski župi za mesto Zagreb, nadalje okrožnica o javnih vajah, navodila za ključarsko službo blagajne gasilske zveze, okrožnica o prošnjah za osvoboditev od carine, preden se nabavijo stroji v inozemstvu, referat o raznih potrjenih in odbitih ugodnostih za gasilske organizacije, osnutek gasilskega grba, ki je bil tudi sprejet, navodila za preprečevanje požarov, zakon o požarni policiji, referat o propagandnem gasilskem filmu, referat o nabavi plinskih mask, referat o ukrepih starešinstva za zagotovitev gmotnih sredstev gasilskim ustanova min o uredbi o olajšavah na železnici ki so ga na seji vzeli na znanje.
Nova beograjska občinska oprava
Beograd, 27. julija, p. Na podlagi člena 1. zakona o občinah in javnih samoupravah je notranji minister žika Lazič razrešil dosedanje odbornike beograjske občinske uprave ter imenoval nove glede na razširjeno področje mesta Beograda.
Iz sodne službe
Beograd, 27. julija, p Premeščen je po potrebi službe sodnik Karel Klenovšek iz Novega Sada v Ljubljano.
Roosevelt na Havajih
Honolulu, 27. julija. AA. Semkaj je pri-plul na križarki »Houston« predsednik Roosevelt. Doživel je triumfalen sprejem.
Mednarodni šahovski turnir v Curihu
V XII. kolu prekinjene partije so končate z naslednjim rezultatom: Johner je dobil proti Miillerju, ki je igral zelo bojazljivo. Johner je prevzel kmalu iniciativo, prešel v napad, žrtvoval tekača in vdrl v sovražne postojanke, nakar je Miiller kmalu kapituliral.
Nizozemski velemojster dr. Euwe je po hudi in dolgotrajni borbi porazil Bogoljubova. Izid te partije je velikega pomena za končni rezultat turnirja.
Tretjo visečo partijo, igro Flohr-Bern-stein, v kateri je imel mladi velemojster Flohr enega kmeta več, je igral Bernstein tako odlično, da mu Flohr, čeprav je dobil kasneje še enega kmeta, ni mogel prav do živega. Po osemurnem boju je končala ta partija, ki je za končni rezultat turnirja istotako največje važnosti, remis.
Končno stanje po 12 kolu: Aljehin m Flohr 10, Euwe 9 in pol, Bogoljubov 9 točk itd
Vremenska napoved
Novosadska vremenska napoved sa soboto: Spremenljivo, oblačno vreme v vsej državi. Ponekod krajevne nevihte.
Dnnajka vremenska napo red za soboto: Spremenljivo. V južnih Alpah nekaj boljše vreme. V prostih legah ponekod mnfttj x&-padni vetrovi.
Maši kraji in Ifudje
Generala Maistra zadnja pot po slovenski zemlji
Od Unca preko Ljubljane do Maribora zahvala In počaščen je
Škof dr. Rožman opravlja ob asistenci drugih duhovnikov pogrebne molitve pred avtomobilom s krsto. Na levi generalova vdova gospa Marija s sinoma Hrvojem in Borutom ter družba predstavnikov oblastev in korporacij
Ljubljana, 27, julija
IDanes se je general Rudolf Maister na vekomaj poslovil od svojega prijaznega letnega doma na Uncu ob jugozahodni meji države, da na severni meji leže v svoj poslednji dom. V tihem, turobnem avtomobilu mariborskega pogrebnega zavoda, je zamišljen in sam še enkrat preletel svojo majhno domovino, ki jo je bil vso ukle-nil v svojo veliko, gorečo, neustrašno ljubezen.
Skozi en sam vroč julijski popoldan tn večer se je popeljal še enkrat skozi ta mesta, trge in vasi, čez polja in gozdove, čez prelaze in mostove od meje do meje, da v zemlji in ljudeh, ki so po vseh mestih in vaseh hiteli na ulice in na prag, še enkrat poišče potrdila, da nobena ura in nobena kapljica krvi ni potekla zaman. Od meje clo meje je še enkrat potoval mrtvi general, kakor da bi rad le ob uri smrti pregledal vso svoje oddelke in vsem živim za-klical v spomin, naj ostanejo na stražah, zakaj borbe še dolgo ni kraj.
Ganljivo slovo na Uncu in na poti do Ljubljane
Vest, da je general Maister umrl na Uncu, kjer je dolgo vrsto let tako rad preživljal svoje poletne dni, se je že včeraj z veliko naglico raznesla po vsej Notranjski. Kmečki fantje in dekleta so mrtvaški oder takoj obsuli s cvetjem in venci, številni čestilci in spoštovatelji zaslužnega pokojnika pa so zmerom iznova prinašali od blizu in daleč cvetja in zelenja.
Danes ob dveh popoldne je prispel mrtvaški voz mariborskega pogrebnega zavoda. medtem pa sta se pripeljala tudi generalova sinova Hrvoj, ki je v službi na ban-ski upravi v Ljubljani in inž. Borut iz Zagreba. Domači duhovnik je ob veliki množici občinstva pred hišo opravil cerkvene obrede, cerkniški zdravnik dr. Pušenjak pa se je kot bivši oficir v Maistrovi voiski m njegov prijatelj ter kot zastopnik Sokola in JNS poslovil od njega kratkih, v srce segajočih besedah. Nato so uniformirani gasilci dvignili krsto in jo po kmečki navadi odnesli v sprevodu v cerkev, kjer so se izvršile pogrebne svečanosti, nato pa do občinske meje na Rakeku, kjer so jo položili v avtofurgon. Oddelek Sokolov »e v sprevodu tvoril generalovemu truplu častno stražo.
Na Rakeku se je v imenu občine poslovil od pokojnika župan Tavčar, domači fantje pa so krsto vnovič obsuli s cvetjem. Razen velike množice okoliškega občinstva se ie udeležilo pogrebnih svečanosti tudi veliko število zastopnikov in korporacij, tako vsa obmejna sokolska društva in gasilci, sreski podnačelnik Dev iz Logatca, upravnik carinarnice z RaJceka in zastopniki obmejne vojaške čete, obmejne policije in finančne straže. Gasilska godim iz Cerknice je igrala žalne koračnice, pevci z Rakeka in Unca pa so se pred hišo žalosti in na občinski meji z žalostinkami poslovili od pokojnika.
Na poti od Unca do Ljubljane je po vseh vaseh pričakovalo generala na njegovi poslednji poti mnogo občinstva. Na Planini in v Logatcu sta se oba avtomobila za nekaj minut ustavila. Domača duhovščina je blagoslovila krsto, predstavniki civilne oblasti pa so mu pred zbranim ljudstvom izkazali poslednjo čast
Na Uncu je dopoldne obiskal rodbino pokojnega gen-erala tudi namestnik bana podban dr. Pirkmajer in ji v imenu ban-ske uprave izrekel sožalje ter obenem položil lep venec na krsto. Jutri se z Rakeka odpotuje štiričlanska deputaciza občinske uprave na pogreb v Maribor.
Ljubljana je izkazala zadnjo čast
Ob pol 17. je bil napovedan prihod mrtvega generala v Ljubljano. Stopnišče pred nunsko cerkvijo, kjer so se vršile cerkvene svečanosti, je bilo ovito v črni flor, in okrašeno s cvetočimi oleandri. Z grajskega stolpa in z javnih poslopij so plapolale žalne zastave. Po Kongresnem trgu so bile prižgane luči. Vkljub dejstvu, da se je o prihodu pokojnikovega trupla izvedelo šele v popoldanskih urah, se je pred cerkvijo zbrala gosta množica občinstva, da izkaže nacionalnemu borcu in poetu poslednjo čast. Med predstavniki naših oblastev in korporacij so bili tudi podban dr. Pirkmajer, škof dr. Rožman, divizionar Cuka-vac, dr. Fettich kot zastopnik župana in mestne občine), upravnik policije Kerše-van, inšpektor banske uprave dr. Guštin, zastopnika prosvetnega oddelka inšpektor Vrhovnik in nadzornik Drnovšek, senator dr. Rožič, magistratni direktor Jančigaj, zastopniki Združenja rezervnih oficirjev generalni tajnik Pogačnik, dobrovoljci in Maistrovi borci, med njimi generalov osebni prijatelj in soborec polkovnik AndreJ-ka. tajnik ljubljanske sokolske župe Fle-gar, predsednik Združenja četnikov Hrova-tin in tajnik Škafar, zastopniki NO ravnatelj Dular, Kokolj in Brnčič, glavni tajnik CMD inž. Mačkovšek in še dolga vrsta predstavnikov.
Ob 16.45 je privozil mrtvaški avto mariborskega pogrebnega zavoda, za njim pa
osebni avto, v katerem so spremljali dragega pokojnika ga. Maistrova s sinovoma Hrvojem in Borutom. Ko so odprli avtofur-gon, v katerem je ležala težka krsta, zavita v črni flor in vsa v cvetju in vencih, je škof dr. Rožman ob asistenci dveh duhovnikov opravil pogrebne molitve. Nato so združeni pevski zbori pod vodstvom dirigenta Prelovca zbrano zapeli »Usliši nas, o Gospod«. V imenu Ljubljane je iz-
rekel poslednje besede občinski svetnik dr. Fettich:
General Maister se vozi na tej poslednji poti s svojega zadnjega doma na Uncu v svoje poslednje domovanje skozi Slovenijo, kakor da bi rad ob slovesu še enkrat pregledal vso domovino, ki se je zanjo v borbi in v pesmi ves žrtvoval. Kakor da je v vsaki najmanjši okoliščini simbol usode, je veliki general prebil svoje poslednje jneve ob naši zapadni meji, ki je tudi njegovo požrtvovalno in velikopotezno delo ni moglo premakniti tja, kjer tečejo resnične meje našega rodu. Tu potuje zdaj skozi belo prestolnico svoje domovine, kjer je preživel toliko lepih in bridkih ur kot dijak, kot častnik in poet. Odtod se bo na svoji poslednji poti lahko še enkrat ozrl proti Kamniku, svojemu rojstnemu kraju, proti Kranju in Karavankam, za katerimi je ostal eden najlepših kosov slovenske zemlje, ki se je general Maister zan) na čelu svojih borcev tako vroče boril. Potem ga bo vodila pot skozi Črni graben, kjer se bo srečal s senco svojega sodelavca in soborca po peresu in orožju, pisatelja in oficirja Podlimbarskega, skozi belo Celje in čez božje štajerske ravnine v njegov Maribor, edini od naših mejnikov štirih, ki nam ga je lahko odrešil on sam. Generalu Maistru, vzoru idealista in narodnega borca, ostane med nami večen slaven spomini
Nato je dr. Fettich v imenu mestne občine položil na krsto velik venec svežih rož, pevci pa so zapeli »Blagor mu«. Podban dr. Pirkmajer, škof dr. Rožman, divizionar Cukavac in dr. Fettich so vdovi ge. Maistrovi in sinovoma izrazili svoje sožalje. Nato pa sta se avtofurgon z mrtvim generalom in avto z njegovimi najožjimi svojci odpeljala dalje proti Mariboru. Z vzkliki »Slava!« se je množica -ljubljanskega občinstva poslovila od generala Maistra. Pogreba v Mariboru se bo udeležilo posebno odposlanstvo Ljubljane.
Pogled pred nunsko cerkev v trenutku,
slovenski zemlji
Tako se bo Maribor poslovil od osvoboditelja
Maribor. 27. julija.
Mestni župan dr. Lipold je danes izdal naslednji proglas: »Someščani! Na Uncu pri Rakeku je umrl častni meščan mariborske mestne občine, gospod general Rudolf Maister. Mestna občina bo nam ljubega in dragega blagopoikojnega gospoda generala, s čigar imenom je najožje povezana zgodovina jugoslovenskega Maribora, položila k večnemu počitku jutri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Mestna občina položi dopoldne ob 9. blagopokoj-nega svojega častnega meščana na katafalk v magistratnem vestibilu, odkoder se bo vršil pogreb ob 16. Mestna občina ie izobesila na svojih poslopjih žalne zastave in državne zastave s florom. Vabim someščane. da sledijo zgledu mestne občine in da izkažejo poslednjo čast zaslužnemu možu.«
Da bo Maribor dostojno izkazal zahvalo in počaščenje svojemu osvoboditelju, se je v predsedstveni sobi na magistratu pod predsedstvom župana dr. Lipolda vršilo posvetovanje, da se določi spored pogrebnih svečanosti. In bilo je določeno: na čeln sprevoda bo nosil podoficir križ, za njim bo korakala železničarška godba »Drava«, sledile bodo korporacije, Sokoli, viteške čete NO, Jadranska Straža, lovci, obrtniki jn ostala društva, gasilci, vojaška godba in del vojaštva. Za tem bosta dva oficirja nesla odlikovanja generala Maistra, sledili bodo nosilci vencev, duhovščina, nato pa lafeta s krsto, za katero bo šla rodbina, predstavniki civilnih oblasti, oficirji, Slo-
ko je pogrebni avto nadaljeval pot po proti Mariboru
vensko žensko druStvo. godba, ostalo občinstvo, sprevod pa bo zaključil drugi del vojaštva. Svojega generala ob odru in pri pogrebu bodo stražili Maistrovi borci in vojaiki. Pred magistratom bo blagoslovil truplo škof dr. Tomažič, ki bo tudi vodil vso žalno svečanost Od pokojnika se bo pred magistratom poslovil mestni župan dr. Lipold, nakar se bo ob 16. pričel pomikati sprevod na mestno pokopališče na Pobrežju, kjer se bo od pokojnika poslovila cela vrsta govornikov po določenem vrstnem redu.
Žalna seja — Pogreb na stroške Maribora
Ob 18. je bila v mestni posvetovalnici na magistratu žalna seja mestnega občinskega sveta, ki jo je otvoril in vodil župan dr. Lipold. V posvetovalnici je bil postavljen Maistrov doprsni kip, okrašen z zelenjem. Seje so se udeležili polnoštevilno vsi občinski svetniki v žalnih oblekah. Župan dr. Lipold je uradno sporočil smrt generala Rudolfa Maistra, nato pa obširno očr-tal njegovo življenje in zasluge za Maribor in vso našo domovino. Poudarjal je, da bo ime generala Maistra ostalo zapisano za vedno z zlatimi črkami v analih Maribora. Ob koncu njegovega govora so vsi prisotni vzliknili v slavo in čast generalu Maistru.
Občinski svet je soglasno sklenil, da se v priznanje zaslug pokojnika izvrši pogreb na občinske stroške ter se izreče sožalje njegovi družini. Ob tej priliki je župan prečital tudi sožalno brzojavko ljubljanskega župana dr. Dinka Puca in drugih. Obenem je povabil župan dr. Lipold vse občinske svetnike, naj se jutri ob 9. dopoldne udeleže sprejema krste s truplom pokojnika, popoldne ob 16. pa pogreba.
Nov nemški Zlatorog z Begunjščice
Obeta se nov nemški Zlatorog z
Begunjščice. V nemškem lovskem slovstvu se prav pogosto javljajo opisi gorskih lepot in lova v naših Alpah in Karavankah. Naši stari
fevdalni veleposestniki, ki so obdržali v svojih rokah velike komplekse gozdov z bogatimi lovskimi revirji, radi vabijo v goste svoje prijatelje in znance iz Avstrije in raj-ha. Z njimi prihajajo pogostokrat ugledni strokovni pisatelji, ki potem objavljajo svoje vtise o naših gorskih pokrajinah in vaseh, o naših starih lovcih in o lovskih doživetjih z njimi v nemškem dnevnem tisku, revijah in knjigah. Tako je tudi v četrtek »Berliner Lo-kal-Anzeiger« prinesel prav toplo pisan listek »Der Sagenbock« izpod peresa znanega nemškega lovskega pisatelja Franca
SmxH rte&rib
c^iHvsteA Atiepv otroka prenese ntefiAo-
palmira
milo-
Triglava. Pisatelj napoveduje v feljtonu,
da bo svojo najnovejšo knjigo posvetil v prvi vrsti spominu na tega plemenitega junaka naših gora.
*
Begunjščica in Skrlatica sta postali v zadnji dobi »moderni« za naše planince, ki ju posečajo vedno bolj. In to je čisto prav, saj sta izmed onih redkih naših gora, ki sta od pete do vrha čisto naši. Ni treba oprezovati po obmejnih konfinih in neizogibnih tu- in onostranskih kontrolnih organih. O prvi nam je prinesel lanski »Pla-
ninski Vestnik« obširni popis dr. H. Tome, Škrlatico pa nam je naslikal v letošnjem dr. J. C. Oblak, tako da se lahko vsakdo pouči o podrobnostih teh lepih, pristno slovenskih gor. Roblekov dom (glej sliko!) je danes naš najlepši planinski dom, ki ima tako krasno lego na Be-gunjščici kakor malokatera koča. Aljažev dom pod Škrlatico pa je itak že slavno znan, a tudi nova koča v Krnici pride turistu za Škrlatico prav ter je sploh treba priporočati to turo s kranjskogorske strani s prenočevanjem v Krnici.
Bratca utopljenca v grobu
Ganljiv pogreb mladih žrtev Save, ki ju je ugrabila
pred materinimi očmi
Ljubljana, 27. julija
Preteklo soboto je morala zabeležiti naša črna kronika, da je Sava pri Vikrčah ugrabila dvoje mladih, nadobudnih življenj, in šele danes sta našla nesrečna bratca Jure in Jankič Stancer svoj večni mir na pokopališču pri sv. Križu v Ljubljani.
Strahovita nesreča, ki je zadela zagrebško rodbino Stancerjevo, se je silno globoko dojmila vse naše javnosti. Saj je vendar odveč vsako tolmačenje, kako bridka mora biti za starše izguba dveh srčno ljubljenih, jedrih sinčkov z enim samim zamahom usode.
Kakor smo pisali, je prišla ga. Nada Stan-cerjeva, ki je hčerka ljubljanskega vele-industrijca g. Dragotina Hribarja, letos iz Zagreba na počitnice v Vikrče, kjer je stanovala v znani Fialovi hiši. Da se okrepijo v zdravem zraku, ob vodi, v zelenju in na soncu, je pripeljala s seboj svoje tri lepo vzgojene otroke: 131etnega Jureta, 9Let-nega Jankiča in 51etno hčerkico Mariolko, dočim je ostal soprog, ravnatelj znanega Kuglijevega književnega in založbenega podjetja, g. Ivo Stancer, zaradi bolehnosti še v Zagrebu. Gospa Nada se je hodila z otroci sleherni dan, če je le dovoljevalo vreme, kopat v bližnjo Savo, In tjakaj jih je vodila pot tudi usodnega dne, v soboto 21. t m. Voda je bila tedaj zelo plitva in sta Jure in Jankič veselo skakala in plju-
Ksaverja grofa Zedmitza. Tu pripoveduje grof Zedwitz o izrednem primeru starega divjega kozla z Begunjščice, ki je bil po veri starih lovcev in pastirjev nedotakljiv za lovsko kroglo, tako da se je polagoma napletel okrog njega cel niz pravljic in pripovesti kakor o starem Zlatorogu izpod
Poslednji posnetek ponesrečenih bratcev: na levi mlajši Jankič, v sredini Jure, na desni njun prijateljček in v ospredju sestrica, ki je ostala edinka
skala in se spuščala kot dobra plavača po strugi nizdol. Po 16. uri sta se precej oddaljila od mamice, zaplavala sta pogumno še nižje doli po strugi. Naenkrat pa je Jure izginil pod gladino in to na kraju, ki ni bil videti prav nič nevaren. Bodisi iz bratske navezanosti ali v slutnji nesreče se je mlajši Jankič takoj pognal za njim in že je tudi njega požrla voda.
Gospa je oba sinčka opazovala in se ob tem prizoru silno prestrašila. Nemudno je odhitela i sama do označenega kraja in videla, kako je voda vrgla oba sinčka spet na površje, kjer sta zakrilila z ročicami. Le za trenutek! Takoj nato ju je tok Save pred materinimi očmi potegnil spet na dno. Vsa iz sebe se je obupana mati, tvegajoč lastno življenje, pognala še sama v vodo ter pričela iskati ljubljena sinčka. Prišla je med skale, kjer je ihteč in vsa strta brodila po vodi ter zvala pomoč. Z nasprotnega brega so ves tragični prizor opazovali neki mali kopalci, ki pa se kot neplavači sploh niso upali v vodo. A odraslega kopalca, kakor da je zakleto, ni bilo v bližini. Vendar so med tem nekateri starejši IjudjB že čuli pretresljive klice na pomoč in so prihiteli k Savi. Z združenimi močmi so šli na delo in skušali čimpreje poiskati utopljenčka, da ju morda vendar še rešijo živa. Ker se je gospa v vodi med skalami precej potolkla, so jo spravili domov in pozvali zdravnika. O strašni nesreči so bih nemudno obveščeni tudi savski ribiči, ki so takoj prišli na pomoč in jeli preiskavati vso strugo od Vikrč proti Tacnu. Ugotovili so tudi. da so na mestu, kjer je Sava pogoltnila Jureta in Jankiča, nekake vodne
Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
kotanje, kjer se od časa do časa stvori jo vodni vrtinci. Ti so najbrž zakrivili žalostno smrt obeh nestečnih dečkov.
