m Iib*js vssk ned«U in ItBued daily I dajn >nd Holid*ym. PRO ETO-YEAEXVm. glasilo slovenske: narodne podporne jednote irodnllkl In uprmrnlikl i.rctori. Mft7 So. Lswndalo Avo. Offtos of PsMkstloat 2057 So. Lavndalo Avo. I tUphon« Roeksrsll 4004. Cmm li«u > 15.00. ORPORACIJE ■osvajajo važne službe 0 POKAZUJEJO IMENOVA NJA ZA RAZNE SLU2BE. o »o posledice rezultata zadnjih volitev. H | g 'JST7 Chkafo, IU, pondeljek 2. februarja (Feb. 2), 1925. »» STEV.—NUMBER 27. AccspUaeo for »»Mag »t »perUI r.U of pontat« p rov Med for 1« Metk* 1105, Aet of Oct. S. 1017. aathoriiod on luno 14. 101H. \\ushington, D. C. — (Fed. ess.) — Vsa moč korporaci- im! To je Coolidge vo geslo in pro-am, ki se razvija v logično razjari ji vih imenovanjih v visoke užbe in v zadnjem napadu redsednika na moralo organizi-ine civilne službe. Danes dela kar je skušal storiti pred e-m letom, toda volilci in kongres pozabili njegov namen v raz-lrjenju kampanje in izvoljen je za en termin. Stone, bivii Morganov advo-at, se poviša od justičnega taj-ta v najvišje sodišče. Warren, advokat sladkornega usta in manipulant s finejšim >čutkom kot Harry Daugherty, ostane justični tajnik. Thomas M. Woodlock, bivši u-kdnik "Wall Street Journala", imenovan članom meddržav-trgovske komisije, kjer bodo slej bolj uslišane pritožbe rev-h železniških kompanij, kot se to zgodilo dosedaj. William E. Humphrey, najbolj azadnjaški političar v državi ^ashington, je bil izkopan iz jegovega političnega groba, v terem je ležal nekaj let, da se veČina v federalni obrtni ko-isiji bolj zanesljivo ipekla zo evmeftavanje. Humphrey je bil ajvečji« naapsdtolk fnNraAe jrtne komisije, ko ae razga-evalo nezakonito ravnanje Či-aikega mesnega monopola. Ka-ieje je zastopal parobrodne in-»rese, kadar so imeli kaj posla vlado. Progresovci, opazujoč razgri-anje imenika izbranih in cinič-o se čudeč, ako so tu katere po-tave, o katerih misli Coolldge, a jih morajo spoštovati privat-ii monopoli, se zavedajo, da bo tak odpor zaatonj. Coolidge je iremagal zahtevo poštnih delav ev za življensko mezdo, temu e pa dodal svarilo vsem depart-nentnim in birojskim načelni-;om, da morajo znižati število vojih uslužbencev. Samo bedak ie bo uganil, da se naj v tistih »rojih zniža število delavcev, ki majo nalogo, da poizvedujejo o privatnih monopolih, kaj delajo v ljudskih žepih. Civilni uslužbenci bodo molčali in obdržali »voje službe. Lansko zimo je Coolidge imenoval George Christiana, bivšega tajnika predsednika Hardin-Ra, na izpraznjeno mesto v federalni obrtni komisiji. Predsednik Huston Thompson je pričal, da je Christian poizkušal z njim govoriti o zadevi, ko je bil tajnik, kot prijatelj obtožene korporacije. Renat je prisilil Coolidga, da ga j< pustil, ko je odbor meddržavna komisije v njem spoznal človeka, ki je bil izbran, da poruš delo tega komiteja. Ravno lat kornitej bo uvažoval imenovanje Humphreyja v federalno obrtno komisijo in imenovanje Wood lf*>ka članom meddržavne trgov »k« komisije. Zgodi se lahko, da n«- l)o nobeden priporočen. Am I»ak Coolidge jih lahko imenuje Ritnicah, zaupajoč, da bo prihodnji senat bolj nazadnjaški Woodlock sa potrebuje za napihovanje železniških vrednosti Warren se potrebuje zs ursdns mnenja, ki odobne dobro delo Stone ae potrebuje v najvišjem ""iiAču, kjer aa bo končno sodi 1" o /Hezniškem grsbeitvu. Kadar bo vrednost železnic <1< »ločena na dvajset ali pet in dvajset miljard mesto na d vena j Ht miljard dolarjev, takrat Mo prejemali železničarji nižje mezde, delničarji ln bankir i »odo pa redili. FrtfM M dt-pdkov Amerika. / Coolidge daje važne služba le zastopnikom velikih korporacij. Kako terminake kupčije povzročajo oderuštvo. Spekuliranje s pšenico je podražilo kruh. Prijatelji otroške sužnosti vri-Bkajo. Psi, letala in parniki hite z zdravili v od davice napadeno mesto v Alaski. Francoski poslanik je zagotovil Coolidg*, da bodo dolgovi plačani. Po svetu., Herriot je zadovoljil socialiste s pojasnilom, zakaj je napadel Nemčijo. Storil je to na željo nemških socialistov. • Angleški finančni minister se je fino ponorčeval iz ameriške prohibicije. - Velika lakota je obiskala Irsko. DIRKA SMRTI IN ZDRAVIL V ALASKI Sani, katere vlečejo psi, eroplan in parnik nosijo serum proti davici, ki davi prebivalstvo v Nomu. Fairbanks, Alaaka, 81. jan. — Alaaka je danes pozorišče velike drame, ki se odigrava v obsegu 800 milj. Od izida te drame zavisi zdravje ali smrt stoterihV seb v Nomu na zapadnem bregu Alaske. V Nomu je pred nekaj dnevi izbruhnila epidemija dif-terije (davice) — mesto je pa brez zdravil proti tej bolezni. Dr. Welch je imel nekaj pet let amatral pi P. J. Url«* Iflft sU- , terminske kupčije povzročajo oderuštvo ZGODOVINA O NAGANJAfeHU PSENIČNIH CEN TO RAZGALJA. Farmarji ao prejeli povprečno po 65 centov za bušelj pšenice. ji m j e prestar. Vzlic temu ga je poskusil, ker sila kola lomi. Serum se je izkazal, da je še dober. Zdravnik je rešil življenje mnogim bolnikom, posebno otrokom. Ali tudi tega seruma kmalu zmanjka, bolesen pa divja dalje. Mestna uprava je poslala Jbrzoja-ven klic na pomoč'. Najbližja postaja je Nenana in i a je oddaljena 800 milj. Edino transportno sredstvo ao sani, ki ih vlečejo psi. Takoj so ae organizirale dve, tri ekapedicije s psi in sanmi ter se podale na dolgo pot s serumom. Prva ekapedi-cija, oziroma en sam človek in četa psov je naredila 860 milj v 46 urah, nakar so psi obležali ka? kor crknjeni. Znano je, da vzame pae najmanj devet dni, predno narede 800 milj dolgo pot čez snežene hribe in doline ii Nena-ne v Nome. V tem času je pa treba počivati ali premeniti pse. Ker zdravil, ki jih nosijo psi, še ne bo tako kmalu na mesto, se je tukajšnji letalec Roy Darllng od-očil, da ponese serum na ero-planu. Letalec se do tega momenta še ni dvignil v zrak, ker je vreme zelo neugodno za polet. Nome, Alssks, 81. jan. — Prebivalci tega mesta so včeraj poslali brezžičnim potom obupen klic na Ameriko za pomoč. "Pomagajte hitro! Pošljite zdravila po zraku, parnik u, kakor morete, toda pošljite brž! Nam nI za.od-rastle in starce, nam je za otroke, ki umirajo. Recite nam otroke!" se glasi klic. Danes je prišla vest, da pri haja parnik iz Seattla z zdravili. Vsak čas pa morda pride letalec iz Fsirbenkss DOBRO JE IGRAL ELIZO. New York. — Jos. Petem Je zamudil čbln, ki prevaža pasažir je v Jereey. Ni ps dolgo pomlš-Ijal. Zaletel se je po bregu in v enem velikem skoku je bil čez ograjo in priletel ja na veliko ploščo ledu na vodi, katero ja veslal za čolnom. Ko ja bil že blizu čolna, je skočil drugič, toda čoln je bil že predaleč in Peters je obsedel ns drugi ledeni ploči. Sa par krat js skočil s ploče ns pločo, dokler gs ni dohitel drugi čoln, ki ga je vzel v BaUsvue. Tam so gs peljali k zdravniku, ds ga preišče in dožene, is kakega vzroka je ieral Eliso v Chicago, III. — Špekulantje ao nagnali ceno pšenici in s tem ne veda podražili kruh. Dosegli .so, za kar so se pripravljali še od lani. Cena za bušelj pšenice je prekoračila dva dolarja in špekulantje se pripravljajo, da jo na-ženejo na dva dolarja in pol. Koliko so pa prejeli farmarji, ko so v jeseni prodali pšenico? Lahko se reče^da so farmarji prodali precejšnjo večino pridelka povprečno