Ribiči so iskali vse popoldne in potem še ves večer. Prebredli in pretaknili so strugo in vodne tolnvune. Žal je ostal ves njihov napor zaman. Enako se jim ie godilo tudi v nedeljo. Šele v ponedeljek sa našli med Mednom in Tacnom trupelce starejšega Jureta, ki so ga prenesli najprej v Vikrče, nato pa je bilo trupelce v krsti prepeljano v mrtvašnico hiralnice na Vi-dovdanski cesti in tu položeno na mrtvaški oder.
Medtem je Sava zaradi neurja in neviht hudo narasla in je bilo iskanje Jankičevega trupelca še bolj otežkočeno. Iskali so ga vse dneve, toda šele v sredo popoldne okrog 17. so našli i nežnega Jankiča, ki so ga položili v že pripravljeno krsto. Tudi Jarv-kiča so odpeljali v Ljubljano, kjer so ga položili poleg že čakajočega starejšega bratca na mrtvaški oder. Tja so romale od torka dalje, posebno pa včeraj in danes cefee trume ljudi, ki so iskreno sočustvovali z njuno tožno usodo. Poleg sorodnikov so jima nanesli na krste tudi neznanci prekrasnega cvetja, tako da sta ležala mala angeljčka, zaprta v belih krstah, vsa v nedolžnem, majhnem vrtičku. In družina je prejela nešteto izrazov globokega sočustvovanja. Le eden pa je, ki ga bo neusmiljeno porazila strašna novica, a mu jo morajo zaenkrat še skrbno prikrivati: oče obeh fantkov g. Stancer leži v zagrebški bolnišnici, prestal je težko operacijo slepiča in bo šele polagoma okreval...
Danes ob 16. sta Jure m Jankič nastopil« poslednjo pot svojega kratkega življenja. Na Vidovdanski cesti se je zbrala res velika množica sočutnih Ljubljančanov, prisotne ne samo iz pogrebne radovednosti, temveč pripravljena, da spremi tako tragično umrlega dečka na pokopališče. Ko so jeli prihajati sorodniki in so ljudje opažih vso strto mater nesrečnih dečkov, se je oro-silo sleherno oko. Nekatere matere so komaj in komaj krotile jok.
Po blagoslovitvi krst in opravljenih molitvah se je pomaknil dolgi žalni sprevod po cesti proti Taboru in dalje po Prisojni ulici in Smartinski cesti proti Sv. Knzu-Spredaj so nesli črni pogrebniki 8 lepih belih vencev, za vozom z duhovniki pa sta sledili krsti: v prvem vozu Jure in za njim Jankič. Tudi krsti sta bili pokriti s svežim belim cvetjem. K večnemu počitku so položili obe žrtvi tragične nesreče v rodbinsko grobnico Hribarjevih, fvakor da se ni prav nič zgodilo na tem božjem svetu, je z vedrega neba prijazno sijalo solnce na vso ljubljansko pokrajino in so se v sinjmo dvigali škrjančki, strastno žgoleč svojo pesem radosti do življenja. _
Din 12.'
stane 23 ali 28 Sch. zviti film 6X9 cm za 8 posnetkov, rok junij 1936.
DROGERIJA GREGOR 10
dr. z o. z.
Ljubljana* Prešernova ulica št. 5.
Očividec o smrtnem padcu Milana Koširja
O tragični smrti učiteljiščnika Milana Koširja, ki so ga v torek pokopali v Kranjski gori, smo prejeli od očividca nesreče g. Antona Zupana iz Loga naslednje točne podrobnosti: S prijateljem Milanom . sva se bila dogovorila, da se v nedeljo zjutraj ob 5. odpraviva na Rušico, ker pa je bilo vreme neugodno, sva nastopila pot šele ob 7. zjutraj. Skozi Martuljak sva šla popolnoma sama. Pod Rušico sva dohitela dva poznana fanta iz Gozda; drugih turistov, kakor je to omenjalo prvo poročilo v novi-nah, nisva videla ne slišala. Ob vstopu v steno sta se omenjena dva_ Gozdana ločila od naju na desno stran Rušice. Z Milanom sva nadaljevala plezanje po severni steni. Približno na sredi stene sem — oddaljen poldrugi meter — videl, da se je Milana odtrgala skala in je strmoglavil v globino svojih dvajset metrov. Od tam je drčal še kakih 100 m in se nato ustavil spodaj v ruš ju.
Preplašen sem se podvizal do njega, de mu pomagam. Ali na žalost bilo je prepozno. Milan ni dal nobenega znaka življenj« več, lobanjo je imel razbito in desnicd zlomljeno... Usodni padec sta bila videla tudi omenjena dva Gozdana, ki sta mi nato prišla na pomoč. In medtem, ko sem jaz čuval mrtvega prijatelja, sta se onadvs podala hitro v Gozd po reševalno odpravo V Martuljku sta naletela na štiri ljubljanski turiste in jim sporočila žalostno novico. In vsa družba je prišla ob 14. na kraj nesreče in so skupno z domačimi reševalci pomagali prenesti truplo v Log na Milanov dom.
Samo še danes opereta sladkih popevk In veselja v planinah in naravi
BUTNI KINO MATICA
Telefon 21-24 Predstave ob 4., 7.^, 9.%
VESELI SVATJE
Hansi Niese v svoji najboljši vlogi I
lloinače vesti
♦	Počastitev spomina velikega jugoslo-venskega pravnika. V Cavtatu bodo letos slavili 100 letnico rojstva svojega velikega iii zaslužnega rojaKa Bakle Bogišiča. Bogišič je bil avtor črnogorskega zakonika. Bil je sin trgovske rod'bine in določen za trgovski poklic, šele, ko je bil star 23 let. je našel neke drobtinice, ki so mu pripomogle do študija v Benetkah in pozneje na Dunaju in v Nemčiji. Po dovršenih studi-dijah je bil nameščen v dunajski knjižnici, kjer je prišel v stike v Miklošičem. Prvo Bogišičevo pravniško delo je bila obširna razprava o pravnih običajih pri Slovanih, ki je leta 1867. zbudila veliko zanimanje v znanstvenem svetu. Pozneje je dobil Bogišič na univerzi v Odesi katedro profesorja slovanskega prava. Leta 1872. pa je prejel ponudbo ruske vlade o namestitvi v črni gori, kjer so potrebovali strokovnjaka za sestavo državljanskega zakonika. To nalogo je Bogišič z veseljem prevzel in po načelu, da mora zakonik odgovarjati narodnemu duhu in da ne sme biti kopiran, se je vneto lotil proučavanja narodnih običajem v črnogorskih vaseh. Njegov zakonik, ki je izšel leta 1888., je po duhu in vsebini ■popolnoma prilagoden življenju in mišljenju Črnogorcev, črnogorski kralj je leta 1893. Bogišiča imenoval za pravosodnega ministra in je na tem mestu Bogišič deloval polnih šest let. Zadnja svoja leta je preživel v Parizu, kjer je tudi izdal več važnih knjig. Njegova znanstvena zapušč;-na je ogromna in med njo je posebno zanimiv osnutek zakonika za Hercegovino, ki nosi naslov »Začasna uprava in zakon »a hercegovinske vstaše leta 1875.«.
♦	Bolgarsko odlikovanje so prejeli nedavno vsi člani naše delegacije, ki je vodila trgovinska pogajanja z Bolgarijo. Med odlikovanci je tudi referent zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v ministrstva za trgovino in industrijo g. dr. Boris Z a-j e c, ki je prejel red sv. Aleksandra 5. stopnje.
♦	Japonsko priznanje našemu Inženjerju.
Mladi sarajevski inženjer dr. Tartaglia, sin bivšega upravitelja trgovske akademije v Sarajevu je dobil laskavo pismeno priznanje japonskega vseučilišča Hokido za uspešno matematično in statično rešitev gradbenih konstrukcij na potresnem ozemlju. Predlagal je konstrukcije iz aluminija in jekla. O njegovi razpravi so se pohvalno izražali tudi ameriški strokovnjaki, japonski inženjer j i in profesorji omenjene univerze pa so priporočili vladi, naj bi gradila stavbe v potresnem ozemlju po njegovi metodi.
♦	Zagrebški vseučilišk! profesor dr. Šl-šič v vrtincu dunajskih nemirov. V dunajski kancelarski palači, kl so jo bili zasedli nacionalni socialisti, je bil tudi zagrebški vseučiliški profesor dr. Ferdo šišič, ki je z domačimi in tujimi učenjaki imel opravka v držaTSiem in dvorskem arhivu. V čitalnico je nenadno pridrvel oddelek vojakov, oboroženih s puškami, in častnik, ki jih je vodil, je osorno zapovedal Obranim učenjakom, naj se takoj odstranijo. Vsi sci se čudili, niso pa imeli niti priložnosti, da bi kaj vprašali, ker so jih vojaki izrinili iz čitalnice najprej v četrto nadstropje, potem pa na dvorišče. Tam so morali vsi dvigniti roke, da so jim preiskali žepe. Odvzeli so jim tudi žepne nože. Ko so protestirali, so vojaki odgovorili: »To nas nič ne briga. Bodite mirni in čakajte!« Na dvorišču se je kmalu zbralo s tujimi profesorji vred okrog 200 oseb, največ uradnikov in uradnic iz kancelarjevih pisar en. Potem so jih raamestili po raznih sobah in zaprli. Ob pol 17. so se slišali z dvorišča im hodnikov klici: Heil Hitler!, proti večeru pa je postalo po hodnikih nemirno in zaprti profesorji so dobili vtisk, da, se je nekaj preukrenilo in da se menjavajo straže. Skozi okno so pozneje videli, kako policisti preiskujejo one vojake, ki so bili poprej gospodarji položaja in ki so profesorje in uradnike zaprli v sobe. Naposled je prišel v sobo neki policijski uradnik ter dejal, da lahko gredo. Pustili so jih skozi glavna vrata lačne in žejne, ker so bili zaprti dobrih šest ur.
V soboto ob 8.30, v nedeljo ob 6. in 8.30, v ponedeljek ob 8.30 uri Manrice Chevalier v sijajni burki
PRIPOVEDKE IZ SPALNICE
šele na nlici so zvedeli, kakšno nevarnost so prestali.
♦ Gospodarji, dajte sinove v kmetijsko šolo! Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu je za novo šolsko leto, ki se prične 15. septembra, praznih še nekaj mest, zato se podaljšuje rok za vlaganje prošenj do 15. avgusta. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane s 5 Din, je treba poslati ravnateljstvu Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravno-sti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero »e zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava staršev ali varuha (kolek 2 Din), ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njihov sin ali varovanec ostal (pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pošto. Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje sredmje šole. Hkrati preišče njihov© zdravstveno stanje zdravnik zavoda. Oskrbnina znaša do preklica od 25 do 300 Din mesečno po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in iz-kazilo o višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Obenem pa naj zaprosijo za podporo še sresui kmetijski odbor. Izkazilo o višini prispevka kmetijskega odbora je treba priložiti prošnji.
Lomters-film 6x9
Din 10.*, 12.— In 16.—
samo v
DROGERUI KANC
v nebotičniku in židovski nlici 1
*	350 letnica naselitve moravških Hrvatov. Kakor anano, bodo Hrvati, ki prebivajo na češkoslovaškem v južnomorav-skih občinah, letos proslavljali 350 letnico svoje naselitve. Jugoslovensko-češkoslovar ška liga v Zagrebu je izdala o tej proslavi svo proglas, ki vsebuje tudi zgodovinske podatke o naselitvi hrvatskih rojakov na češkem. Prvi Hrvati so leta 15&4. služili za deputat generalu Teufenbachu. Bilo jih je okrog 2000. Ti hrvatski priseljenci so pozneje uredili vasi Dobro polje, Novi Prerov in Frelihov, fci so bile slovanski ofcočič v nemškem morju. Vsi hrvatski naseljenci so ostali zvesti svoji stari domovini, Jugo-slovensko-češkoslovaška liga pa apelira na rojake, naj jim pomagajo zlasti sedaj ob pomembni proslavi tudi s hrvatskimi knjigami, ki jih bo razdelila med brate. V dneh proslave od 13. do 16. septembra bo namreč priredila Jč liga izlet v ČSR. Podrobni spored ekskurzije bo še objavljen.
♦	Polovična voznina ferjalcev. Ker zahtevajo sprevodniki poleg ferijalne legitimacije tudi še članske karte in dijaške knjižice, sporoča FS vsem naslednjo odločitev, ki jo je prejel od železniške direkcije v Ljubljani: Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu nas je obvestila, da je za člane Ferijalnega saveza zadostna legitimacija. Iz tega razloga članom Ferijalnega saveza ni potrebno več pokazati poleg ferijalne članske legitimacije tudi dijaško knjižico. Opomba: ta legitimacija velja samo v zvezi z dijaško knjižico (legitimacijo)« na članski ferijalni legitimaciji se tedaj lahko črta.
Sveži ceneni filmi
velikost 6X9 cm, 8 posnetkov, 26° Sch.
h Din 12, 14 ln 16 dospeli
pri
Foto Touristu Lojze Šmiicu
Aleksandrova c. 8
Kulturni pregled
Stoletnica kljevske univerze
Danes, na dan sv. Vladimir ja, se ruska emigracija po širnem svetu spominja stoletnice ustanovitve univerze sv. Vladimirja v Kijevu. Temu častnemu jubileju ruske nacionalne kulture posvečamo tudi mi nekoliko skromnih vrstic. Okoliščine so nanesle, da je naša mlada univerza v prav izredni meri spojena z univerzo sv. Vladimirja v Kijevu. Na ljubljanski univerzi deluje že nekaj let kot profesor pravne filozofije njen bivši rektor Evgenij Spektor-skij, ki smo mu Slovenci dolžni hvalo za odlično knjigo »Zgodovina socialne filozofije«. Prav tako sta delovala na našem najvišjem znanstvenem zavodu in še zdaj živita med nami bivši prorek-tor kijevske univerze Jasinskij in bivši dekan N. M. Bubnov. Ze dolga leta deluje med nami in naši univerzi profesor za narodnogospodarske vede A. D. Bi-limovič, ki je spisal v slovenščini »Uvod v narodnogospodarsko vedo« in obsežno studijo o konjunkturah, poleg cele vrste krajših spisov. Ti znanstveniki so "** ~ ' Mjevsko univerzo po-
tem, ko je prenehala biti univerza sv. Vladimirja: boljševiki so jo pretvorili v »višji institut narodnago obrazova-nija« in podredili političnemu diktatii sovjetske vlade in tretje internacionale.
Ustanovitev novega vseučilišča je važen datum v kulturni zgodovini vsakega naroda. Tako je tudi ruska nacionalna kultura tesno zvezana s svojimi najvišjimi znanstveniki in učnimi zavodi. Ruska vseučilišča so bila vedno no-sitelji duhovnega in materialnega napredka v tej »šestini sveta«. Ogromno delo, ki ga je izvršila ruska kultura v devetnajstem stoletju, ko je njene rezultate priznal in včlenil v svojo civilizacijo ves ostali svet (spomnimo se samo procvita ruske književnosti in glasbe!), se je osredotočevalo okrog univerz. Kaj bi bila Rusija brez teh ognjišč svoje nacionalne kulture in najboljših prevodnikov zapadnih miselnih in civilizacijskih tokov?
Univerza sv. Vladimirja je bila ustanovljena v Kijevu 1. 1834 z namenom, da dobi tn staro z zaČA^Iri nukacn 1»,
♦	Prošnje za suplentsko službo. Diplomirani filozofi, ki ao zadnja dva meseca vložili prošnje za suplentsko službo, naj po zahtevi ministrstva prosvete nadoknadijo pri prosvetnem oddelku banske uprave dvodinarske kolke za en prepis prilog k prošnji.
♦	Promet novega para potniških vlakov Novo mesto-Metlika. Pričenši s 1. avgustom ho vozil na progi Novo mesto-Metlika ob ponedeljkih, sredah in sobotah potniški vlak z odhodom iz Novega mesta ob 21. uri 43 min. in prihodom v Metliko ob 22. uri 59 min. Ta vlak je podaljšanje potniškega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 19. url. V nasprotni smeri MetlLka-Novo mesto bo vozil iste dneve potniški vlak z odhodom iz Metlike ob 23. uri 05 min. in prihodom v Novo mesto ob 0 uri 20 min.
♦	Spor zaradi žegnanja sv. Marjete. Iz Lok pri Zagorju nam pišejo: Spor med fa-rani ki ekspozitom na Lokah, ki je vzbudil veliko zanimanje po zagorski dolini, ie sedaj končan. Ločani že nekaj stoletij obhajajo svojo patrooo Marjeto v lični cerkvici na prijaznem gričku, ia to vedno na dan tiste svetnice, ki je prva v mesecu juliju. Letos pa je padla Marjeta na dan 13. t. m., druga pa na 20. L m. Faranom je bilo oznanjeno, da se bo obhajala slovesnost domače patrone 20. t m. in ne kakor vsa druga leta. Novotarija pa ni bila prijazno sprejeta od domačih posestnikov, zatorej so praznovali žegnanje že prejšnjo nedeljo in to prav slovesno. Kar tri dni so grmeli topiči ln veselo potrka vanje zvonov je privabilo v cerkvico veliko vernikov. V cerkvi pa ni bilo pričakovanega slovesnega opravila. Zato je bilo zadnjo nedeljo oznanjeno, da se bo poslej spet vršilo žegnanje na dam prve Marjete v mesecu. S tem menda pade tudi namera nekaterih za prestop v pravoslavje.
♦	Nevarno praznoverje. Kustos sarajevskega muzeja Vejsil čurčtč potuje po Južni Hercegovini ter obiskuje stara bogu-milska grobišča. Te dni je v vasi Klenovac fotografiral bogumilske grobove in ker je takoj na to nastala huda nevihta s točo, so kustosa napadli ,p raz novem i kmetje, češ da je on povzročil prirodno nezgodo, ker je vznemirjal duše umrlih bogumilov. Ker so bili kmetje v svoji praznovernosti zelo razburjeni, Je kustos v največjem dežja zbežal iz vasi.
♦	Nenavadne pustolovščine banjaluškega ponarejevalca. Kakor je »Jutro« že poročalo, so banjaluške oblasti zaprle poljskega slikarja tn rezbarja Leopolda Neusare-ka, ker je skušal ponarejati naše bankovce. Ko so ga zaprli, so kmahi ugotovili, da Je ta mož že star znanec naših sodišč.
V	naše kraje Je prišel takoj po osvobojeni ju in se Je kmalu pričel udejstvovati kot ponarejevalec raznih novčanic, ki so tedaj krožile, slasti pa žigov in znamk, s katerimi bo tedaj žigosali avstrijski denar. Okrožno sodišče v Travniku ga je 1. 1920. obsodilo ma 10 let Ječe. Neusarek Je svoje stare pustolovščine, kl pa jih je zagTešil pod drugim imenom, sedaj mirno priznal, dočim vse taji, kar mn očitajo iz zadnjega časa. Ko je po prevratu hodil po Herceg-Bosni, so ga 'baje kmetje prisilili, da jim Je ponarejal denar. Drastično pripoveduje, kako so ga v neki vasi zaprli v malo sobico z majhnim zamreženim oknom. Jedi in pijače eo mn dionaSali dovolj, kategorično pa so izjavili, da ga ne izpustijo poprej dokler jim ne napravi nekaj denarja. Hočeš, nočeš, jim je moral ustreči. Ko pa. so vaščani neke druge vasi izvedeli, da imajo sosedje zaprtega slikarja, ki jim dela denar, so jim ga neke noči kratkomalo — ukradli. Vdrli so v njegovo ječo ln ga odvedli s seboj. Zaprli so »a potem v svoji vasi v neko kolibo in je moral tndi njim delati denar, žige in znamke. Kazen je presedel v kaznilnici v Zenici in se mu je dobro godilo, ker je portretiral svoje paznike. Po prestani kazni je bil izgnan na Poljsko, pa se je kmalu spet vrnil v Bosno.
» Nove nevihte so v sredo divjale v nekaterih hrvatskih pokrajinah. Hudo je bilo v Dugi resi in okolici, kjer je vihar poleg mnogih kmečkih hiš poškodoval tu d* zgradbe radioaktivnega kopališča Lešče.