po pet in šestdeset centov bušelj. Več ko osemdeset odstotkov farmarjev je moralo s pšenico takoj na trg, ko je bila omlatena. Odkar je pšenica iz-gnila v skladiščih in žitnih špekulantov, prekupčevalcev in trgovcev na debelo, se je cena več ko potrojila. Tisti, ki jo je pridela), je oral, sejal, žel, mlatil in vozil pšenico v žitnice, ni prejel niti tretjine od cene, ki jo zdaj kvotira borza za pšenico. Zdaj lahko farmarji saj malo spoznajo,'kako Izgleda tista pomoč farmarjem, ki so jim jo obljublje-vali v volilni kampanji. Kako se je to' izvršilo. Termin ske kupčije na borzi so največje zlo, kajti na eni strani podražu jejo živež ljuastvu, na drugi strani pa povzročajo, da farmarji ne dobe skoraj nič za svoje pri delks. N "Priprave za povišanje pšenlč-oa cene so pričele le lani. Ustanovila se je Grain Market kompanija. Vsak, kdo pozna le abecedo kapitalističnega gospodarskega sistema, je lahko spoznal, da se ta žitna kompanija nI ustanovila da bo ljudstvo dobivalo kruh bolj po ceni in farmarji višjo ceno za ifcito. Namen takih kompanij je povišati profit delničarjem, ki vorijo ali laatujejo družbo, in odreti konzumente in producente. Cena je takoj pričela plezati navzgor. Ampak zelo počasi in previdno, tako da nI bila visoka, ko so farmarji postavili pšenico na trg. Ko je pšenica zapustila farme, je prišel šele pravi udarec. V začetku novembra se bile vo-itve končane, pšenica je bila v rokah špekulantov in cena je pričela plezati hitreje navzgor. In večinoma so se vršile terminske kupčije, prav malo pšenice se je prodalo takoj za gotovino. Te kupčije so se vršile na umeten način. Dnevniki so poročali o velikih množinah pšenice, ki se je prodala V tujezemstvo. Kdor pozna navlhanost špekulantov in njih poteze, razume, da se redkokdaj tako naznanjene kupčije izvrše. Z drugimi besedami to pomeni, da pšenica ni odšla v tujezemstvo, ampak ja ostala lepo v žitnici. Kdor ss zanima za take kupčije, pogleda v poročilo o Izvozu pšenice. In ko jih je dobrb pregledal, je spoznal, da ni odšla tista velika množina pšenice v tujezemstvo, o kateri so dnevniki poročali, da je bila prodana. Nekateri špekulantje izjavljajo v dnevnikih, da Rusijs kupuje velike množine pšenice. To je navihana poteza špekulantov Rusijs ns igra velike vloge na žitnem trgu, odkar ja izbruhnila svetovna vojna. V vojnem Času ni mogla Iz raznih vzrokov izvažati pšenice, po letu 1918 jo pa vsakemu znano, ki se je količkaj brigal za gospodarske raza po svetu, ds Rusijs nI igrale nobene vloge pri žitnih kupčijah. Izvoz pšenice is Kanade in Združenih držav doaedaj nikakor ne opravičuje teh cen. In če prihodnjih mesecih ne Izvsaijo izredno velikih množin pšenice v Evropo, tedaj bo severni dal A-merike imel ogromen prebitek v pšenici. Kaj bo sledilo ps lahko vsakdo ugane. Cena pšenici bo pričala padati in ko bodo farmar-jI v jeseni pripeljali novo pšsei- "VSE PLAČAMO", PRA-|J VI FRAN. POSLANIK Nljvl francoski diplomat je dejal •b prihodu v Washington, da bo Francija plačala dolgove. ■ i \Vashington, D. C. — Emile Da^thsner, novi francoski poslanik, je prišel v VVashington zadnji petek in takoj posetil Belo hišo, kjer je predložil predsedniku Coolidgu poverilnlco. Obenem ja zagotovil Coolidga, da bo Francija plačala svoje vojne dolgove Ameriki. Coolidge je odgovoril poslaniku, da pravo prijateljstvo med državami sloni na sporazumijenju in sporazumlje-nje je tam, kjer so vsi računi poravnani. Da li je poslanik prinesel kakšne pogoje svoje vlade ali načrt, kako in kdaj misli Francija plačati dolg, še ni znano. prijatelji 0t-i roške sužnosti vriskajo