V	okolici Ivanoa je. med viharjem in nalivom padala tudi toča, ki je dosegla debelost kokošjih jajc. Vse vasi ob Ivan-čici so bile poplavljene in močno poškodovane tudi od toče. V okolici ivaničgra-
V slabotnem ln pokvarjenem želodcu
zaostaja hrana, vsled česar nastaja v želodcu ogabno kislo vrenje in s tem motnja celega organizma. Zato skrbite za odpravo te neznosne bolezni, kar dosežete na edinstven način, ako popijete zjutraj na tešče, potem približno pol ure pred kosilom in večerjo eno do tri čaše
Rogaške zdravilne slatine
»Tempel« ali »Styria«, pri morebitnem zaprtju pa vzemite »Donat«.
da so hudourniki nanosfld ogromne sklade peska in kamenja po njivah, razorali pa so tudi nekatere ceste. Najhujše je bilo na Lonjskem polju, 10 km daleč od Ivaničgra-da. Tam je padala toča, ki je na debelo ležala po njivah in vrtovih. Nekaj naselbin so tudi poplavili hudourniki. Posestniki so z največjim trudom in v veliki nevarnosti jedva rešili svojo živino. Ravno tako so v sredo popoldne in ponoči divjale nevihte tudi okrog Petrinje, Karlovca in Sremske Mitrovioe.
*	Na Bledu v Kazini gostuje dane« znamenita Lipinskaja, diseusa svetovnega slovesa. Nastopi samo en večer. Vstopnice se dobijo v predprodaji pri upravi Parkho-tela na Bledu.
•	Obledele obleke barva v različnih bar. vah in plisira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
u— Tovarlšl-borcl s koroške fronte, nmrl Je naš vodja g. general Maister, veliki borec za našo svobodo. Vabim Vas vse, da počastite v čim večjem številu pokojnika na njegovi zadnji poti. Pogreh bo danes ob 16. v Mariboru. Fr. Kervin, narednik v rezervi, odbornik JNS za bežigrajski okraj.
u— Vse skupine bojevnikov poziva delegacija, da se udeležijo v čim večjem številni pogreba bivšega predsednika in častnega člana g. generala Rudolfa Maistra, ki bo danes ob 16. v Mariboru. Vsaka skupina mora poslati po dva zastopnika.
a— Dvorska knjižnica v novih prostorih. Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj v Ljubljani priredi v nedeljo 12. avgusta oficijelno otvoritev knjižnice v novih prostorih r Gregorčičevi ulici St 16 (palača Hranilnice dravske banovine), kamor »e je knjižnica preselila z Borštnikovega trga št. 1. Odbor društva je dal popolnoma na novo urediti notranjost poslovnih prostorov knjižnice, da Ista sedaj povsem odgovarja svrhi, kateri Je namenjena. Otvoritev te nad 25 let obstoječe knjižnice v novem lokalu bo dopoldne, o čemer bomo še poročali. Popoldne pa priredi društvo v ku 1 turno-prosvet-ne namene društva in za nabavo novih knjig »Dvorski sejem« na vrtu in v prostorih gostilne Birk na Borštnikovem trgu št. L
u— žegnanje pri Sv. Jakoba ob Savt
Ljubljančani že od nekdaj radi pohite na žegnanje k prijaznemu Sv. Jakobu, kjer so ob takih prilikah vedno sijajno založeni z bobi, flancati in sličnlmi dobrotami. *>o-hod k Sv. Jakobu na to nedeljo velja že kot tradicija, saj najdejo Ljubljančani tam poleg dobrot, ki služijo želodcu, tudi nekoliko veselja v naravi ln je Sava tam kar najprikladnejša za kopanje. Poiščejo tudi razne toplejše rokave Save, kjer se lahko v vodi poigrajo tudi malčki. Poskrbljeno ie za komodno avtomobilsko zvezo. Avto bo vozil v nedeljo k Sv. Jakobu lz Ljubljane s Krekovega trga ob 14.30 in nato vsako uro do 16-30. Vračal se pa bo ob 18. in nato vsako uro do 20. Ker Šentjakobčanl nadaljujejo z žegmanjakim veseljem Se v ponedeljek bo poskbrhHeno za vožnje tndi v ponedeljek.
Ljubljanski „derby"
Ilirija: Primorje
v nedeljo v Stadionu
Zaracfi smrtne poškodbe graditelja gospoda Jožeta Briclja Je uvedlo drž. tožilstvo poizvedbe, če je bil kanal, katerega popravo je vodil civilni stavbenik, preko noči po predpisih zavarovan in kdo odgovarja za tragično smrt g. Briclja. O uspehu teh sodnih poizvedb bomo še poročali.
"— Tujsko-prometni svet za Ljubljano priredi drevi ob 20. na Borštnikovem trgu promenadni koncert. Spored bo izvajala godba Vič-Glince.
u— Občni zbor Mestne delavske zavarava I niče bo jutri ob 9. v mestni dvorani. Na dnevnem redu je tndi poročilo o nakupu posestva, odnosno zemljišča za Počitniški dom MDZ.
u— Na Rožniku bo jutri v nedeljo db J. zjutraj sv. maša za umrle člane Olepševalnega društva v Rožni dolini.
u— V kapeli slovenske starokatol!ške cerkve v Ljubljani, Gosposvetska oesta 9.. bo v nedeljo 29. t m. ob 9. uri zopet slovenska služba božja.
u— »Dekle z neba« je lahko samo ljubka
in simpatična Karin Hardtova. Mi Jo že poznamo iz filma »Prebujene strasti«. V tem filmu si je pridobila mnogo simpatij ljubljanskega občinstva. Za noben film se a! naša mladina toliko zanimala. Sedaj pa nam je ta ljubka Igralka ustvarila novo mojstrovino, kakršne smo si že dolgo želeli. Sodimo, da je v filmu »Dekle z neba« nakopičeno toliko lepote in mladinske živahnosti, da si ga bo vsak rad ogledal. Film sam na sebi je prava simfonija mladosti, življenja in lepote v naravi. Mladina nam pokaže, kako se ona pripravlja za bodočnost. Vedra in čila hoče biti in v življenje
Danes senzacionalni film
FRANKENSTEIN
V glavni vlogi Boris Karloff
ZVOČNI KINO DVOR
Predstave ob 4., 7. Cene 4.50, 6.50
ee hoče vreči izigran« duše Ln vedrih lic, zavedajoč se odgovornosti pred samo seboj in pred svetom. Film je bil posnet po znanem romanu »Abel mit der Mundhar-monLka«, ki ga je napisal Manfred Hajiv marin.
u— Trnovska stražnica se bo te dni preselila iz dosedanjih prostorov na Krakovskem nasipu v bivšo Čopovo hišo na Bregu, ki je Bedaj last generalnega direktorja TPD g. Skubca. Glavni prostor bo ob cesti. kjer je zdaj glavna zaloga tobaka. Adaptirali bodo tudi neke dvoriščne prostore.
u— Kolesarji delujejo dalje. Tatvin koles nikakor ne morejo iztrebiti, tatovi so postali še podjetnejši. V zadnjih tednih je bilo v Ljubljani ukradenih okrog 10 koles.
V	četrtek je nekdo odpeljal kolo Erika Brazdi izpred hiše št. na Aleksandrovi cesti. Drugo kolo pa je bilo ukradeno kmalu nato Ivanu Knezu, in sicer iz veže davčno uprave na Vodnikovem trgu. Kolesi sta bili mamke Legnamo in Kinta, vredni nad 2000 Din.
u— Za skladišče na gorenjske« kolo dvora, ii se izprazni z ukinitvijo tovornega prometa na tem kolodvoru je bilo med železniškimi oddelki in delavnicami kar večje število reflektantov. Posamezni o V delki, zlasti razne strokovne dela.vniee na ljubljanskem kolodvoru so komaj za sfi< spravljene pod streho. Po tesnih barakah, v opuščenih vagonih so po več let nameščene razne delavnice, ki v takšnih razmerah nikakor ne morejo razviti svoje dela* nosti do najboljše kapacitete in ki razen tega stavljajo zdravje delavcev t nevai* nost. Gradnjo novega osrednjega kolodvora, o kateri se je svoj čas rar^p-i-avljalo v javnosti, je bilo treba v našem času h razumljivih razlogov odgoditi. nujno pa > vprašanje strehe za razne profesionaln« oddelke na glavnem kolodvoru. V šišenska 6kladišče se bo preselila sigralna delavnica.
u— Vzpenjača demontirana. Na Sv, Pe.
tra nasipu je nastala tišina. Ob raropsb se več ne naslanjajo ljubljanski firbci, kl so kritično premotrivali, kako nap-rednjejc regulacijska dela v Ljubljanici in kako funkcijonira znamenita vzpenjača. Cestarji so postrgali blato na kupe, 'ki sta ga odvažala dva voznika. Kovači popravljajo vagončke in jih nato lepo s petrolejem polikajo, da so kasor iz škatlje vzeti. Voe. raj pa so tndi popolnoma demontdraB vzpenjačo in razdrli leseni oder, s katerega so vsipali materijal v truge voznikov.
V	strugi je še nekaj tračnic, ki Jih bodo še danes pobrali in zvlekli na suho.
u— čolne kradejo. Vsaka sezona trm svo Jo profesijo, ki pride na vrsto. Tako so letošnji kopeleki dnevi prinesli poleg kraje oblek na bregovih, ki jo zaradi pozorne čuječnosti kopalcev in oblasti letos bo!} poredkem srečamo v kriminalni kroniki, tudi pogoste tatvine čolnov. Samo v tem tednu sta bila na Ljubljanici ukradena dva čolna, kradejo pa tudi posamezne dele, tako sedeže iz čolnov in pa vesla. ZlactJ tatvine vesel se zadnji čas pogosto ponav ljajo. Te vrste kraja vzbuja toliko ve* upravičenega ogorčenja, ker ne gre tn a predmete, ki 'bi bili za življenje nujao po trebni, temveč za šport. Kakor se čuje so storilcem že na siedm. Prav bi bflo, d» bi policija večkrat vrgla oko na Ljublja nioo in njene bregove, kjer pogostokrat iščejo vsake vrste ljudje prilike za svoji pustolovstva.
u— Dotični gospod, ki me je v aro* iskal na magistratu s pismom moje žesu iiz Gorice, naj se blagovoli zglasiti daner opoldne v Delavskem domu na Gosposvei s ki cesti. — Boris Simaudl
Iz Celja
«— Odkritje Lečnikove spominske pfc šče. Savinjska podružnica *TK Skale vali vse planince, da se sigurno udeleže odkril ja spominske plošče v nedeljo 5. avgust] v masivu Skrlatice. Točen spored bo ju ljen pravočasno v časopisju. Iz Celja t* vozil avtobus dne 4. avgusta v Kranjski goro. V primeru zadostne zasedbe avtcfc* sa bi vozila dva, od katerih bi eden osta na željo do ponedeljka zvečer v Kranjek gori zaradi kasnejše vrnitve onih udelefien cev, ki nameravajo .poleg tega izleta na praviti še kako turo. Pojasnila se dobe \ pisarni Sav. podr. SPD v Celju ter jbj tvrdki Radioval v Celju, M sprejemala ta di prijave.
e— Vprašanje podaljšanja opoldanskega odmora v trgovinah. Sekcija trgovcev f špecerijskim in kolonijalnim blagom pt Združenju trgovcev za mesto LJubljano J poslala vsem članom apel, naj od 23. Jolii do 25. avgusta zaradi velike vročine odfpi rajo trgovine namesto ob 14. šele ob la in jih zapirajo ob 19. Okrožnica naglaša, di
ščanstva in ruske prosvete tesno spojeno mesto zavod, ki bo širil v Mali Rusiji in na vsem jugozapadu Rusije nacionalno omiko. Nje ustanovitelji so nedvomno hoteli zaieziti ž njo tudi pro-
Bivši rektor kijevske univerze prof. E. Spektorskij
diranje poljske kulture v te pokrajine.
kjer skoraj ni bilo več slišati ruskega
jezika, kakor trdi nekoliko pretirano s. o *»	- -
jubilejnem članku »Stoletnica univerze sv. Vladimira« (»Den russkoj slavy«, Beograd, 15./28. julija 1934), da je inteligenca bila bodisi poljska, bodisi po-poljčena in Mala Rusija se je zdela kot duhovni obod »poljskega cesarstva«.
Ni naša naloga, da se dotikamo kočljivega spora in tekmovanja med obema slovanskima narodoma in se zavzemamo za tega ali onega. Kijevska univerza je bila ustanovljena in je poslej izvrševala obsežne in velike kulturne naloge v mestu, kjer so se stare vseru-ske tradicije križale s poljskimi vplivi in novim ukrajinskim gibanjem. Delovala je v duhu ruskega nacionalnega edinstva in v spoštovanju do tradicij, ki jih je simboliziralo ime njenega pa-trona, krstitelja Rusov sv. Vladimirja. Okrog nje se je razvilo svojsko duševno ozračje, ki se je nekoliko razločevalo od ozračja na drugih ruskih univerzah: moskovski, petrograjski, kazanjsfcL harkovski.
Prof. Spektorskij opozarja v svojem citiranem članku tudi na pomen kijevske univerze za slovanoznanstvo (slav-janovjedenije). »2e prvi slovanoznalec, letopisec Nestor omenja, da duh Kijeva ni samo ruski, marveč tudi slovanski. Ce je v Petrogradu bilo mogoče včasi pozabiti na slovanstvo, je bilo to v Mo-
*—1 «« teži* V Blioirn ia. m. Ul« i
vsem nemogoče. Ta okolnost je vtisnili svoj pečat tudi univerzi sv. Vladimirja Ze od trenutka ustanovitve je imela nj samo vse ruski, marveč tudi slovansk pomen. Stolica ruskega jezika in knji ževnosti je bila urejena v zvezi s slo vanoznanstvcon ... Na univerzi sv. Via dimirja si je pridobilo višjo naobrazt* ne malo južnih Slovanov, zlasti pa Če hov... Ob proslavi devetstoletnice kr stitve Rusov je sloveči slovanski sode lavec škof Strossmayer poslal univerz sv. ^ Vladimirja brzojavni pozdrav, zaradi česar je prejel ukor cesarja Fraa ca Jožefa, Ko se je v začetku veliki vojne pojavila med kijevskimi in vo linjskimi Čehi ideja ustanovitve poseb ne češke družine, jim je univerza sv Vladimirja pomagala pri organizacijskem delu in sam rektor N. M. CytoviJ je pozdravil začetke njihovega delava? nja za osvobojen je Čehov.«
Na kijevski univerzi so študirali tu<! mnogi Poljaki, prav tako so bili že iz-početka med profesorji poljski znanstveniki, med njimi brat največjega poljskega pesnika Adama Micldewicza, ki je tu predaval rimsko pravo, poljski dramatik Josef Korzenewski i. dr. Tudi nekateri profesorji današnjih poljskih univerz so predavali v Kijevu. Rusko vseučilišče v Kijevu je bilo
lat —
od 14. do 15. t trgovinah itaik ni dela. I>> bro tii bilo, če bd tndi vsi trgovci r Celju
in okolici sledili vzgledu ljubljanskih trgovcev.
e— Poseben avtobus bo vozil danes ob 13. izpred celjskega kolodvora v Maribor k pogrebu generala Maistra. Člani celjskega odseka Zveze Maistrovih borcev, ki »o želijo peljati k pogrebu z avtobusom, naj se takoj javijo tajniku celjskega pododbora g. šrrbarju, Celje, Aleksandrova 2
e— Nesreča. Pred dnevi je padel 47 letni posestnik Ivan šlander v Taboru pri Oj striski vasi tako nesrečno s kolesa, da si je zlomil levo roko. Zdravi se v celjski bolnišnici.
©—Kino Union. Danes ob 16.15 im 20.30 zvočni velefilm >Pesem eolnca« in zvočna predigra.
fe Maribora
a— Vsa nacionalna kulturna, socialna, sokolska hi druga društva pozivajo svoje člane, nai se korporativno v č:m večjem številu udeleže pogreba pokojnega generala Rudolfa Maistra. — Načelstvo občine Pobrežja in Studencev poziva vse svoje občane, naj obesijo v mak žalovanja črne zastave ali pa državne na pol droga.
a— »Mariborski teden« — stanovanjski oTad. Vse hišne lastnike in najemnike ponovno pozivamo, da nemudoma prijavijo
razpoložljiva stanovanja. Povpraševanje je zelo veliko. Prijave na stanovanjski urad »Mariborskega tedna«, Razlagova ulica (Otroški vrtec), telefon 2387.
a_ Narodno gledališče za »Mariborski teden«. Za letošnji »Mariborski teden« uprizori mariborsko gledališče Golievo novo komedijo »Kulturna prireditev v Crai mlaki« na prostem, in sicer na otrošlkem igrišču na koncu Tyrševe (preje gornje Gosposke) ulice. Prva predstava bo na dan otvoritve »Mariborskega tedna«, v soboto 4. avgusta ob 20. Predprodaia vstopnic ori gledališki blagajni.
a— Tatovi koles. Včeraj je bilo policiji prijavljenih dvoje tatvin koles. Izpred neke gostilne v Gregorčičevi ulici je neznan tat izmaknil Maksu Peterliču dvokolo znamke »Styria«, vredno 1000 Din. Kolo nosi evidenčno številko 71.500. Ivanu Galovcu pa je nekdo izmaknil kolo izpred neke gostilna v Košakih. Kolo je vredno okrog 1200 dinarjev in ima evidenčko številko 10.054.
a— Vlomna tatvina. Neznan zllkovec je v noči na preteklo sredo vdrl v pisarno tovarne svile Thoma v Mlinski ulici in odnesel iz 'blagajne 2600 Din gotovine. Pri tem je imel še srečo, ker je našel blagajniške ključe v predalu pisalne iwze. Ko je blagajno lepo izpraznil, je ključe spet spravil na staro mesto.
CiospodarstTO
Nazadovanje trgovinskih in obrtnih obratov
Zbornica za TOI v Ljubljani je pravkar zbrala podatke o gibanju trgovine in obrti v letošnjem drugam četrtletju, ki nam kažejo, da število trgovinskih in obrtnih obratov nadalje precej nazaduje. V drugem letošnjem četrtletja j? bilo prijavljenih samo 1'50 novih trgovinskih obratov (lani v drugem četrtletju 195). od javi jenih pa Je bilo 333 obratov (358). tako da se je v tem četrtletni število trgovinskih obratov skrčilo ca 223 (lani v istem četrtletju nazadovalo l<> zb 163). Največ odjav je bilo v trgovini z keom, in sicer 52 pri le 6 prija-vah, na dalje v trgovini z živino, deželnimi pridelki. semeni, senom in slamo 51, pri te 6 prijavah, v trgovini s perutnino pa 19. pri le 3 prijavah. V eejnraretvu je bilo 17 odjav rn nobene prijav?. Braniarij je bilo odjavljenih 30 in 8 prijavljenih, trgovin z mešanim blagom odiavl jenih 77 in prijavljenih 60 in trgovin z živili odjavljenih 18 in prijavljenih 14. G i bati ie trgovine v zadnje® čsisu nam kaže naele-dnja zanimiva primerjava:
prijave odjave razlik* 1'902	1069 1521 — 452
1933	777 2107 — 1380
I polletje 1934 357 1031 — 374 Kakor je razvidno iz gornjih podatkov, ee je v prvem letošnjem polletju nadalje zmanjšalo število trgovskih obratov v dravski banovini za 674. V zadnjih dveh in pol letih pa je število trgovinskih obratov r Sloveniji nazadovalo za 2456. Ker pa je bilo v začetku leta 1932. v vsej dravski banovini 12.935 trgovskih obratov, se je sedaj to število Se skrčilo na 10.479. V kratkem razdobju dveh in pol let je torej število trgovskih »bralov v dravski banovini nazadovalo za ni? manj kakor 19°/«.
Znatno večje Stavilo odjav nad prijavami opažamo tudi pri obrti. Obrtnih obratov Je bilo letoe v drugem četrtletju prijavljenih 238 (lani v drugem četrtletju 221), odjavljenih pa je bilo 473 (264), tako da h število obrtnih obratov nazadovalo za 235, medtem ko je lani presežek odjav v dragem četrtletju znašal le 43. Najiveč*? število odjav beležijo v drugem četrtletju naslednje obrti: čevljarji 99 (prijav 24), šivilj 52 (prijav 18), krojači (prijav 14), Žagarji 24 (prijav 12), kova« 16 (prijav li), mizarji 20 (prijav 12), lončarji 10 (prijav 0), izdelovalci pletenin 14 (prijav 11), me-sarjp, prekaievalci, konjski mesarji in sarji z drobnico 17 (prijav 8) itd.
V	gostilni Carski stroki pa opažamo v dragem četrtletju v nasprotju e prvim četrtletjem več prijav nego odjav. Očividno ie to sezonski Doiav. Skupaj je bilo prijavljenih 96, odjavljenih pa 51 obratov. Gostiln je bilo prijavljenih 64 (odjavljenih 44). krčm pa 17 (odjavbene 3).
Gibanje obrtnih in gostjlničarskih obratov v zadnjih lotih je bilo naslednje:
rvrijave odjave razlika
1932	2007 2017 — 10
1933	1393 2591 — 1298 I. polletje 1934 669 1320 — 651
V	zadnjih dveh in pol letih se Je torej v dravski banovini število obrtnih hi gostil-ničarskjh obratov zmanjšalo za skoro za 2000. tako da je skupno število nazadovalo približno od 33.000 na 31.000,
Končno je še omeniti gibanje industrijskih obratov. V drugem letošnjem četrtletju so bili prijavljen! samo 3 industrijski obrati (lani 6), od javi jen rv« ni bil nob?n obrat (lani 1).
Zaposlenost v posameznih panogah v juniju
Dodatno k že objavljenim podatkom o gibanju skupnega števila pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani zavarovanih delavcev, objavlja sedaj Okrožni ure d še podatke o gibanju zavarovanih članov v posameznih strokah.
Kakor znano je bilo v juniju pri Okrožnem uradu povprečno zavarovanih 83.003 delavcev in nameščencev, t. j. 1757 več nego v prejšnjem mesecu. Od maja na junij beleži največji prirastek gradbena stroka (visoke gradnje), kjer se je število zaposlenih delavcev povečalo za 356, in vzporedno s tem v industriji kamenja in zemlje (gradbeni material), kjer je število naraslo za 345. V gozdno žagarski industriji se je navzlic izvoznim težkočam število zaposlenih delavcev povečalo za 233, v industriji za predelavo lesa pa za 147. Nadaljnji prirastek 239 delavcev beleži tudi tekstilna industrija. V kovinski industriji je število naraslo za 116 in pri gradnji železnic in cest ter vodnih zgradb za 108. Nazadovanje beleži industrija za predelavo usnja, in sicer za 89, in oblačilna industrija za 82.
V primeri z lanskim junijem je bilo letos v juniju povprečno število zavarovanih članov za 4437 večje. V posameznih strokah je bilo v juniju v primeri z istim mesecem lanskega leta zavarovanih povprečno naslednje število članov
gradnja cest in vodnih zgradb občinski obrati tekstilna ind. kemična ind. grafična ind.
število članov
razlika nasproti juniju 1933
3.029 -j- 995 +48.9% 1.628 + 394 +31.9% 12.914 +2.725 +26.7% 1.742 +- 208 +13.6%
„________ _________1.128 + 127 +12.7%
ind. gradb. materj. 4.421 + 443 +11.1% papirna ind.	1.959 + 169 + 9.4%
gozdno-žag. ind 7.438 + 427 + 6.1% usnjarska ind. 1.590 + 62 + 4.1% živilska ind.	3.560 + 106 + 3.1%
hišna služinčad 8.324 + 119 + 1.5% kovinska ind. 6.324 + 72 + 1.2% gost., kavarne 3.157 + 26 + 0.8% oblačilna ind. 4.265 — 101 — 2.3% grad. nad zemljo 5.177 — 369 — 6.7% predelava usnja 2.680 — 237 — 8.1% predelava lesa 3.329 — 347 — 9.4% trgovina	3.157 — 444 —12.3%
V primeri z lanskim junijem je zebe-ležiti največji prirastek zaposlenosti pri gradnjah cest in vodnih zgradb (regulacija Liublianice), pri občinskih obratih in pri tekstilni _ industriii. Preko 10 odst. znaša povečanje zanoslenosti v kemični m grafični industriji ter v industriji gradbenega materijala. V papirni industriji znaša povečane je skoro 10 odst., v gozdno-žagarski (lesni) pa 6 odst. Nazadovanje beležijo še oblačilna industrija in stavbna industrija (gradnie nad zemljo) navzlic znatnemu sezonskemu prirastku v zadnjih dveh mesecih, nadalje predelava usnja {čevljarska industrija), predelava lesa. Padec
misli, ki je hotela fea tej »šestini sveta« spojiti vse Ruse ^narod, ki ga bo vodila ena sama nacr^ialna zavest in predstavljala ena sama kultura. Prvi profesor ruskega jezika in literature Maksi-rnovič je označil to nalogo s sledečo značilno prispodobo v pismu M. P. Po-godinu (citiramo po Spektorskem): s Pri nas gledajo mnogi na vso rusko zemljo z moskovskega hriba Ivana Velikega, tu gledajo mnogi na njo z zaporo-ške, poetične Savorjeve mogile; moje zrelišče na vso edinstveno rusko zemljo je nad Dnjeprom, s starokijevske višine, s holma sv. Andreja Prvozvanega.«
Revolucija je prelomila ves tradicionalni razvoj kijevske univerze in ob stoletnici tega visokega znanstvenega in ličnega zavoda se njegovi po vsem svetu raztreseni slušatelji z bridkostjo v srcu, a z vero v vstajenje spominjajo častnega jubileja.
Francosko-iugoslovenski stiki
»Comite des Amities Franco-Yougoslavee« v Parizu je pravkar izdal drugi letošnji zvezek svojega tromesečnika »Bulletin du Comite des Amities Franoo-Yougoelaves<. dokaj obširno oublikacijo na 128 straneh Umljivo 'e. da sta temu zvezki vtisnila pečat največja d« "«dka v francosko-jugo-slovanskih stikih: obisk zunanjih ministrov
Jevtiča v Parizu in Barthouja v Beogradu. Oba dogodka sta izzvala vrsto lepih manifestacij in utrdila francosko-jugoslovansko solidarnost. »Balletin« je ob tej priliki zbral in priobčil izjave raznih vodilnih Francozov iz političnega in intelektualnega sveta. Med njimi so: znani medicinski raziskovalec Charles Richet. predsednik pariške Znanstvene akademije in bivši minister Emile Borel, pariški župan Ren<§ Fiquet, profesor BrUnschwigg, bivši ministrski predsednik J. Paul-Boncour, predsednik Francoskega pisateljskega društva Gaston Rageet, prof. Emile Haumant. pisatelj Pier-re Mille, Ma,urice Mjret in drugi.
Izjave imajo, kakor je že navada, priložnostni znača? in ponekod kar preočitno oficialno-vljudni ton, vendar eo nekatere zanimive: Charles Richet pravi, da je t*sna zveza med balkanskimi deželami in Francijo potrebna, *oda biti mora mirovna, zakaj vojna je hudo zlo. Včasih jie vroča kri balkanskih ljudstev sejala vojno, poslej naj ustvarja fermente miru. Emile Borel pravi, da se je na nedavnem popotovanju po Jugoslaviji prepričal o mogočnem razvoju Jugoslavije v zadniih petnajstih letih. Pr.>f. Branschwigg se dviga preko suhoparne cfi-cialnosti z opozorilom na poziti<vno dejstvo v francosko-jugoslovanskih kulturnih stikih: francoske knjižnice so prejele s podporo jugoslovanske vlade novo izdajo Boškovičive-ga spisa »Theoria philosophiae naturalifl«, ki je francoski učeni ©vet tesneje približal Jugoslovanom, ker je spoznal velikega duha jugoslovanske krvi, ki je skušal >celin-
članstva, ki pripada trgovini, p* Je pripisa« predvsem prestopanju k Trg. bom. In podpornemu društvu.
Pred novo uredbo o zaščiti denarnih zavodov
Kakor je trgovinski minister g. Dem^Lro-vič že ponovno napovedal, bodo ▼ kratkem izdane nove uredbe zlasti glede denarnih zavodov. Zagrebški »Jugoslovenski Lk>yd« obiavlja o tem naslednje informacije: Predvsem se ima spremeniti uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih 'lpnikov. Predvidena je ustanovitev posebnega inšpektorata za denarne zavode, ki bo vršil pnagled denarnih zavodov. Novela bo vsebovala določbo, po kateri bo imel vsak dolžnik denarnega zavoda, ki je pod zaščito, pravico kompenzacije s kupljenimi hranilnimi vlogami do 50"/», ako ostanek plača v gotovini. Obrestna mera za stare vloge ee bo maksimirala na 4°/». Uredba bo tudi vsebovala določbe glede plasiranja sredstev iz novega poslovanja. Denarni zavod pod zaščito ne bo smel od malih dolžnikov (trgovcev in obrtnikov), katerih dolg ne presega 10.000 Din, izterjati na lito več kakor V* dolžine vsote.
Nadaljnje nove določba ee bodo nanašale na pretvarjanje hranilnih vlog r nove delnic? in r nov rezervni fond. Pri tem bodo izvzete stare terjatve nasproti zavodu do 10.000 Din. Pretvarjanje vlog v delnice in rezervni fond e? bo smelo dovoliti do 40*/« hranilnih vlog. Koliko naj pri tem odpade na delnice in koliko na novi rezervni fond, bo v konkretnem primeru v zadnji instanci določil trgovinski minister. Tako pretvarjanje vlog v delnice bo za vlagatelje obvezno, če bo odobreno od treovinskoca ministra.
Nova uredba bo vsebovala specialne določbe za rašžito komunalnih hranilnic.
Uredba bo določala za sanacijo hranilnic ▼ glavnem naslednje ukrepe: Ako je občina zadolžena pri hranilnici, 9? mora obvezati, da bo vsako leto vnesla v proračun dolo&Mi znesek za odplačilo tega dolga. Občina so mora nadalje obvezati, da bo plačala letni prispevek v svrho kritja odpisov in da bo prispevala še posebna sredstva, ki jih bo dobila z izdajanjem obveznic.
Spremenjena bo tadi uredba o »manjšanju režij pri denarnih zavodih, ki 90 pod zaščito. Ti zavodi bodo obvezani, da znižajo osebne in stvarne izdatke na najmanjšo mero. Lahko bodo spremenili kolektivne pogodbi in pragmatike. Odpravnine ne bodo smele presegati C mesečne plače. Z uredbo bo tudi maksimirana pokojnina ravnateljev na 6000 in drugih uradnikov na 4000 Din mesečno. Uredba o maksimiranju obresti pa bo spremenjena tako, da bodo obresti za posojila skupaj s provizijami maksimirane na li®/« pri denarnih na vod i h in na 9®/» pri ostalih osebah. Najvišja obrestna mera za vloge pa bo znašala 5*/» in pri državnih denarnih zavodih 4°/«.
Kdor enkrat CUCI I1	fAV
v porablja " " ®"	1 boJjega.,
bruto registrskih ton, t j. okrog 40®'e skupne tonaže jugoslovenske trgovinske mornarice.
Znižanje glavnice paroplov-ne družbe Jugoslov. Lloyd
Te dni se je vršila v Splitu letna skupščina delničarjev družbe Jugoslovenski Lloyd a. d., ki je naša največja paroplovna družba. Občni zbor je odobril predlog, da ee zaradi odpisa starih družbenih obvez zniža delniška glavnica na polovico. Kakor je iz letnega poročila in iz poročil na občnem zboru razvidno, je naša trgovinska mornarica že prebrodila najtežjo fazo kri-Jugoslovenskem j Lloydu je uspelo znova vstaviti v promet ladje, ki eo bile razpremljene v luki in je zadnja ladja, ki je bila doslej v razpremi. šla te dni znova na pot. tako da so seda i prav vse ladj? zaposlene. Zmanjšanje glavnice ni v nikaki zvezi s trenotnim stanjem in s trenotninri razmerami v družbi, ki se po voljno razvija-io, temveč smatra uprava družbe za koristno. da zniža svojo glavnico na polovico in prav tako nominalno vrednost delnih, da na ta način odpiše stare obveznosti. Poročilo. ki ga ie ne občnem zboru podal ravnatelj gosp. Božo Banac. ugotavlja da ee posli zbolisujejo glede na zboljšanji? na svetovnem pomorskem tržišču. Dražba je morala zadnja leta prebroditi marsikatero težkočo' zaradi nezaposlenosti ladij. Napredek jie opažati tudi glede največje ladje »Kraljice Marije«, ki je znana tudi mednarodnim potnikom in s katero družba prireja vedno več potovanj. Občni zbor je ponovno izvolil staro upravo s predsednikom g. Paškom Baburizžo.
Paroplovna družba Jugoslovenski Llo7d ie nastala decembra leta 1928. iz fazi je med Jugoslovensko-ameriško plovidbo a. d. in Atlantsko plovidbo Ivo Račič a. d. Delniška glavnica družbe znaša 15 milijonov zlatih dinarjev (enako 600.000 angleških fantov) in je razdeljena na 600.000 delnic z nominalno vrednostjo 25 zlatih dinarjev (1 funt šterling). Sedaj pa ee zniža glavnica na polovico t. j. na 7.5 zlatih dinarjev. Kakor smo že omenili, je Jugoslovenski Lloyd naša največja paroplovna družba, ki po svoji mornarici prekaša daleč vse drujj? družbe. Tonaža njenih ladij znaša okrog 140.0,)0
sko« metafiziko Leibnitza zbližati z »otoško« raianostj/o Newtona in tako premostiti velika nasprotja v miselnosti osemnajstega stoletja. Predsednik pisateljskega društva Rageot vidi v francosko-jugoslovanskem zbliževanju tudi moralne pogoje: »Evropa živi v strahu in neredu, ker med narodi Zapada vladajo vekoviti instinkti, ki jih še poostrujejo sodobne zmote Ukrotiti te nagone in razpršiti zmote, to bodi skupni smoter pravih zaveznikov te velike zemlje.«
Charles Diehl, ki ga poznamo predvsem kot znamenitega raziskovalca bizantske zgodovine, je prispeval članek »Un sorve-nier de Yougoslavie«, ki v njem obilja spomin na sprejem v Nagovičanih, v starem monastiru e freskami iz dobe kralja Milu-tina. Dr. Camille Savoire piše o Jugoslaviji kot deželi bodočnosti in se izreka kot eden izmed vodij francoskih framazonov zoper reakcijo, ki stremi po restavraciji v Srednji Evropi. Iskreni prijatelj našega naroda Phileas Lebesgue je prispeval ciklus pesmi »Vingt ane dčja passžs«, ki lih u-vaja citat iz Mickiewicza »Beseda je močnejša od meča« in ki sedaj, ob dvajsetletnici zločinske vojne napovedi Srbi.®, obija-io tople simpatije do dežele-mučenice in njenih hrabrih bojevnikov. Svoje pesmi končuje Lebesgue s sonetno kitico: Nous voulons nos fo7ers tranquillee et pro-
spčres;
Nous voulons travailler et vi vre en libres
freres.
En votre nom, Chere Moriš, 9oin' aviez d'autre foi!	*"*
Gospodarske vesti
= Sprememba deviznega pravilnika. Z
odlokom finančnega ministra je spremenjen člen 7. pravilnika o prometu z devizami in valutami. Po novi spremembi morajo de-narnj zavodi ponuditi Narodni banki v odkup 60 odstotkov svoj h izvoznih deviz (namesto doslej 80 odstotkov). Z ostalimi 40 odstotlki izvoznih deviz pa morajo postopati, kakor to določa člen 7. pravilnika o prometu z devizami in valutami.
= Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 31. t m. ponudbe glede dobave 2000 m* , toičenega gramoea. — Direkcija državnega rudnika Ugljevik sprejema do 6. avgusta ponudbe glede dobave 4 kg 6mirkovega prahu, 10 kg solne kisline, 10 kg krupon '.osnjia, 20 kg suhe barve, 50 kg firneža, 190 kg vijakov, 5 jeklenih ščetJc, 144 kom. žag za železo, 300 kom. splint, 50 kg matic. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 8. a<vgusta ponudbe glede dobave 1000 m žice, raznega električnega materijala, 5000 kg črne pločevine, 5 kom. dežnih plaščev, 100 1 žveplene kisline, 200 1 smo-nijaka, 200 1 solne kisline in 1000 kg klin-cev za pesek, do 15. avgusta glede dobave kemikalij in posode, 5000 kg magnezita, 150 kom. krampov, 100 kom. grafitnih elektrod, 80 klingeritnih plošč. 3 kom. plaščev iz azbesta, ca. 4000 m žice za električne instalacije. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 16 avgusta ponudbe glede dobave 80 plošč železne pločevine, 1500 l$g vijakov z maticami, 1000 kom. smirkovega platna. 30 kg usnjatih šivalnih jermen, 3000 kom. vijakov, 50 kg žeblj-*v za krovno lepenko. 6 električnih 6trojev za vžiganje min. 100 kg žioe. 200 kom. izolatorjev, raznega električnega materijala, bakrenih palic in plošč ter glede ^^'ve 3100 kg navadnih žebljiev.
Borze
27. julija.
Na ljubljanski borzi se danes ofioijelDi tečaji d<?viz niso bistveno spremenili. V privatnem kliringu je avstrijski šiling popustil na 8.65 do 8.75 (v Zagrebu promet po 8.51), v Zagrebu eo se grški boni trgovali po 28.50 in angleški funti po 240.50. Za španski pezete je bilo v Zagrebu povpraševanje po 6.2750. madžarski pengi pa so noti-rali v Beogradu po 10.1750 do 10.2750.
Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda nekoliko popostila in se j? trgovala za kaso 315 in 317 (v Beogradu po 318), za september pa po 319 in 320 Nadalje je bil promet v 7°/o Blairovem posojilu po 59 50 in v delnicah PAB po 215 in 218.
Devize
Ljubljana: Amsterdam 2259.29—2310.66, Berlin 1302.92—1313.72, Bruselj 794.68 do 798.62, Curih 1108.35—1113.85, London 170.86—172.46, New York 3372.16—3400.42, Pariz 224.04—225.16, Praga 141.12—141.9S, Trst 291.01—293.41 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.65 do 8.75.
ZagTeb. Amsterdam 2299.29—2310.65, Berlin 1302.92—1313.72, Bruselj 794.68—798.62. London 170.86—172.46. Milan 291.01—293. ti, Newvork kabel 3394.16—3422.42, Newyork ček 3372.16—3400.42. Pariz 224.04—225.16. Curih 1108.35—1113.85.
Curih. Pariz 20.2150, London 15.4525, Newyork 306.75, Bruselj 71.75, Milan 26.2950, Madrid 41.90, Amsterdam 207.40, Berlin 118.50. Dunaj 56.75, Stockholm 7965, Oslo 77.62, Kobenhavn 60.—, Praga 12.74. Varšava 57.95, Bukarešta 3.05.
Dunaj. (Tečani v priv kliringu). Beograd 11.70, London 27.19. Milan 46.16, NewYork 538.66, Pariz 35.56. Praga 21.73, Curih 17555, 100 S v zlatu 128— Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 316—318, 7*fo in-vest 71—73, 8°/o Blair 65—66. 7% Blair 58 -58.50, 7°/o Drž. hip. banka 68—69, 4«/. agrarne 38—39, 6®/e begluške 55—56. xintv4zth č§.tohvl.j.jnt§- zd-9 -.79
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 316—317, za avg. 317—320, za sept. 318-380, za dec. 320—323. 7*/« in vest. 71.25— 72.50, 7°/o Blair 59—59.50. 8<"o 68-69.50, 7°'o Drž. hip. banka 65 den.. 6°/© begluške 56.35 d-en.; delnice: Nar. banka 4020 len., PAB 216—217. šečerana Osijek 110—130, Trbovlje 80—90.
Beograd. Vojna škoda 318—318.50 (318). za sept _ (320). za nov. — (321), za dec. 322—322.50 (322 50). 7°/o invest. 71—71.-50 (71.25. 71). 4«/o agrarne 3850—39, &>/c begluške 56.50—56.75 (56.75). 8°/© Blair 69 bi. (68.50), 7*/o Blair 58.75—59.25. Nar. banka 4045 den.. PAB 218—219 (21850).
Dunaj. Donav-Sava-Jadran 9.65, Ruš? 7 — j <v pred borzi), Alpina-Mont. 9.05, Šeoerana 14.25 (v pred borzi).
Blagovna tržišča
LES.
+ Ljubljanska borza (27. t m.). Tendenca za les mlačna. Zaključeni so bili 4 vagoni pragov in 4 vagoni hrastovih pod ni«.
21 TO
+ Chicago. 27. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za s<H>t. 99.625; koruza: za sept 06, za dec. 69.25.
+ Ljubljanska borza (27. t m.). Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (<vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79-80kg po 155—157.50, baška, 80 kg po 157.50—160; koruza (po navadni tarifi): popolnoma euba s kakovostno garancijo za julij 147.50—150; moka: baška »Og« po 250—255. banatska 255—260.