Churchill m i« ponorčeval iz MMfiik« prshlkltljt Angleški minister je nspil zdrav-nieo odhajajočemu poslaniku Kelloggu, rekoč: "Mi Imamo vsaj nekaj avobode." I*ondon, 31. jan. — Oficijelna Anglija se je sinoči poslovila od ameriškega poslanika Kellogga, ki kmalu odide v Washington, kjer prevzame posle državnega tajnika. Prirejena je bila pošlo-vilna večerja, pri kateri so sedeli pekateri angleški minlatri, ImrfaleH. poslaniki Belgije, Franci ie in Italije ter mnogi pro-rainentnl uradniki. {Finančni minister Churchill je na,HI zdravico Kelloggu. pri tem pa je s sarkastičnimi besedami priložil gorko klofuto ameriški prohibiciji. Dejal je poslanikom: Upamo, da poveste vašim rojakom onkraj morja, da mi v Angliji, čeprav smo dedna monarhija, uživamo gotovo mero osebne svobode." • Po teh besedah je Churchill pogledal po mizi, na kateri ao stale steklenice z vinom in raznimi finimi likerji. MOGOČE JE NJIH VRISKA NJE PREZGODAJ? Tajnik Amerišk*,delavske federacije še nI iagubil upanja. VVaahlngton. D. C. — Otroško delo ne bo še letoa odpravljeno v ameriških Industrijah. Dvajseti amendment k ustavi je bil poražen v trinajst drŽavah v eni ali pa v obeh zbornicah. Sest in trideset legialatur od osem in štirideset mora sprejeti amendment, da postane del ustave. Do-sdaj sta samo državi Kalifornija in Arkanaas sprejeli amendment. Kampanja proti amend-mentu, za katero so dali denar bombažni baroni in izkoriščevalci otroške delovne moči, je bila precej uapešna. Skoraj vsaka bizniška skupina ali nazadnjaška skupina srednjega stanu se je pridružila podpornikom otroške ga dela. Dve nazadnjaški far-marski organizaciji — National Grange in American Farni Bu-reau Federation. Res je, da legislature lahko spgemene svoje zaključke š« \ tem letu ali v prihodnjem. Vaa ka legislatura, ki sprejme a-mendment, ni napravila definiti venega zaključka in vprašanje je še vedno pred njo. Ampak laž-njiva In napol lažnjiva propa ganda, ki so jo vršili bombažni baroni pod plaščem "Farmere' States Rights League, Inc." > TroyJu, N. C., ki seveda ni far marska organizacija, z oglaai \ furmanskih listih po vs| Uešeli- SENATOR NORRIS^NOČE BITI, V KONFERENČNEM ODSEKU. Ko ss vrns predloga v senat, prične zopet z opozicijo. Waahlngton, D. C — Senator Norrls, ki ss šs vedno trudi, da Underwoodova predloga gleda Muscle Shoalsa ne postane zakon, je odklonil biti član senatnega konferenčnega odseka. Senat je namreč fmenoval senatorje Norrisa, McNarryja in Smitha konferenčnikom s 86 proti 88 glaaovi. Vsi trije senatorji so odklonili. Zdsj so bili mesto njih I-menovani senatorji Keyes, Mc-Kinley in Kcndrick. Senator Kendrick je nasprotnik Under-woodove predloge. Kakor hitro prejme senat poročilo konferenčnega odseka, bo senator Norrls pričel z bojem. Podpiralo ga bo najmanj ducat senatorjev, ki menijo, da naj vlada obratuje t to izredno važno podjetje. Norrls bo lahko vodU obstrukcijo proti predlogi, ki hoče oddati podjetje privatnim interesom v najem za petdeset let. TRGOVSKI POMOČNIKI SE ORGANIZIRAJO. Psssalr, N. J. — Ameriška delsvska federacija organizira trgovske pomočnike v trgovinah ns drobno, ds izvojujsjo krajši delovni čas ia boljšo mezdo. Or iranizator J. Moore vrši organiza-torično delo. Veliko farmarjev bo zlazlo v dolgove, drugi bodo prišli na kant, tretji bodo stradali ln varčevali na vseh krajih, da prebijejo lato'In plačajo saj obresti od svojih dolgov, Vse pripovedke špekulantov, Čuja tudi sprejem amendmenta v bodočnosti. Ssnstor Wadsworth ic New Vorka, ki je vodja prijateljev ln zagovornikov otroške sužnosti, je od samsga vaaelja podal iija-vo