+ Novosadska blago ma borza (27. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška, okol. Novi Sad, srednjeba-ška in gornjebaška, stara, 78 kg, ki nova 79 kg 109—111; okol. Sombor, stara 78 kg in nova 79 kg 106—108; baška ladja Tisa, stara 77 kg in nova 79 kg 120—122; ladja Begej stara 77 kg in nova 79 kg 119—121; slavonska nova 79 kg 104—106; sremska, stara 78 kg in nova 79 kg 107—109; goraje-banatska, stara 77 kg in nova 79 kg 109 —111. Oves; bašlri, sremski, slavonski 72 —74; banatska 70—72; baška ladja 76—80. Ječmen: baški in sremski novi, 65—06 kg 85—87. Koruza: baška 90—92; okol. Sombor 91—93; banatska 89—91, ladja Tisa ali Dunarv 101—102. Moka; baška in banatska »0g< in »Ogg« 185—206 (sremska, slavonska 185—195); »2« 165—185 (165—175); >5« 145—165 (145—155); »6« 125—145 (125 —135), »7« in »8« 105—115 (105—110). Otrobi: baški in sremski 75—77.50; banaft-ski 72.50—75. baški 82.50—85.
+ Somborska blagovna borza (27. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet 95 vagonov. Pšenica (nova 79 kg): baška, okol. Sombor 105—107.50; gornjebaška 107.50— 110; sremska. slavonska 102.50—105; gor-njebanatslca 105—107.50; banatska potiska 119—121; baška potiska 120—122.50. Oves-baški, sremski 67.50—72 50. Ječmen: baški, sremski, novi. 63/64 kg 85—87; baški pomladni 112.50—117.50. Koruza: baška 88— 9o; za avg. 90—92; ladja Dunav, Tisa 99— 101. Moka: baška »0g< in »Ogg« 180—200; j.2« 160—180; »5* 140—160; »6« 120—140; »7« 105-110.
21VINA.
+ Sejem za prašiče v Mariboru. ixa
včerajšnji sejem v Mariboru so prignali 189 prašičev, prodanih pa je b'lo 95. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari prašiči 75 do 110 Din, 7 do 9 tednov 120 do 150 Din, 3 do 4 mesece 250 do 300 Din, 5 do 7 mesecev 320 do 3S0 Din, 8 do 10 mesecev 450 do 500 Din, leto dni, stari 580 do 600 Din; kg žive teže 5 do 6 Din, mrtve teže 8.50 do 9.50 Diiu_
Premirje v Westnovi tovarni
Celje, 27. julija
Pogajanja v NVestnovi tovarni, ki so bila prekinjena 18. t. m. so se nadaljevala v sredo 25. t. m. Po daljših pogajanjih so zastopniki podjetja in delavstva sklenili naslednji sporazum, ki je veljaven do 30. novembra: Delavci bodo zaposleni tedensko vsaj 32 ur. Izplačilo dobijo za označeni čas tudi, če bi tovarna ne obratovala toliko ur, kakor je bilo določeno. Mezde onih delavcev, ki so doslej zaslužili 2.10 do 2.80 Din na uro in ki so v podjetju več nego šest mesecev, se povišajo na 3 Din. Pri tem povišanju pride v poštev okrog 350 delavcev in delavk. Za začetnike do 6 mesecev službe se določi minimalna mezda 2.75 Din. Nosačem posode se povišajo plače za 10 odstotkov. Pečarjem se izplača enkratna premija v znesku 100 Din.
Pri pogajanjih se je delavstvo vedlo disciplinirano. Zadeva je potekla zadovoljivo le zato, ker delavstvo pričakuje, da bo pri novih pogajanjih jeseni uredilo svoje delovno razmerje in utrdilo svoje prejemke v definitivni kolektivni pogodbi, ki je potrebna za red in disciplino v vsaki varni.
Sokol
Sokol v Gornjem grada priredi v nedeljo 29. t m. ob 8. zvečer odhodnico svojemu podštarešini br. dr. Sbrizaju. Pri prireditvi sodelujejo poleg Sokola sreske m občinske organizacije JNS, strelska družina in tujsko-prometno društvo. Na sporedu prireditve so tudi mične zabavne točke in vabijo k obilni udeležbi vsa prej navedena društva. Prijateljem društev in dr. Sbriza-ja naj velja to obvestilo kot povabilo.
Tako tudi ta izraz gatekega prijateljstva do Jugoslavije izzveneva v poveličevanje miru. ki so se zanj borili padli junaki velike vojne.
Izmed ostalih prispevkov omenjamo še poglavje iz spominov generala P. E. Bor-deauxa »La Serbie pendant la Guerre«, članek podpredsednika Mednarodnega mirovnega biroja v Parizu Laciena Le Foyer-ja o balkanski diplomaciji in mirovni organizaciji. in polkovnika Bujaca donesek o udeležbi francoskih mornarjev pri obrambi Beograda v novembru 1914 in oktobru 1915.
Drugo polovico zvezka zavzema najrazličnejše gradivo, ki je zbrano pod naslovom »Faits et documente«. Tu so tadi izvlečki iz listov ob priliki Barthoujevega obiska v Beogradu; da je citirano pisanje lista, ki izhaja v Veliki Kikindi, ni pa zabeležen noben glas ljubljanskega tiska, je samo značilen dokaz, kai vse bo še treba storiti, »ia jugoslovansko javno mnenje ne bo segalo 6amo do Velike Kikinde. Zanimivejši in pomembnejši so izvlečki iz francoskih dnevnikov in revij.
vBuIletin des Amitiž« Franco-Yougosla-ves« nam žal ne n.idi tega. kar bi nas nai-bolj zanimalo: Kronike kulturnih stikov med Francijo in Jugoslavijo, dokumentov zbliževanja na tistih področjih, ki se sicer ne dajo pokriti z bleščečimi frazami, kakor iih je toliko v rabi na področju tako zvanih službenih st'kov. ki pa zato segaio mnogo globlie v živiienie in .polagajo politično potrebo solidarnosti na betonske temelje čuv-
stvenega in intelektualnega zbliževanja. Z velikim veseljem in zadoščenjem bi pozdravili tako pjblikacijo o francosko-jugoslovanskem prijateljstvu, ki bi nas seznanila s kulturnimi rezultati, tem bolj, ker vemo. da to delo podpirata obe državi in da ie zanj angažirana tudi zasebna pobuda. Ni? ne vemo. ali in koliko pcevaiajo iz srbohrvaščine in slovenščine v francoščino, koliko nas upoštevajo pri raznih enciklopedijah. ali nas poznajo v gledališčih in v kon« certnib programih itd. Ne bi bilo torej na načno. Če bi nas Bulletin naših odličnih prijateljev v Pariza priložnostno poučil tudi o tej plati našega sodelovanja in o te»j naši solidarnosti; kar je podatkov o nji, so taka razmetani, da bi iih kazalo strniti v nnv gledno sliko Lepe strani Bulletina T>i bil« kakor nalašč za takole bodrilno bilanco kulturnega sodelovanja med Francozi in Jugoslovani.	—o.
Ruki jezik na pruskih šolah. V vzhodrf Pmsiji, zlasti v Konigsberga, nameravaj« upeljati v višje razred? srednjih šol ruski jezik kot obvezni predmet
Juinovzhodni Evropi bo posvečena avgu stova številka časopisa »Die Europaisch< Revue«. Med članki, ki jih napovedaje. b« Jovane Jovanoviča razprava »Zunanjepoli tični položaj Jugoslavije«, dr. Šeleskovičj »Nemški vpliv na jugoslovansko literaturo« in Ivana Preglja »Slovenska povest« Dr Hribovšek obeta članek »Položaj ni Balkanu«.
* JUTRO« St. 171
= 6
Sobota, 28. Vit 193&
Tragedija na Himalaji
Žalosten zaključek nemške odprave na »streho sveta4
Zadnji kablogrami iz A sto rja potrjujejo vest, da je umrl vodja nemške ekspedicije na Nanga Parbat, Willy Merkl. že pred njim sta podlegla naporom tveganega podjetja njegova tovariša Wieland in Welzenbach s petimi nosači tovorov. V naslednjem izpopolnjujemo naša poročila:
Se
li. julija je prinesel nosač Angtse-M je spremljal skupino Merkl-Wie-]and-Welzenbach na himalajski vršac Nanga Parbat, vest, da sta v taborišču ekspedicije št. 7 v nadmorski višini 7500 m umrla hribolazca Wieland in Welzenbach.
Štiri dni pozneje so prenesli domačini na smrt izmučenega Willyja Merkla v taborišče St 6 v višini 7000 m. Merkl je oble-
točke, kjer je zdaj učakal smrt, nazaj med ljudi. Tudi takrat se mu ni posrečilo uspešno naskočiti vršaca Nanga Parbat. Mož pa kljub neuspehu ni miroval. Organiziral je novo ekspedicijo, snoval načrte, kako bo končno le dosegel cilj in res se mu je posrečilo zbrati potrebna denarna sredstva. Prispevala so telovadna društva in športne organizacije.
Hribolazca Merkl in Wenzenbach z angleškim turistom Frjerjem
išal v snežni votlini, ki so mu jo pripravili spremljevalci. Nosač Angtsering se je naslednji dan prebil do taborišča št. 4 v višini 6200 m, kamor je dospel z zmrznjenimi rokami in nogami.
Iz tega taborišča so skušali tam bivajoči člani ekspedicije z obupnimi napori rešiti tovariša vodjo, ki je zmrzoval brez hrane 800 m višje. Toda preden so prišli do njega, so zadeli na mrtvega nosača Pinzonurbuja. V njegovi bližini sta visela dva druga mrtva nosača, privezana na vrvi Tudi onadva sta zmrznila. Tako je bilo že pet udeležencev pohoda na Nanga Parbat mrtvih.
S skrajnim naporom človeških sil so skušali hribolazci dospeti više, toda zajel jih je silovit snežni vihar, da so se morali vrniti nazaj k izhodišču. Morali so popolnoma prekiniti reševalno ekspedicijo. Ostali udeleženci odprave, ki so bili zdravi, so storili vse, kar je bilo v njih moči, da bi rešili Merkla. Toda bilo je že prepozno! V taborišču 6200 m nad morjem je zmanjkalo goriva, skrčila se je tudi hrana. Willy Merkl, ki je ležal sam v snežni luknji 7000 m visoko, je zmrzoval že osem dni brez hrane! Slednjič se je z nadčloveškim naporom posrečilo priti do njega, mož pa je bil tedaj že mrtev. Izdihnil je 16. julija. Reševalni poskusi so se torej izjalovili.
Pred dvema letoma se je moral Merkl, ki je bil drugače višji tajnik pri železniški upravi v Monakovem, vrniti z iste
Nanga Parbat je vršac Himalaje, M M s svojim hrbtom lahko zasloni! vso Nemčijo. Spada med 13 gora, ki dosežejo v himalajskem gorovju 8000 m višine. Doslej še ni stopila nanj človeška noga.
Že L 1895 ga je skušal naskočiti Anglež Nurnmery, pa mu je izpodletelo. Med ljudi se ni vrnil nikoli več. Obležal je v snežnem girobu potem, ko so ga zadnjič videli 6000 m nad morjem.
Na najvišjem vršacu Himalaje, Mountu Everestu, sta pustila svoji življenji Angleža Mallory in Irvine. Prišla sta skoro na vrh tega 8650 m visokega velikana, a sta omagala in izginila borih 230 m pod vrhom!
O težavah, ki so zvezane z naskoki na visoke gore, poroča prof. Dyhrenfurth, ki je sam vodil ekspedicijo na Himalajo, tole: Mesece in mesece smo živeli v višini 5000 m, v višini 6000 m pa smo prebili več tednov. Ekspedicijski zdravnik nas je krepčal samo z jetri. Le tako smo ostali dovolj odporni, kajti jetra dovajajo organizmu rdeča krvna telesca, ki so za življenje nujno potrebna. Kisik zraka, ki ga človek vdihava, vežejo namreč ravno rdeča telesca. Hribolazec pa mora poleg lega razpolagati tudi z dobro dihalno tehniko, sicer ne doseže ničesar. V višini 7000 m in višje mora človek pri vsakem koraku najmanj trikrat vdihniti in izdihniti zrak, drugače ga je konec.
Toda še hujši nego nedostajanje zraka so viharji. Tihi dnevi brez vetra so silno
DlUIngerjev pogreb
Pri nas bi ga skrivaj zagrebH, v Ameriki pa so mu priredili slavnosten sprevod
Amerika doživlja zadnje trenutke Dillingerjeve posmrtne slave in vsega, kar sledi iz tega. V Chicagu so položili banditovo truplo v krsto, to pa v podolgovato košaro iz vrbovega protja. Slednjo so ovili s kosom črnega sukna. Vse skupaj so zložili na avtomobil, ki se je začel počasi pomikati iz Chicaga proti Indiani.
Za avtomobilom z Dillingerjevo krsto je korakal najprej banditov oče z zavihanimi
Dillingerjev obraz
rokavi Za očetom je stopala tisočglava množica, ki se je spotoma trgala iz špalirja ob cesti ter se je priključevala sprevodu. Ko je bil sprevod že iz mesta, kjer je morala delati policija mrtvaškemu avtomobilu pot skozi množice radovednežev, se je uvrstila v verigo neskončna vrsta avtomobilov. Mrtvaški avto se je spustil v dir, za njim so zdirjali tudi spremljevalci, ki so dreveli
{»roti Indianopolisu, kjer bodo položili Dil-ingerja k zadnjemu počitku.
Preden so zaprli krsto z banditovim truplom, so zdravniki tako vešče zašili rane na Dilingerjevemu obrazu in zamazali brazgotine, da so se ljudje čudili banditovi vna-nji sliki. Zabrisani so bili tudi najneznat-nejši sledovi ran in prask, ki jih je dobil pokojnik v smrtni borbi s svojimi nasprotniki.
Ko se je mrtvaški sprevod približal pokopališču v Indianopolisu, so tam čakale že tisočglave množice ljudstva. Policija je si-
cer obkolila pokopališče in je hotela zapreti pot vsakomur na njivo pokojnih, toda množica je tako butala ob stražnike, da je na več mestih pretrgala kordon in vdrla na pokopališče. Vsak je hotel še zadnjič videti »košaro« s pokojnikovim truplom. Po-grebci pa so medtem zelo vešče prenesli krsto iz mrtvaškega avtomobila v mrtvašnico, da ni nihče več prišel na svoj račun.
Po vseh znakih sodeč, bo pri pogrebu nepopisen naval. Policija si na vso moč prizadeva, da prepreči nerede, zdi se pa, da ne bo kos nalogi, ki jo čaka. Že več dni kupujejo trgovci zemljo iz jame, v katero bo položen Dillinger. Prodajajo jo za drag denar ljudem, ki si hočejo za vsako ceno preskrbeti »spominek na sovražnika Amerike št. 1«. Kupčija sijajno cvete, trgovci si baše jo žepe z denarjem, ljudski neumnosti pa bo s tem tudi zadoščeno.
*
Poročila iz Chicaga pravijo, da bi bik policija lahko dobila bandita živega v pest. da ni zagrešil neki stražnik pred kinematografom v Chicagu neumnosti, ki je to preprečila. Ko je stražnik videl, da se gosti krog pred bioskopom. je vprašal nekega civilista, če niso preoblečeni detektivi mogoče tihotapci... To vprašanje je opozorilo Diliingerja na nevarnost in ga napotilo, da je segel po. samokresu. Trenutek pozneje je začelo okolu njega pokati in zaključek drame je bilo 19 krogel v banditovem truplu.
Ameriška korupcija
redki. Med največje ovire uspešnega prodiranja v visoki svet pa spadajo iedni plazovi, ki se vsipajo čez snežišča ponoči in podnevi, človek nikoli ne ve, kdaj je v smrtni nevarnosti. Temperaturna razlika med dnevom in nočjo je v takšnih legah silno raznolika. Večkrat se je primerilo, da sem dognal ponoči 20 stopinj mraza, podnevi pa do 70 stopinj vročine, tako da sem se jedva mogel braniti pripeke s tropsko čelado in kopreno za ledniške pokrajine.
Sicer pa se marsikdo vpraša, kakšen smisel imajo ti nadčloveški napori plezanja po visokih gorah? Ni dvoma, da vleče ljudi tja v stene često problem, ki ga velja rešiti za znanost. Toda alpiniste vodi na njihovih pohodih še nekaj drugega — boj človeka z naravo, hrepenenje po zmagi nad gorskimi velikani. Izkušnje kažejo, da se takšen boj včasi obnese, večkrat pa zahteva tudi žrtve, ki jih ne I preplača noben uspeh.
Doumergue piše demisijo
Kako sta se pobotala Tardieu in Herriot
Sklepna faza zadnje krize francoske vlade je bila kakor poroča pariški »Journal«, nadvse dramatična. Ko je podal predsednik Doumergue svoje izjave, je vstal Herriot, da bi obrazložil stališče radikalnih socialistov. Doumergue pa je odločno odklonil njegovo besedo. Ni ga hotel poslušati za nobeno ceno. čez nekaj se-
Karikat ura G a s t o n a Doumergueja
kund hladnega molka je hotel Herriot zopet povzeti besedo. Doumergue pa je vzel kos papirja ter začel pisati demisijsko listino za predsednika republike.
Tedajci je planil pokonci minister za
kolonije Pierre Laval s posredovalnim predlogom. Med njegovim govorom je Ga-ston Doumergue še vedno pisal. Bila je podoba, da je prelom med desnico in levico v vladi gotova stvar.
Nenadoma pa je Doumergue ocDoža pero in vstal od mize ter še enkrat pozval navzoče ministre, naj se spomnijo svoje patriotične dolžnosti v tem trenutku. Da se omogoči sporazum, je tudi prekinil sejo ministrskega sveta za nekaj minut. Ministri so se razdelili v skupine in radikali so dobili možnost, da se odstranijo v eno sosednih sob, odkoder so se še3e po petnajst minut trajajočem posvetovanju vrnili med kolege. Izjavili so Doumergne-ju, da odgajajo ureditev incidenta do strankinega kongresa v oktobru.
Tej izjavi je sledila nenavadno ptfarčna scena pomirljivostL Doumergue je najprej objel Herriota, za njim pa še Tardieuja, nato pa sta se objela tudi Herriot in Tardieu. Prizor se je zaključil z Doumergue-jevim sporočilom, da se odpelje in se bo vrnil v Pariz šele 10. namestu 6. avgusta, ker so mu ministrski tovariši z vladno krizo pojedli štiri dni dopusta.
Pred kancelarjevo palačo
Kako so potekala pogajanja med nacističnimi uporniki in vladnimi zastopniki
Potem, ko so hitlerjevci v sredo popoldne zasedli kancelarjevo palačo na Ball-hausplatzu, so prilšli tja oddelki Heimweh-ra in štirje tanki. Policija je v velikem kolobarju zaprla dohode na trg. V začetku se je nekaj govorilo o pogajanjih, ki so se vršila po telefonu. Potem se je nenadoma prikazal na balkonu hiše minister Fey. Okolu njega so stali pučisti. Fey je zahteval, naj pokličejo avstrijskega poslanika v Rimu prof. Rintelena. Odgovorili so mu, da Rintelena ne morejo najti.
Fey se je po teh besedah umaknil, kmalu pa se je zopet prikazal na balkonu in je dajal ljudstvu pod palačo znake, naj pri-
William Langer državni poglavar Severne Dakote, Id ga je višje apelacijsko sodišče zaradi korupcije obsodilo v ječo, je proglasil v vsej državi obsedno stanje, da prepreči svojo odstavitev
Otroka umorjenega kanceiat-ja Dollfussa, za katera bo skrbela v bodoče avstrijska vlada
de jo bliže. Zaklical je tudi: »Prišel bom doli!« Vojakom so se potegnili obrazi, ko je ponovil: »Prišli bomo ven!« Spodaj si izprva nihče ni umel raztolmačiti pomena njegovih besed. Vsi so mislili, da hočejo pučisti oditi. Zato so odstranili tanke, iz katerih je izstopilo moštvo.
Tedajci sta se pojavila med vojaštvom spodaj minister Neustadter-Stiirmer in državni tajnik za vojsko general Zechner. Fey se je zopet prikazal na balkonu in je zahteval poveljnika mestne policije, dvornega svetnika Schattla. Minister Neustadter pa je zaklical onim gori: »V imenu vlade vam sporočam: »Če zapustite kancelarjevo palačo na Ballhausplatzu, vam vsem dovolimo svoboden odhod in tudi damo prilož-
nost, da se brez ovir odstranite čez mejo. Če pa ne sprejmete tega predloga, bomo zavzeli kancelarjevo palačo s silo. V dvajsetih minutah pride povelje za naskok!«
Med navzočimi je nastal velik hrup. Iz oken se je slišal klic: »Ne storite našemu Feyu nič žalega!« Minister Neustadter je še pripomnil: »Če skrivite Feyu samo las, ne pride nihče živ iz te hiše!«
Po teh besedah se je Neustadter s Zedh-nerjem in višjimi policijskimi činitelji umaknil v hofburško stražnico, kjer se je začelo posvetovanje o najprimernejšem načinu zasedbe palače.
Ob 6. uri 10 minut se je Fey zopet prikazal na balkonu. Zahteval je ministra Neustadterja. Prosil ga je z resnim obrazom, naj podaljša rok do 7. ure. Neustadter pa je odvrnil: »Do sedmih ne dovolimo podaljška. Samo do pol sedmih. Še enkrat rečem in jamčim s častno vojaško besedo, da imajo uporniki prosto spremstvo do nemške meje.«	" -H!
Tega oni v palači očividno niso dobro razumeli. Fey je zopet zavpil z balkona: »Ti tu notri vprašajo, če jih bodo takoj odvedli?«
Neustadter je odvrnil: »Da!«
Fey: »Vedeti hočejo tudi, kdo jih bo spremljal? Morda policija?«
Neustadter, ki ni bil pripravljen na to vprašanje, se je ozrl po svoji okolici.
Medtem pa je zavpil Fey: »Zahtevajo vojaško spremstvo!«
Neustadter: »Dobili ga bodo! Samo naj pridejo ven, naložili jih bomo na tovorne avtomobile. Jamčim za to, da se ne bo nikomur nič zgodilo!«
Trenutek pozneje se je pojavil Fey zopet na balkonu. Za njegovim hrbtom sta stala dva moška v častniški obleki pehotnega polka št. 5. Bila sta to kolovodji vstaje. Eden od njiju je zahteval oznanilo po radiu, da jim je dovoljen svoboden odhod in da ne bodo nikomur storili nič žalega.
Neustadter je iziavil: »Mislim, da me ne razumete. Obljubil sem vojaško spremstvo. Spričo tega se ne more nikomur nič zgoditi.«
Fev: »Potem, ko so zajamčili, da se ne bo nič zgodilo nikomur v palači, hočejo imeti isto zagotovilo zase.«
Neustadter: »Za to jamčim. Zaprli bomo trg v krogu in jim dovolili svoboden odhod, tako da se jim ni bati pravične kazni.«
Ministru Fevu je tedaj moški, ki je stal poleg njega na balkonu, zašepetal nekaj v uho. Fev je zavpil, da hočejo imeti vstaši višjega častn;ka, ki bo vodil vojaško spremstvo. Neustadter jim je obljubil tudi tega.
Tedaj je stopil naprej moški v majorski uniformi in je nekaj govoril s Fevem. Fev je ponovno zahteval Neustadterja in ga
Smrtno borbo so Imeli za šalo
šaljivec plačal svoje šale z življenjem
Na stotine ljudi je gledalo te dni kopalce v Muri, med katerimi je bil tudi moški, ki je že večkrat »potegnil« publiko s klici na pomoč, ko je bil v najbolj deroči strugi vode. Ljudje, videči, da se šali, so se njegovih neokusnosti tako privadili, da jim niso posvečali nobene pozornosti več.
Tudi v nedeljo, ko je bilo v popoldanskih urah zelo vroče, je šel potegon, 24 letni Adolf Niess, v vodo. Začel je plavati proti nasprotnemu bregu reke, katero je že neštetokrat preplaval. Ko je dospel v najhujši tok, je začel nenadoma vpiti na po-
moč. Toda ljudje, ki so vedeli, iz čigavih ust prihajajo glasovi, se niso niti zmenili za njegovo vpitje in so ga prepustili usodi, šele pozneje, ko so videli, da se Niess ni pojavil na drugem bregu, so se uverili, da topot ni vpil na pomoč zaradi šale. Bilo pa je seveda že prepozno. Niess je utonil v Muri. Nekaj dobrih plavačev se je takoj podalo iskat ponesrečenca, ki pa ga še niso našli. Orožniki so spravili njegovo obleko na bregu in so odredili iskanje utopljen-čevega trupla Niess je bil oženjen in oče dveh nepreskrbljenih otrok.
Svoj lastni film
je kupila
•
Garbo, ki ljubosumno prikriva svoje življenje ne samo ameriškim filmskim reporterjem, ampak celo sami sebi, je kupila trak, ki je prikazoval njeno življenje od mladih let do velikih filmskih uspehov. Neka tvrdka je namreč prišla na misel, da bi neslo izdelati film, ki bi prikazoval kraje, v katerih je Greta Garbo preživeda svojo mladost. Posneli so kraj, kjer se je bila Greta rodila, kjer je služila prvi denar itd. Te podatke je dal družbi Gretin stric, po poklicu šofer. Seveda je zaslužil lepe denarce. Film so z velikim uspehom predvajali ne samo na švedskem, ampak tudi v inozemstvu. Ko pa je Greta izvedela zanj, je kupila original in vse kopije ter vse skupaj uničila.
Obenem pa je storila še nekaj drugega, da prepreči nastanek kakšnega novega filma o sebi. Pozvala je svojega strica šoferja Gustaffsona, k sebi v Kalifornijo in mu je obljubila službo. Gustaffson je sprejel povabilo in bo kmalu odpotoval čez veliko lužo. ne ve pa še, če bo dobil v Holly-woodu službo šoferja svoje božanstvene nečakinje ali bo zaposlen kot ^atist pri snemanju Gretinih filmov.
Hotelska soba na kolesih
t i<uQcoske železnice so priredile svojim gostom prijetno presenečenje. Kdor se pelje letos v Franciji na počitnice, si lahko najame hotelsko sobo na kolesih. Pelje se lahko iz kraja v kraj in ostane tam toliko časa, kakor mu je ljubo.
Uprava francoskih železnic je namreč še izza časa svetovne vojne imela serijo transportnih voz z znanim napisom »40 mož ali 8 konj«. Ti vagoni so v začetku vojne prevažali vojaštvo, po vojni pa so jih spravili v skladišča in jih niso več rabili. Da bi jih uničili, je bilo škoda, za kaj takega so bili preveč novi.
In tako je šinilo nekemu pametnemu uradniku v glavo, da ne bi bilo slabo, če bi te vagone očistili ter jih ponudili občinstvu za poljubna potovanja. Zbrali so jih na postaji Saint Lazare. Za vsak voz plača potnik dnevno 60 Din najemnine, če pa se želi peljati drugam, se voz priključi vsakemu osebnemu tovornemu ali pa br-zemu vlaku. Najemnik si lahko poljubno izbira kraj, kamor se hoče peljati. Kjer se ustavi, porinejo njegov vagon na slepi tir in tam čaka, dokler si potnik ne zaželi
Von Papen, sedanji podkancelar v Hitlerjevi vladi. Je imenovan za nemškega poslanika na Dona ju t misijo, da poravna avstrijske-nem-ški spor, ki je zahteval med mnogoštevilnimi žrtvami tudi življenje kancelarja Doft-fussa
prosil, naj pride do vrat t trtici Metasta-sio. Neustadter se je podal tj« z Zecimer-jem, obenem pa so začele čete izpraaaijeva ti trg. Odposlanec upornikov in člani vlade so se začeli dogovarjati o podrobnostih transporta. Uporniki so še enkrat zahtevali varnost zase. Neustadter jim jo je ponovno zagotovil, zahteva, da bi smeii vzeti s seboj orožje, pa je bila odklonjena.
Tako je bilo dogovorjeno, da se imajo zbrati uporniki v nekem pritličnem prostoru kancelarske palače, kjer bodo odložiH orožje. Kmalu nato se je pojavil pri zadnjih vratih major Fev v civilni obleki. Začel je takoj govoriti z navzočimi člani vlade.
Tedajci je stopil na poz o rn ico nemcSki poslanik na Dunaju Rieth, ki je želel govoriti z obema ministroma. Vsi trije so hodili nekaj časa gor in doL Pri oknu se je prikazal tedaj drž. podtajnik Karvrmskv in je vprašal, če so avtomobili že pripravljeni. Zechner mu je pojasnil, da so in je pristavil, da je prišel tudi nemški poslaork. Povedal pa je, da ceste za transport še niso pripravljene. Ker so hoteli uporniki govoriti tudi z nemškim poslanikom Riethom, od katerega so zahtevali, naj jim zagotovi, da bodo dobili nemško državljanstvo, je Rieth odklonil vizum za prestop nemške meje.
Člani vlade, katerim sta se medtem pridružila še ministra Stockinger in Schusch-nigg. so se nato umaknili v prostore prosvetnega ministrstva. Kaj so tam sklenili, ni znano. Dejstvo pa je, da so ob 9. uri zvečer zdrdrali avtomobili z razor oz en kni hitlerjevci v Maroško vojašnico, kjer so vse zaprli, vojašnico pa cernirali s španskimi jezdeci.
Pozneje se je izvedelo, da je dr. DoTIfnss izdihnil brez zdravnika m duhovnika. Ko je prišel frančiškan, da bi ga spovedal ali dal v sveto olje, je bilo že prepozno.
ANEKDOTA
Bonmat je nekoč pokazal Degasu šHko nekega svojega učenca, ki je naslikal kv kostrelca z napetim lokom. Vprašal je: »Ali ne meri dobro?« — »Da,« je odgovoril Degas, »dobro meri, ker hoče zadeti medaljo.«
VSAK DAN ENA
Dobrodelnost
»Prosim vas, dajte mi kakšen prispevek za dober namen.« »Za kateri dober namen?« »Za najboljšega vseh dobrih namenov?
i P O R T
Kaj bo s točkama doma?
Jutri popoldne se bosta udarili za točki v državnem prvenstvu enajstorici Ilirije in Primorja
Po razpoloženju, ki vlada zadnje dni v Ljubljani, bomo imeli jutri buren dan v Stadionu; vse kaže, da bo zelo živahno. Menda ni še nikdar vladalo za kakšno nogometno tekmo toliko zanimanja, kakor za jutrišnji »derby«. Vsa Ljubljana in z njo vsa bližnja in daljna okolica živi v mrzlični nervozi in nestrpno čaka velikega srečanja.
Izredno zanimanje pa vlada za našo ljubljansko »zadevo« tudi v Zagrebu. Tam so za izid te tekme prav tako zainteresirani kakor mi sami Tega naj se naši fantje dobro zavedajo, zaigrajo naj resnično fair, da ne bo po tekmi kopica nesposobnih za prihodnje nastope na vročih zagrebških tleh.
Razpoloženje je v obeh taborih odlično in bojevito. Na obeh straneh računajo s sigurnostjo na dober uspeh. Težko je pro-rokovati, kdo bo boljši. Uspehi proti Zagrebu govorijo o enakih izgledih. O izidu jutrišnje borbe, ki je toliko razgibala vso Ljubljano, bodo odločali močnejši živci, trdnejša volja in večja ljubezen do kluba.
Primorje ima srečo, da bo lahko postavilo svojo kompletno prvo garnituro, dočim bo Ilirija ponovno prisiljena poslati na igrišče nekompletno moštvo, ker so nekateri igralci poškodovani, drugi pa še vedno pod zabrano. Belozeleni pa so kljub temu samozavestni; zavedajo se, da igrajo na lastnem terenu, razen tega pa imajo silno moralno oporo v veliki nedeljski zmagi, ko so nekompletni z velikim poletom porazili Gradjanskega.
Navijači preživljajo mučne ure. V potu svojega obraza se trudijo, da spravijo na igrišče vse, kar se le malo zanima za nogomet, drugi zopet organizirajo navijanje, ostali, to je večji del, pa trpijo prekriža-nih rok Tantalove muke in potrpežljivo čakajo, da jih fantje rešijo morečih skrbi. Kdo si bo jutri oddahnil in šel mirnih živcev z igrišča, o tem bodo odločili jutri oni. Vsakomur, ki se za stvar zanima, svetujemo, naj si pride zadevo sam pogledat, ker bo res napeta kakor že dolso ne.
Tekma bo ob 17.15, predtekma Triglav — Ilirija pa ob 15.45.
Prvi dan plavalnih tekem
Včeraj je bilo v kopališču otvorjeno tekmovanje za seniorsko državno prvenstvo. V izbirnih skokih je prvi Ilirijan Ziherl, v reprezentančno štafeto pa sta se plasirala Ilirijana Mihalek in Fritsch — Nov rekord na 3X50 mešano dame s
časom 2:04.2
Ljubljana, 27. Julija.
Ob velikem zanimanju občinstva so se danes popoldne pričele prve tekme za plavalno prvenstvo Jugoslavije. Kakor smo že poročali, manjka predvsem lanski državni prvak Jadran, ki nastopi le z dvema tekmovalcema, v zadnjem hipu pa je odpovedal tudi KSU iz Karlovca. ki bi moral danes nastopiti v izločilni waterpolo tekmi proti Iliriji. Ilirija je tekmo dobila w. o. s 3:0 in se plasirala v finalno tekmovanje po točkah. V
skakalnih tekmah za sestavo reprezentance
so nastopili samo Hirijajii, edini njihov resni konkurent Grilc iz Karlovca ni nastopil in ga zato ne bodo postavili v reprezentanco. Izbirna tekma na 200 m prosto je nudila napeto borbo in sta si oba tekmovalca Ilirije Mihalek in Fritsch priborila pot v reprezentančno štafeto. Danes je padel tudi prvi rekord, ki ga je dosegla ilirijanska mešana štafeta dam na 3X50 metrov, ki je za 4 sekunde zboljšala svol iastni rekord.
Najprej so se vršili
skoki z deske.
Nastopila sta Ziherl in Antosiewiecz, oba Ilirija. Antosiewiecz, ki ni treniran, je že po tretjem skoku odstopil. Ziherl ni bil baš v najboljši formi, je pa kljub temu žel veliko odobravanje občinstva. Skupno je dosegel 120.52 točk, od tega za predpisane skoke 56.04, za poljubne pa 64.48. Izven konkurence je skakal Keržan CHirija). m je dosegel 69.26 ijOCk.
Sledili so
skoki s stolpa.
Skakala sta Ziherl in S trna d (oba Ilirija). Strnad je bil pri obveznih skokih si-gnrnejši in je vodil s 37.10 točkami proti 34.56, kolikor je dosegel Ziherl, ki Je zaostal zlasti zaradi slabo izvedenega steg-njenega Auerbachovega skoka z mosta. Pil poljubnih skokih je Ziherl ne samo pridobil izgubljeni teren, temveč si je z lepo izvedenimi najtežjimi skoki priboril celo nad 11 točk naskoka. Ziherl je bil na stolpu dosti boljši kot na deski: 1. Ziherl 93.50 točk (poljubni skoki 58.94), 2. Strnad 82.46 (45.36).
Proslava petletnice jeseniškega Bratstva
Jesenice bodo imele danes in jutri bogat športni spored.
Agilni SK »Bratstvo« proslavi danes in jutri petletnico obstoja z velikimi športnimi prireditvami, katerih se bodo udeleži odlični reprezentanti v lahki atletiki in nogometu.
Malo je društev in klubov v dravski banovini, ki bi se mogli v dobi 5 let ponašati s takšnimi uspehi kot jeseniško »Bratstvo«. Članstvo kluba se zbira po večini iz delavskih slojev, ki pa je kljub temu zmefom na delu, bodisi pri vežbanju za razne nastope, bodisi pri ureditvi društvenih naprav. Klub si je v tej kratki dobi uredil veliko in moderno opremljeno igrišče, ki je eno največjih in najbolje urejenih v naši banovini, dalje si je napravil lastno smuško skakalnico, smuško zavetišče na Pustem rovtu, kočo na igrišču in drsališče. Klub ima več sekcij, in sicer smuško, nogometno, drsalno, lahkoatletsko, plavalno in mladinsko ter v zadnjem času tudi ha-zensko in kolesarsko.
Proslave klubove petletnice se udeleži zagrebška Concordia s svojo znano enaj-storico. Z njo bo prispel najbrže tudi državni prvak v desetoboju dr. Buratovič. Ljubljansko »Primorje« pa bo postavilo k tekmam elito svojih lahkoatlettov. Pokroviteljstvo nad vsemi prireditvami je prevzel predsednik mestne občine mr. phr. Žabkar Jože. ki posveča veliko skrb razvoju športa na Jesenicah.
Spored prireditev je naslednji: Danes ob 18. prijateljska nogometna tekma med HSK Concordijo in komb. moštvom »Bratstva«. Po tekmi družabni večer, na katerem sodelujeta godba sokolskega društva Jesenice in pevsko društvo »Sava.
Jutri ob 5. zjutraj budnica. Ob 8. tekme v lahki atletiki, ob 9. nogometna tekma naraščaja in nadaljevanje lahkoatletskih tekem. Ob 11. poklonitev deputacije na grobu umrlega člana Kočarja Ladislava, ob 13. nogometna tekma juniorjev, ob 14.30 nogometna tekma ASK »Beljak I« : rezerva »Bratstva«. Ob 16. izročitev diplom igračem. ki so odigrali za klubove barve nad 100 tekem. Ob 16. glavna nogometna tekma, na kateri nastopi 6 državnih repre-zentantov »Concordije« proti I. moštvu »Bratstva«. Pri vseh prireditvah sodeluje sokolska godba na pihala. Za ojačenj« re-producirane glasbe, kakor tudi govorov bo služila ojačevalna aparatura »Philips-Radio«
Po kratkem odmoru je bilo
izbirno tekmovanje na 200 m prosto.
Nastopili so Ciganovič, dr. Bibiča (oba Jug1), Gazzari (Jadran), Mihalek in Fritsch (oba Ilirija). Prvih 50 m so bili vsi pla-vači tesno skupaj razen Bibiče, ki je zaostal že pri startu. V vodstvu je nato ves čas Ciganovič, takoj za njim pa Gazzari, Fritsch in Mihalek. Do 170 m je Gazzari še siguren drugi. Tu naenkrat »potegne« v ostrem »spurtu« Mihalek, Fritsch pa zaostane. Mihalek je kmalu na enaki višini z Gazzarijem in si do cilja pridobi dober meter naskoka, dva metra za Ciganovi-čem. Fritsch je siguren četrti, časi: Clga-novič 2:28.8, Mihalek 2:32.3, Gazzari 2:33, Fritsch 2:35, dr. Bibiča 2:36.4, skupen čas prvih štirih 10:01.3, kar je za 28 sek. boljše od jugoslov. rekorda. Wilfanov rekord 2:28 ni bil zboljšan.
Kot zadnja točka je ibilo poizkus rušenja državnega reko: da
damske mešane štafete 3X50 m. Ilirija v postavi Babinek, Lampret, Groschel je dosegla čas 2:04.2 in je točno za 4 sekunde zboljšala svoj lanski rekord.
Tekmam je prisostvovalo več sto gledalcev.
Danes popoldne je prispela v LJubljano vojaška plavalna reprezentanca, ki nas bo zastopala na vojaškjh plavalnih tekmah Male antante v Bukarešti pod vodstvom trenerja, znanega rekorderja in državnega reprezentanta Senjanoviča. Nekateri člani voiašlke ekipe bodo na poziv sodniškega zbora nastopili na prvenstvu.
Sobotni spored se prične ob 9. Najprej so predteki na 1500 m prosto, nato 200 m prsno, 100 m prosto, ob 11. water-polo Viktorija : Ilirija, ob 11.30 Jng : Hašk. Tekmovanje se nadaljuje popoldne ob 16. Ob zaključku sta zopet dve waterpolo tekmi, in sicer ob 17.15 Jug : Viktorija, Ob 17.45 pa Hašk : Ilirija. Zaradi odpovedi Jadrana ln KSU ne bo nekaterih predtek-movanj. ki so bila prej na sporedu.
iz Beograda. Ob 19. bo velika športna zabava na prostem. V primeru slabega vremena se bo program izvedel v celoti, športna zabava bo dne 12. avgusta.
Cestne dirke za prvenstvo banovine
Za glavne vozače na 135, za juniorje pa 70 km.
Jutri bodo na progi Maribor — Ljubljana dirke za prvenstvo dravske banovine, ki jih organizirata oba pododbora kotu-raskega saveza v Ljubljani in Mariboru, lo bo največja dirka letošnje sezone in bo gotovo tudi najzanimivejša, saj so prijavili svojo udeležbo vsi najboljši vozači iz dravske banovine. Razen ljubljanskih vozacev Abulnarja, Grabca. Oblaka, Gre-gonca, Gartnerja in Trobca bodo startali najboljši mariborski z Rozmanom na čelu in za njimi ne bodo zaostaiali Celjani, pa tudi jeseniški Valant je resen konkurent za prvo mesto. Razumljivo, da bodo tudi juniorji, ki bodo vozili 70 km na progi Celje — Ljubljana, skušali doseči nafbolj-j še rezultate in prekositi svoje starejše klubske tovariše. Imena Močnik. Avbelj, §te-fančič, Dekleva in Golob poleg močne celjske in mariborske ekipe garantirajo, da bo dosežen v tej dirki najboljši letošnji cestni rezultat.
Start glavne skupine je točno ob 7. zjutraj v Mariboru, tako da bodo dospeli na cilj kmalu po 11., juniorji pa bodo startali v Celju 10 minut za glavno skupino. Cilj bo pred gostilno Kačič na Tvrševi cesti. Oba podsaveza sta preskrbela za to dirko lepa darila, katerih nekaj je razstavljenih v izložbi trgovine Goreč poleg nebotičnika.
Razpis
izbirne cestne dirke za državno prvenstvo juniorjev, obvezne za vse verificirane ju-
niorske vozače podsaveza »Ljubljana«.
Koturaški podsavez »Ljubljana« razpisuje za nedeljo 5. avgusta t. 1. juniorsko izbirno cestno dirko na progi Vič pri Ljubljani — Vrhnika — Logatec in nazaj (60 km). Start pred gostilno Pirnat ob 15.: cilj prav tam. — Dolžnost startati imajo vsi verificirani juniorsiki vozači podsaveza »Ljubljana«, ki se morajo po svojih klubih prijaviti podsavezu najkasneje do 3. avgusta na naslov: Koturaški podsavez »Ljubljana«, poštn' predal 280, Ljubi jana. — • Trije prvoplasi-rani bodo imeli pravico nastopa na savez-nem državnem juniorskem prvenstvu, ki
bo v nedeljo dne 12. avgusta t L m 80 km
na progi Podsused—Cerklje in nazaj. — Vozilo se bo s posameznim startom v presledkih po 2 minuti, in sicer ob vsakem vremenu. — Za številko se založi 10 Din, kateri znesek se vrne pri oddaji številke.
—	Vsak vozač se mora javiti startni komisiji pol ure pred začetkom dirke, t j. ob 14.30.
Splošna določila: Vsak vozač vozi na svojo odgovornost ter se mora strogo ravnati po pravilih in pravilnikih koturaškega saveza ter upoštevati cestno-policijski red. — Kolesa morajo biti opremljena z zvoncem in dobro zavoro. — Izmenjava kolesa, kakor tudi vsako pomaganje na progi med vožnjo je strogo prepovedano. Izmenjava kolesa je dovoljena samo v primeru preloma, o čemer je treba naknadno obvestiti komisijo.
—	Morebitne proteste je treba vložiti komisiji na cilju najkasneje v teku četrt ure po prihodu na cilj.
Službene objave LNP
(Seja p. o. dne 25. julija 1934.)
Navzoči: Kuret, rav. Setina, Novak, Skuhala, Juvan, Zupane, Bergant, Šalamon.
Jančar.
V nedeljo 29. t. m. se določita prvenstveni tekmi: v Ljubljani igrišče Ilirije ob 17.15 Ilirja : Primorje. Dovoli se predtekma. Službujoči odbornik LNP Bergant, nadzor nad blagajno Jugovec. Vsak klub mora postaviti po deset rediteljev. — V Trbovljah igrišče Amaterja ob 17. Dobrna : Svoboda, Maribor. Dovoli se predtekma. Službujoči odbornik Dolinar. — Prvenstveni tekmi med prvakoma štajerske in kranjske skupine, določeni za 22. in 29. tega meseca, sc odgodita na 5. avgust na sedež prvaka štajerske skupine in 12. avgust v Ljubljani. — Odobri se druga poskusna tekma Sora, Škofja Loka : Slovan 5. avgusta v Škof ji Loki. Poskusne tekme Triglavu, Hrastnik se bodo dovolile, čim poravna vse obveznosti za sprejem. — Odobrijo se prijateljske tekme: Amater : Sloga, Loke 29. t. m. v Trbovljah — Svoboda, Zagorje : Hrastnik 29. t. m. V Zagorju — Bratstvo : Concordia, Zagreb 28. in 29. tega meseca in Bratstvo II. : SV. Villach 29. tega meseca, vse na Jesenicah. Dovoli se gostovanje igralcev Primorja pri teh tekmah v moštvu Bratstva. Odobri se turneja Hermesa s klubi v Karlovcu, Gospiču, Ogulinu, Sušaku, Bakru. Drnišu, Šibeniku, Crikvenici in Ulmanovičih od 22. julija dalje. — Naknadno se odobrijo prijateljske tekme: Gradjanski : Drava 15. t. m. v Cakovcu — Cakovečki SK : Rapid. Maribor 15. t. m. v Čakovcu — SK Domžale : Slovan 22. t. m. v Domžalah — Cakovečki SK : Varaždinsiki SK 22. t. m. v Cakovcu
—	Svoboda, Tržič : Radovljica 21. t m. v Tržiču — Ilirija : SK Trbovlje 22. t m. v Ljubljani — in brzi turnir Korotana, Ljubljana 22. t. m. v Ljubljani s sodelovanjem klubov Korotan, Mladika, oba Ljubljana in Juventus, Zagreb.
Rezervirajo se termini za proslave klubov: Rudar, Hrastnik 15. avgust — Amater, Trbovlje 15. avgust — SK Trbovlje 2. september — Dobrna in Retje, oba Trt>ovlje 5. avgust.
SK Domžale se obveščajo, da je ministrstvo za telesno vzgojo naroda odobrilo od-igranie mednarodne tekme s SK Avstrijo iz Celovca.	;
Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa: za Korotan, Kranj: Rakovec Jože,
—	ža Panonijo: Mlekuž Albert, za Cakovečki SK: Branovič Vinko, za SK Domžale: Janežič Edo, Albrecht Hugo, za Olimp: Podgoršek Ivan, Dokler Emil, Conžek Drago. S pravom nastopa dne 4. avgusta za Hermes: Sočan Stanko, Zupan Viljem, Pe-teln Franc, za SK Celje: Presinger Adolf, Furlan Rudolf, Andžič Veličko, za Jugoslavijo: Jager Štefan, za Muro: Kovač Ludvik, s pravom nastopa dne 4. avgusta za mednarodne, dne 25. oktobra za prijateljske in dne 25. januarja 1935 za prvenstvene tekme se verificirajo za Panonijo: Kranic Ivan, Mitoš Stjepan, Kukič Dragu-tin, Katanič Dragutin. — Zavrne se verifikacija igralcev predloženih za Slavijo, Ljubljana, ker ni priložena določena taksa, in igralca Šum Frnca in Giuseppini Jožefa za Slogo, Loke, ker ni priložena določena taksa in v prijavnici nista navedena rojstni kraj in ime očeta obeh igralcev. Popravlja se verifikacija igralca Krča Franca za Reko, tako da ima pravo takojšnjega nastopa za vse tekme. — Suspendira se do nadaljnjega igralec Kellner Franc. Korotan. Kranj, dokler ne poravna vseh obveznosti do prejšnjega kluba Rudarja. Dvigne se suspenz igralcu Špat Avgustu, Drava, ker je poravnal vse obveznosti prejšnjemu klubu Savi. — Iz seznama verificiranih igralcev se črtajo: Magister Jane, Korotan. Ljubljana. Dohr Rihard, Pojbič Karel, Poj-bič Ladislav, Toht Josip, Dolgoš Ladislav, Harv Ludvik. Laczi Franc, vsi Panonija.
Kazenskemu odboru se izroči igralec Ur-schitz Ervin, SK Ptuj, zaradi prestopka na prijateljski tekmi SK Ptuj : ISSK Maribor 15. t. m. v Mariboru.
Verificirajo se prvenstvene tekme: Reka: Korotan, Kranj 6:2. — Mura : Drava 8:0. — Svoboda: Olimp 4:2. — Dobrna : Hrastnik 1:1. — Reka : Korotan. Kranj 5 : 3.
Upravnemu odboru se izroči Slovan, ker ni oddal postave moštva na določeni tiskovini na prijateljski tekmi Slovan : Disk 15. t. m. v Domžalah. — Pozivata se kluba Enakost in Jesenice, da pošljeta postavi moštva s prijateljske tekme 15. t. m.
Naprošajo se vsi bivši odborniki vseh podsavezmih odborov, da vrnejo v roku osmih dni podsavezne legitimacije v tai-ništvu. — Tajnik II.
Športni dan v Zalogu. Mladi športni klub Zalog bo priredil dne 5. avgusta ob otvoritvi novega igrišča svoj športni dan s pestrim sporedom, ki bo obsegal: ob 14. nogometno tekmo med mladino Litije in mladino Zaloga: ob 15. tekmo Disk II : Zalog II.; ob 16.30 švedsko štafeto, 800 krat 400 krat 200 krat 100 ter ob 17. glavno tekmo med Litijo I. in Zalogom I. Po končanih tekmah bo na gostilniškem vrtu gostilne Požar v Zalogu velika športna zabava.
Kolesarska dirka v Prekmurjn. Preteklo nedeljo je bila v Prekmurju prva kolesarska dirka večjega formata. Proga, ki je bila dolga okroe 64 km. je vodila iz M. «~bote mimo Dobrovnika v Dol. Lendavo In daije mimo Crenšovcev in Beltincev nazaj v Mursko Soboto. Startalo je vsega 9 tekmovalcev. Borba na progi je bila ostra in kliub hudemu nasprotnemu vetru so bili doseženi odlični rezultati. Prvi je privozil na cilj Pavličič (Ormož) v času 2:07. tik za njim pa talentirani domačin Ahčin (Mura), ki ie vozil le 5 sekund slabši ča6. Sledili so še
GomboS (Panonffa) tn Carin (Ormož).
Zmagovalci so prejeli praktična darila. Tekmo, ki ji je prisostvovalo mnogo občinstva, je organiziral SK Mura. Prireditev je pokazala, da bi se moralo posvetiti vse več pažnje kolesarskemu športu, saj je v Prekmurju izboren material in tudi dobre ceste.
Celjski nogomet v nedeljo. Jutri v nedeljo ob 17.30 bo na celjski Glaziji zanimiva prijateljska nogometna tekma med ISSK Mariborom in SK Olimpom iz Celja. Ob 16. bo predtekma rezerv SK Celja in SK Olimpa. Moštvo SK Celja bo gostovalo v Laškem in bo ob 17.30 igralo prijateljsko tekmo s SK Laškim.
Službeno iz OZDS v Oeljn. Za prijateljsko tekmo ISSK Maribor : SK Olimp v nedeljo ob 17.30 na celjski Glaziji se delegira ss. Janežič, za predtekmo ob 16. rez SK Celja : rez. SK Olimpa ss. Seitl, za tekmo SK Celje : SK Laško ob 17.30 v Laškem pa ss. Oberlintner.
Motoristi dirkači! Dne 12. avgusta priredi 2SK Hermes na svejem dirkališču L nacionalno motociklistično dirko. Po odredbi saveza motoklubov Jugoslavije bo ta dirka .kvalifikacijska za vsesJovansko mo-toprvenstvo, ki bo septembra v Zagrebu. ŽSK Hermes poziva dirkače vseh klubov, da se za to dirko čim veseneje pripravijo, da bodo v ostri konkurenci z že znanimi jugoslovanskimi dirkači dosegli čim čast-nejše uspehe. Treningi so vsako sredo od 18. in soboto od 15. dalje. Sobotne treninge nadzira g. Starič. Današnjega treninga naj se udeleže vsi, ki so treninge že pose-čali pridejo pa naj tudi oni, ki doslej še niso nastopili. — Drevi ob 20. odborov* seja pri Kočarju. Vsi in točna (2SK Hermes, motosekcija.)
SK Keka. Jutri ob 8. Igra Lb moStvo proti Ježici, ob 9.30 pa rezerva proti Svobodi. V ponedeljek ob 18.30 zelo važen sestanek I. a moštva. Udeležiti se ga morajo zanesljivo vsi igralci I. a moštva.
SK Grafika pozvia ponovno vse Igralce L moštva, da izročijo vso opremo danes do 19. ure na igrišču gospodarju. — Kdor se pozivu ne bi odzval, se bo proti nlemu postopalo kazensko.
MK »Ilirija«, Ljubljana, bo drevi ob 20. v restavraciji »Slepi Janez« pri St. Vidu (tramvajska postaja) kot običajno razdelila nagrade, in sicer za tekmovalce Ogrl-nove spominske dirke, MotoskikJ6ringa in ljubeljske gorske dirke. Celokupno članstvo in športni prijatelji se vljudno vabijo k udeležbi. Obvezno za vse tekmovalce, m imajo prejeti darila, oni, ki so zaW naj se Javijo pri tajništvu kluba (tel. 2066), oz naj pošljejo k razdelitvi pooblaščenca. Na poznejše reklamacije se ne bo moglo ozirati. — Odbor.
Iz življenja na
Iz Kranja
r— Kino v Narodnem domu predvaja
krasen film: »Ženski diplomat« v glavni vlogi Martha Eggerth, Leo Slezak m Mas Hansen. Za dodatek dva tednika.
Iz Novega mesta
n— Jubilej novomeškega obrtnika. Srebrno poroko sta proslavila g. Ferdo Buk, brivski in frizerski mojster, in gospa soproga. G. Buk, ki že nad 25 let biva v Novem mestu, je javnosti dobro znan po delavnosti v društvih, kot organizator in marljiv sodelavec vsepovsod. Celo desetletje se je marljivo udejstvoval kot odbornik in tajnik v Obrtnem društvu za Novo mesto in okolico, dalje pri Godbenem društvu in njegova zasluga je, da je zbral okoli sebe pred leti godbenike m s tem rešil obstoj godbe na pihala v našem mestu. Dolgo let je bil marljiv član občinske uprave in občinski odbornik v raznih odsekih. Krona njegovega gospodarsko-kulturnega delovanja med Novomeščani in v prid našega mesta pa je jubilantovo požrtvovalno delovanje pri Tujsko-prometnem rn Olepševalnem društvu. Predseduje mu že poldrugo desetletje in skoro dvakrat toliko let je njegov delavni član in odbornik Pri vseh napravah, ki olepšujejo Novo mesto in ki služijo udobnosti občinstva, je vsebovano njegovo delo in skrb, saj so se vse izp-sile večinoma za časa njegovega predsedovanja. Želimo srebrnoporočencema še mnogo let srečnega sožitja!	_
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu predvaja danes ob 20.30 m jutri (v nedeljo) ob 16., 18.30 in 20.30 zabavni zvočni film »Moderni Robinzon«. V glavnih vlogah: Douglas Fairbanks in Maria ATba. Predigra: Fozov zvočni tednik.
Iz Ptuja
j— Občinska trošarina se pobira počenši z 22. t m. od poštnih paketov za naslovnike na področju ptujske občine m to za vsak paket do 5 kg 2 Din, do 10 kg 3 Din
ln nad 10 kg 4 Din. TroSarino
pošta pri prevzemu paketov.
j— Kino predvaja v soboto m nedeljo ob pol 21. uri namesto napovedanega filma »Bil je nekoč muzikant« opereto »Viktor
m Viktorija«. Dodatek Foxov tednik. *
RIBNICA. Danes ob 20.15 in jutri ofe 15.15 in 20.15 predvaja zvočni kino Sokol Ribnica velezanimiv zvočni film »(Podmorski pekel«. Foxov zvočni tednfc.
Radia
Sobota, 28. julija
• LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 1(2.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 19: Koroška ura: Narodopisje koro&ih Slovencev v primeri z ostalimi Slovenci (g. Modern-dorferK — 19.30: Zunanje politični pregled (dr. Jug). — 20: Vesela ura: t- M-JelaSin in g. Vondraček. — 20.45: Pan-evropsfco predavanje: Ob 201etnici Izbruha svetovne vojne (dr. iTavzes). — 21.05: Prenos iz Domžal: Koncert Domžafcke godbe. — 22: Čas, poročila, ploščr
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo; 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, S. temperatura, 4. relativna vlaga, v 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10,
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo
27. julija
LJubljana 7. TO2.8, 144, 7«, 0, 9, —v —: Ljubljana 13. 759.4, 25.8, 4«, SW4, «» —, —5 Maribor 7, 760.1, 15.0, 80, 0, 4, —y — Zagreb 7, 761-5, l«-0, 80, S2, —. — Beograd 7, 760.9. 17.0. 70, WL 0, 1.0. de* Sarajevo 7. 763.4, 13.0, 90, 0, 0, —, — Skoplje 7, 753.5, 20.0, 60, NW4. 5. 15.0, dež Split 7, 761-4, 22.0. 40, NE3, 0. —, — Kumbor 7, 763.3, 22.0, 60, NE7. 0, —, — Rab 7, 762.6, 28.0, 50. 0, 1, —. —
Temperatura: Ljubljana 26 J&, 12.6: Maribor 23.0. 12.0; Zagreb 26.0, 10.0; Beograd 25.0, 14.0; Sarajevo 22.0. 10.0; SfcopJje 23.0. 14.0; Split 26.0, 19.0; Kumbor 27-0. 2CL0:
Rab 24.0, 13.0.	______
Pregled vremena 27. t. nu: Nad vefcfim delom severne ki vzhodne Evrope prevladuje ciklon, visok pritisk pa nad sapaAi« in južnovBhodno Evropo. Vedro vresme v južni, a oblačno s krajevnimi padavinami v ostalih delih Evrope. — V Jugoslaviji je v poslednjih 24 urah padal dež v sredini in na Juga države. Temperatura je padla povprečno za 4 stop. C. Minimum v Zagrebu 10, maksimum v Mostarju 28 stopinj C.
BODITE PREVIDNI PRI OTROCIH!
In Hm opazite na otroku tudi najmanjše nerazpoloženje in potrtost zaradi želodca, dajte mu brez pomišljanja v malo vode ali mleka mak) žličico praška »Magna«. Rešili ste se skrbi in s tem preprečili mnoga obolenja.
»Magna« prašek se dobiva ▼ lekarnah.
Zavojček Din 4.—»	„ .	„
Reg. S. br. 4788-32
K U B A N Y-JEV MATE C A J
- ,, . hrani ter krepča živce tn
1 i * mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca ta ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi ee v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Lenstek, Ljubljana, Resi jeva cesta 1, ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno!	126
RODITELJEM!
Za rodbinske Slane, ki so Medu barve obraza, slabih živcev in brez teka, priporočamo »Energinc za jačenje krvi, živcev in teka. Odraslim 3 likerske čašice na dan. Deci 3 male žličice na dan. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-litrskih steklenicah. Steklenica Din S&
Reg. S. br. 4787-32.
NAJ POSTANEJO VAŠI ZOBJE BOLJ BELI!
BeK zobje ©darujejo.
Je neki znanstveni postopek, ki najhitreje in najbolje odpravi rumene madeže na zobeh in jih napravi bele. Treba je samo poskusiti V prav kratkem času boste videli, da daje KOLVNOS zobem tak blesk, kakršnega ne morete nikdar doseči z navadno pasto za zobe. KOLYNOS se peni v vsaki tekočini, ugonobi vse rumenkaste madeže in »lise«, a nikdar ne kvari dlesna. Uporabite KOLYNOS tar koj — 1 centimeter na suhi ščetki, dvakrat na dan, in takoj boste ugotovili rezultate: zobje so postali beli in zdravi, a dlesna pordeče kot roža. Kupite tubo KOLYNOSA še danes!
so
Moji zobje bolj beli Kolynos zares ustvarja čuda.
I
Vsem, ki ste ga spoštovali in radi imeli, naznanjamo, da rpan je umrl, previden s tolažili za umirajoče, naš preljubi oče in soprog
pošastni adjutant NJ. VeL kralja
general
fltudolf •Maister
Prosimo, da ga ohranite v svetlem spominu.
Rodbina Maistrova«
tWo!fh	58
Garragan
Roman
Ko je smel kmalu nato — zakaj nobeden njegovih prednikov ni ostal v avdijenci delj ko pet minut — stopiti v sosednjo sobo, je zagledal pred seboj še čisto mladega pisarja, petega tajnika drugega imženjerja, ki ga je blagohotno vprašal: »S čim vam smem postreci?«
Nič upanja, je začutil Garragan, a vendar je odvrnil: »Rad bi govoril z Mr. Macphersonom.«
Pisar se je prizanesljivo nasmehnil,' kakor da bi bil terjal od njega, naj mu pripomore do razgovora z Gospodom Bogom.
»Z Mr. Macphersonom ne morete govoriti, gospod.«
Garragan je čudno zamaknjeno pogledal predse. Mišici na licih sta mu drgetali. Vsi dobri sklepi, da bo hraber in neutruden, so se ;v tem tremiku zrušili; spoznal je, da je trda resničnost močnejša od njega.
Izraz Garraganovega obličja je morda zbudil v mladem pisarju spoštovanje, zakaj sočutno ga je vprašal: »V kakšni zadevi bi radi govorili z Mr. Macphersonom?«
Garragan se je šiloma zbral.
»Izumil sem nekaj.«
Mladi človek je pomislil in rekel: »Vse, kar morem storiti za vas, je to, da vas za jutri dopoldne prijavim drugemu inženjenhi.«
»Hvala vam.«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par ca besedo, Din 2,— davka za vsafc oglas m enkratno pristojbino Oin 3.— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo
služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 12._» Dopisi
in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Dto 6.— za Slfro ali dajanje
naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._.
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo, Dto 2.- davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Dto 5.— za Slfro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.__
Pisar je popisal inekajšno karto fe jo podal Garragaou.
»Ob 11 uri 20 min. Bodite točni.«
»-Hvala vam,« je ponovil Garragan in se globoko priklonil mlademu človeku, mladosti tega mladega človeka.
■Nato je zapustil pisarno in tovarno in romal po sivih delavskih ulicah, ki so bile v svoji brezradostnosti in revščini sestre podobnih cest v Londonu in Berlinu.
»Izgubljen sem, je mislil Garragan, ko je v večernem mraka sedel pri oknu svoje sikromne sobice v boardinghousu Mrs. Dodgeve, ki mu jo je bil priporočil profesor Lehmbedk. 25
Po večerji so Glorija, grof Henikstein in Macpherson igrali mahjong. Igrali so tiho in se ukvarjali vsak s svojimi mislimi, ki so bile daleč od igre. V vsej veliki hiši je vladala globoka tišina, kakršno si more pripraviti samo bogastvo.
»Kako dobro je to, da je moči igrati mahjong tudi brez štirih severnih vetrov!« je zdajci rekla Glorija in se rahlo nasmehnila.
»Kako mislite to, gospa Glorija?« je vprašal Henikstein.
»Talko, da je krasno, ker lahko igramo mahjong v troje.«
»Tisočkrat prosim za zamero, gospa Glorija; še vedno ne razumem, kaj hočete reči.«
»Klemen Henifkstein, kaj se vam je danes zgodilo?« je veselo vprašala Glorija. »Tu sedite, pa niste pri stvaTi; prav tako slovesno in mrko gledate kakor Leslie.«
»Nikar ne bodite hudi: nekoliko utrujen sem nocoj. Zdi se mi, da v Newyorku že pritiska vročina.«
»Tudi meni se tako zdi,« je dejal Macpherson.
»Zavidam vama, gospoda. Mene zebe slej ko prej.«
Sluga je vstopil in poklical grofa Heniksteina k telefonu. Tre-
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate oa Oglasnega oddelka >Jutra< nsM <m	_ _
odgovor, priložite U1I1 j«" v znamkah.
velyanovci so mu necehoma telefonirali z vseh koncev Id krajev
mesta.
Ko se je Henikstein vrnil, Je Glorija šaljivo dejala: »Človek bJ
mislil, grof Henikstein, da ste osvojili srce kake gospodične. Samo zaljubljene Američanke so zmožne toliko telefonirati^
»Zaljubljena gospodična je neki znanec iz Pariza, ki je zdaj i Newyorku,« se je zlagal Henikstein, trudeč se, da bi obrnil razgovoi drugam. »A tega še vedno ne vem, gospa Glorija, zakaj se vam zdJ lepo, da moremo v trooe igrati mahjong.«
»Zato, ker v vsem Newyorku ne bi našli četrtega partnerja. Kvečjemu kakega profesorja za mahjong, a ti gospodje so kar od sile svečeniški.«
»Jaz nisem kriv, Glorija,« je tiho rekel Macpherson.
Glorija ga je pogledala, ne da bi kaj odgovorila.
Igrali so dalje, dokler niso Heniksteina spet poklicali na telefon Naročil je hotelski telefonski centrali, naj ga ne kličejo več, ker prkk tako in tako v hotel.
Ko se je vrnil k igralni mizi, je Glorija rekla: »Izpustim vas, grd Henikstein. Vaš prijatelj je od sile trdovraten. Zabavajte se dobrot
»Res bo najbolje, da se nocoj poslovim, gospa Glorija. Jutri bon previdnejši in ne bom izdal telefonski centrali v svojem hotelu, kj« me lahko dobi.«
Poslovil se je od Glorije in odšel iz sobe. Macpherson ga I spremil.
Ko sta bila v predsobju, se je Henikstein nejevoljno zasmejaJ rekoč: »Treveb'anovci so kar ponoreli. S petih krajev me že kličejo naj pridem in povem, ali so našli pravega Garragana ali ne. Pa Garraganov že imajo!«
»Alj naj grem z vami, grof Henikstein?«
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vpraSanfa, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Javljamo tužno vest, da je preminul naš zaslužni upravni svetnik gospod
častni adjutant Nj. VeL kralja in divizijski general v p., odlikovan z redom sv. Save I. stopnje z lento, Belega orla III. stopnje z meči, z redom Karadjor-djeve zvezde IV. stopnje itd.
Zavarovalna družba na življenj
„Feniks"
Službo dobi
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro aH dajanje oa slova S Dm. Najmanjši znesek 17 Din.
Perfektno kuharico
mlad, nemško govoreč ztkonskii pair sprejmem 6 septembrom za. Beograd. Ponudbe 6 eliko in plačilnimi z«.h*e-v;i,mi Da naslov: Rnsemfeld, Zagreb, Petrinj-s&a 38.	192G6-1
Potrebujem
za takoj
nrlajfee kuiheiri&e, natakarice, dekleta za gostilne in začetni c-e. P«TO0>eišč« d-rbe t zavodu. Za pis-itkti odgovor j« priložiti drvodroareko znamko. — Služb je dosti, za i®poma-gamje ob eoikotekem zleta. S! užineki zarv od, Zagreb, Crtijeva 27.	194515-1
Hišnik
ja. lr®o v sredini mesta ee išče. Upošteva ee samo zakonce brez otrok. Ponudbe pod >Soi.n£mo e-ta-novamje« n« ogWroi odde-fefc »Jutra«.	19406-1
IBeseda 1 Din. davek 2Din. ca Slfro ali dajanje na Blcva S Din. Najmanjši znesel: 17 Din.
Učenca
pe«3rt«m}i kmečkih eter$ev, s primemo šoteko aobras-bo, ki ima posebno veee-'je <k> trgovine, erv-ejimom. Ivan Vrzovisek, Zaleo
18417-44
Vaienko
sprejmem takoj. — Vida Ncvmeet, modistmja, Čer-ceiova 13, Ljubljana VH.
19401 -4-4
Vajenko
sprejme šivilja. Vea. oskrbe,, prednost deže»a. — SoMič, Kairfroiveka e. 35.
19-178-44

©e«eda IDln. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Otroške vozičke
imodele po globoko znižanih oonaih radeSu.je Kucler & Co., Celovška 28, poleg pivovarne Uroio-n 19489-6
Parkete
i>rast>ove im bukove, vseh dimenzij in kvalitet, garantirano pravilno usušeme, duba^vlja tudi proti bančnim dobrapisoTn bv-rdka Remec C o., Duplica pri Kamnik n.	1923i-6
Stensko uro
starinsko mihalko, vsa ročno d-eSo, prodam. Erjavčeva cesta št. 4lb/I, lervo.
19635-6
Kmetovalec!
Mlatilniee vseh vrst, gep-Ije, čistilnike, motorje, ela-moreranice, pluge, brame in	železni oo dobiš po
znižanih eemai pni tvrdki
Fr. Stupica
Ljubljana, Goppo^eteka e. št. 1. Raizstreljiva, jermena . čebelarske potrebščine, kuhinjeka poroda za neveste vedno v relaki izberi t sal ogi.	19339-6
Telefon 2059
^^ Premog mTJ^ Karbopakete 3C drva in koks & * nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica 5
Nudimo Vam M majhen ienar dobra oblačila.
A. Presker
LJubljana. Sv. Petra cesta
133
16 ms heraklitne
stene
prodam. PoemiJbe pod: »Po-een6< na oglaami oddeiek >JutMK.	19108-6
Službe išče
3eeeda 50 para. davek i Din. za Slfro aU da tanj« naslova 3 Din. Naj manjši cnesek 13 Din
Prodajalka
mešane etiroke, žeM pre-mendti aJužbo. Cenjene po-and'be na o^lasnii oddelek »Jutra* pod »SaimoetAjna prodajalka«.	19463-2
Seseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Štedilnik
na dve plošči, iz prvo-vrotnib čeških ploščic, dobro ohramjen, kmpim. Ponudibe na ogCaani oddeiek »Jutra-« p<xi Šifro »Sfcedil-nrik 99«.	194SI1-7
Drobilec za kamenje
in mi in ta kremen jak t dofcrem stanju kupi Kem-mdustirija, Maribor.
19062-7
Otroški voziček
globok, moderen, dobre ohranjen, kwpim. Na®lov v oglas, oddelka »Jutra«.
19497-7
G. Th. Rotman:
Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta
27
Ko sa se neKaj časa prekopicevala po travi, sta moža spet vstala in hotela iti vsak svojo pot A v tem sta zagledala »svežnja«. Mahoma sta pozabila ves prepir in se jela plaziti proti njima, I a komo o iz-tezaje roke... Pa ne da bi bilo v »svež-njilh« kaj dragocenega?
beseda 1 Din. davek 2 Din sa šifro ali dajanje na >lova S Din. Najmanjši znesek 17 Din
Motorno kolo
znamk« DKW, v brezbilb-nem stanju ugodno naprodaj. Nctrflov rr oglae. oddelku »Jutra.«. 19449-10 |
Avto limuzina
(Coach), znamke »Chevrolet«, 12.000 km vožena, ee :proda, evenituelino tudi proti vi&fnvm knjiigaim, — Naslov: Dr. Jože Picej, zobni idravrok, Slovenj-{fradec.	19496-10
ffl\fHtTTHl
Beeeda 1 Din davek 3 Din za Slfro aU dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Dtn.
Moško kolo
x origiinaj torpedo ee po-eeni proda. I>v o rakova nI. j S. prvo nadstropje, levo.
19512-lil I
Hiša v Ljubljani
prostorna, z velikim dvoriščem. skladišči in blevn, zelo pripravna za mesarijo ali eHčoo obrt, ugodno naprodaj. — Refi ektauti t gotovino ter nekaj vloge Mestne hranilnice ee prosijo za ponudbe in naslove na ogl. oddeflek Jutra pod tnačiko »400.000«.
19444-20
Hišo z vrtom
na Dobrovi prodamo. Pojasnila oa Dobrovi št. 24.
19464-20 |
Hišo z gostilno
in drugimi loknJi prodam. Velik promet. Iaredna prilika. Potrebna gotovina 360.000 Din. Ostalo po dogovoru najugodneje. Po-midibe pod »Dobra iwve-etiieija« na oglaani oddelek »Jutra«.	1&193--KI
Stanovanje
odda
ueseda i Din davek 2 Din za Slfro ali dajanj« oa
slova St Din. Najmanjši zneoek 17 r)tn
Petsob. stanovanje
poeg naiven«, x veem k omfortom, pripravno tudi za zdinare-niia, zedo agodivo oddam taikoj. Poiizv« se v oglasnem oddelku »Jutra« 194KŽ-21
Dvosob. stanovanje
komfortno, • kopalnico in terasami, oddam t 1. eep-terabrom na Kariovski ee-eti št. 2.	19341-21
Trisob. stanovanje
eoJnfeo, oddam. Pojasnila daje K. J »rman, Šeleo-bnmgora tjipca. 19448-31
Na križišča centra Ljubljane
oddamo ta L avgust v L nadstropja komfortno stanovanje, obstoječ« n 5 velikih eob m 2 kabinetov. Primerno tod« za poslovne bokale. Naslov po<ve oglas, oddelek »Jutra«. 17883
beseda i Din. davek 2 Dtn za Slfro ali dajanje na slova s Din. Najmanjši znesek 1? Din.
Vlogo
Meetoe hranilnice v No^em mestu, 30.000 Dim, kupim. Ponudbe na og.ias. oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj vloga«.	19329-16
Pension Sangrad
pošta Cerklje pri Kranju.
Prvovrstna poetreSba in ce-ne unerne. Zahtevajte prospekte.	19&14-38
Sobe išče
Besed« 50 para. davek
2 Din za Slfro ali da-tanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 1? Din
Stirisob. stanovanje
v»e pritikliae in komfort, v bližini Figovca v I. nadstropju ee odda s 1. avgustom ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
1&322-31
Dve dvosobni
stanovanji
ee oddasta v Radovljici ta 260 in 350 Din. Fflrsager Leopold, Radovljica.
19328-21
Separirano sobo Trisob. stanovanje
Vložno knjižico
Mestne hranilnice Maribor do 50.000 n1*0 iščem. Ponudibe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Taikoj«.
19618-16
Knjižice
Ljudske posojilnice, knpiim Ponudbe pod: »Plačam v gotovini« na oglasni oddeiek »Jutra«. 19474^6
Vnajem
beseda 1 Din davek 2 Dtn ?a SUro ali dajanje na i Dir., Najmanjš: znesek Din
Gostilno
zelo dobro idočo, na prometni ietovieki točki, ob I daiž. cesti, z vsem inventarjem ugodno oddam v [ najem. Naslov v oglasnem oddelka »J uitra«.
19365-17 I
Lokali
tJeseda 1 Din. davek 2 Din za Sllro ali dajanje na slova i Din. Najmanj^ znesek 17 Din.
Lep lokal
po nizki ceni oddam. — Ogleda in poizve ee na Starem trgu štev. 15.
19405-19
event. e souporabo ko-pa.!mnce, v eemtru mesta iš5e soliden gospod e 1 areguetam. — Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod značko »100«. 19446-28/a
Dijaške sobe
■eseda 1 Din davek 2 Dtn za Slfro ali dajanje na *lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Stanovanje s hrano I
strogo nadzorstvo pri učenju, za dijaka višjega razreda realne gimnazij« išče višji uradnik pri profesorski obitelji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Strogost in toč-aoet«.	19303-22
komfortno, e etsklene verando v centru mesta ee odda za avgustov teranio. Ponudbe pod zna oko »Komfort« na oga&m oddelek »Jutra«.	19407-31
Enosob. stanovanje
M takoj odda • U *rr-giiBtem. Streiiiška 24/HI. Ogledati od 8. do 14. mr«.
1950&ai
Štirisob. stanovanje
oddam t avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jatra«.	19986-31
H eseda i Din. davek 3 Din za Slfro ali dajanje oa slova S Din. Najmanlfti znesek 17 Din
Mala dakel-psička
rdečkastorjave barve ee je zatekla. Najditelj dobi na-grado.. Naslov v oglaaa>eai odri. »Jutra«. 19500-27
Stroji
Beseda 1 Din davek 2 Din sa ftlfro aH dajanje na •lova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Stiskalnico za seno
(Heupresse), večjo, dobro obranjeno kupim. Ponudbe i navedbo znamke n cene prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stiskalnica«.	19090-29
Vodna turbina
2 mttnski garnituri in kompletna parna žaga. skupno aii delno naprodaj. Vprašanja na oglasni oddelek »J uitra« pod »Izpod čeme«.	19496-29
Beseda 1 Din. davek 2 Din m Slfro ali dajanje oa slova 5 Din. Najmanjši
znesek 17 Din
Prvovrsten sir
pofaomastao, komadi po 3 kg, prodajamo v vsaki nvnoiimi kg po 12 Din — dokler traja zaloga. Mlekarna St. Jernej.
19457-33
[tJ L
Beseda 2 Din. davek 2 Dtn za Slfro ali dajanje na •lova 8 Din. Najmanjši znespk M Din.
Šmarnki
V esej zdravstvenega poročila. Grem ob vtisih lepih ur nasproti lepšim dnem. Bra&oo os!aja4o vso oecni-oo. — Ukrene. 19136-34
Obrt
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Za trajno k odra nje
j« ADONIS. edini preparat, s katerim doseiete enotirne uspebe. Zaloga: Navin-šek. Ljubljana. 1926J-30
Sadje
»»eseda 1 Uln. davek i Din za Slfro ali dajanje na •lova 6 Din. Najmanjši «nm»k 17 Din.
Maline
t koM&iinah nad 2000 kg kupim. Prevzamem na mest« s avtom. Ponudbe na Anton Roj«, Stična.
19296-34
Koroške brusnice
planinske (Preiselbeeren) — dnevno sveže, dobro izbran«, razpošilja po pošti aili brrovozrao od 5 kg naprej po dnevni eeoi Zeobner Henrik, trgovec, Lrbeiič«, Koroško.
19377-34
Kurja očesa
NaJboljSe aredrtv« proti kurjim očesom »OUv&n« J. mast
l
Dobtte v lekarnah, drogert j ah tU Darmvcost tvor-niM la flaraega skladišča O/v« j te m pooaredbl
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak.
Ne zahtevajte gume, temveč izrecno
„0LLA" Tropic
Triletna trpežno«t!
Pri oslabljenjn živcev
uporabljajo ekstrakt is živIjenjetvoree žleze krepk in »dravib živa« (»Kalefloid«). Ta jači živčiu eist« in krepi organizem. Ojačuje šzločevalno d^ovan vseh žlez. — Brezplačno detajlna literatura, zait vajte: Beograd, Njegoševa 5, Miloš Markovi«. , »Kalefluid« ee prodaja v lekarnah in diogerijah. t Beg. S. br. 5800/32.	571
INSEKIRAJTE
V »JUTRU«
ZAHVALA
Vsem, ki so ob bridki izgubi našega dragega soproga in očeta, gospoda
Alojzija Mašilo
sočustvovali z nami ln ga spremili na zadnji poti, poklonili krasno cvetje, izrekamo najtoplejšo zalivalo.
6523
ŽALUJOČI OSTALL
Nekaj trg. lokalov
nori zgradbi »Peglezen« na Poljanski cesti oddam za avgustov termin. Povz-ve 6« na stavbi med 8. im uro dopoldne. 19406-19
Beograjska tvrdka
išče na dobrem mestu k&-misijonaino skladišč« trikotažnega blaga z garancijo. Takojšnje ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šrfno »Trikotaža«.	19508-191
Beseda 1 Din. davek 3 Din za SUro ali dajanje na slova S Dtn. Najmanjši znesek 17 Din.
5osestva
pri Mariboru
od 3 do 250 oraJov velika prodaja Posredovalnica v Mariboru, Slovenska ulica št. 26.	19460-20
Lepe parcele
soilmčsne, v Koleziji (Ger-bičeva in Linhartova u>l.) naprodaj. Pojasnila daje K. Junman, &e4enbu'rgova ul ica.	19447-20 I
Stavbene parcele
v Vodmatu im Zeleni jaimi prodam za knjižice Meetine | hraniJmice in Kmetsk« po-sojMoice. I. Oražem. Moste	19098-20 |
ijiiiMiTi r/ rr
Beseda 90 para. davek i Din. ca SUro ali dajanje naslova 3 Din. Na] TianjSi cnMek 19 l>ti
Opremljeno sobo
oddam eoKdni osebi. Na- | &lov pove oglasni oddelek »Jutra«.	19418-33 |
Kabinet
dobro opremljen, s post rež-1 bo in razsvetljavo takoj oddam ta 300 Din mesečno | v. Knaffljovi ulici žt. 13/n.
1887*1-23 I
Prazno sobo'
veflSka, pripravna za pisar- | no ali obrt, s plinom in elektriko s 1. avgustom oddam. M. Ravtar, Stari trg 19.	19494-23 j
Opremljeno sobo
oddam gospodu oz. gospodični ervent. e hrano. — Cena zmerna. — Naslov v og'asnem odd&lku »J uitra.«
19506-23
Opremljeno sobo
e posebnim vhodom oddam bl.iim gor. koiodivora. — I Jern«jeva e. 35. 19010-23 |
Lepo sobo
v een-tm takoj oddam. — I Klavir, kif»r>ai'inica na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
19509-33 |
Separirano sobo
solmčno, parket, elektrika, oddam. Naslov v o$rlae. oddelku »Jirtra«. 19490-23 |
Opremljeno sobo
e posebnim obodom takoj oddam. Zaloška c. 3. — I Moste.	19480-23
Opremljeno sobo
z 2 posteljama, s posebnim vhodom, e souporabo kopalnice im sobico za dijaka (iirjo) nižjih ra®re-d.ov erednje šole z vso preskrbo oddfl.m takoj. — Vprašati. Miheleič. Boršt nikov trg 1.	19445-23
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. <L kot tiakarnarja Franc Jezeršek. Za Inseratnl del Je odgovoren Aloja Novak. y* * JtfabtaL