v listih, da je amendment odložen. Ameriška delavska federacija je odgovorila na to. sena-torjevo vriskanje. V njenem I-menu je spregovoril njen tajnik Morrjaon. On pravi, da bo a-mendment kljub temu sprejet, ker bodo legislature še enkrat uvaževale vprašanje in sprejele drugačen zaključek. On pravi; "V državah, ki so pod vrela n >-ugodno akcijo, je bila že organizirana močna kampanja." Nato nadaljuje tajnik, da so podjetniki, ki zaposljujejo otroke, šli s finančno podporo do skrajne meja. Položaj je tak, da zahteva kongres preiskavo. Bitka šele pripenja. Ako se prijatelji združijo, tedaj bodo otroci osvobojeni sedanje industrijske fMiinoeti. Preiskava, ki jo je uvedel de> lavskl list "Lebor", pokacujo, da Ja organizacija Farmers' States Rights I^aague" navadna slamnata orgsnizacija, katere predsednik js blagajnik bombažne banke, podpredsednik Je uradnik v velikem bombažnem skladišču, njen ustsnovltelj je pa David Clark, skozi več lat parlamentarni zakulisnlk ln vežar, ki je nastopal tudi tleti človek, ki Je pričal s propagando, da so bili raz-veljaven! federalni postavi, ki sta imela varovati otroke. Clark trdi, da ni ras, ds js Jsff l'sl-mer, ki piše oglase sa liste, ki so bili mastno plačani, njegov uslu-žbsnec Clark Publlshlng kompanije. Clark in Palmer nočeta povedati, kje ata dobil* denar za propagando, ampak sta ls pristaja, da člani njune lige plačujsjo prispevke. Morrison sahteva, da ss uvede kongresna preiskava tako hitro, kot Ja mogoča, da ss tako ustvari podlaga, da leglslaturs, ki so se izrekle proti sm*fidm#ntu, šs HERRIOT ZAD0V0-■ LJIL SOCIALISTE Fruncoskl premljer je povedal, da socijallatam v Nemčiji na ljubo mora biti oater napram sedanji nemški vladi. Pariz. 31. jan. — Francoaki so-ctjalisti so se zadovoljili, ko jim je Herriot pojasnil, kaj poipent njegova najnovejša taktika napram Nemčiji. Horriotov najmd na vojno pripravljanje v Nemčiji je akoraj strmoglavil njegovo vlado zadnji četrtek. Socialisti so bili skrajno nezadovoljni in takoj so sklenili, da takih reakci-jonaruih deklaracij ne bodo podpirali. Socialiste je najbolj jezilo to, ker so reakcljonarjl na desnici vneto aplavdirali pri vsaki Herriotovl baaedl v zbornici. Ko so socialisti poklicali Her-riota, naj pojasni, kaj pomeni njegov govor proti Nemčiji, je p emijer povedal socialistom, da so ga nemški socialisti naprosili, naj Francija ne kaže nobene milosti napram sedanji monarhi-stični vladi v Nemčiji. Nemški socialisti so prspričani, da bo stališče Lutherjeve vlade kmalu omajano kakor hitro Francija javno pokašfc, da prav nič ns zaupa novi nemški vladi. Herriot ja ustregel nemškim socialistom — in to Ja vzrok, da je zaenkrat vzel v roke 1'otnc a rojev lopar In a nJim lopnil po pm-skem militarizmu. To se zgodi še večkrat, dokler bo v Berlinu sedela monarhiitična vlada. Socialisti so bili zadovoljni s tem pojasnilom, nakar so ovrgli svoj prejšnji sklop in glasovali za zaupnico, za katero so glasovali tudi vsi desničarji do zadnjega poslanca, sploh vsa zbornica, Izvsemšl komunistov, ki na-čeloma vwino glasujejo proU ^ftojK * * • ' Da II ja Herriot govoril ras. nico sli je socialista samo po> tegnll, je šs vprašanje, katerega morajo francoski socialisti sami rešiti. Irska v pulth velike lakote Irce ogroža katastrofa, kakršna js bile I. IKHli letina ja bila slaba in kuriva zmanjkuje. Dublln. 81. Jan. —'Velika lakota preti Irskemu ljudstvu, posebno v zapadnem dslu Svobodno države. Poplava, ki so uničils krompir — brez mslegs sdln^ hrano revnega Irskega kmeta — ih sploh slaba letina v vseh ostrih Je povzročila pomanjkanja živil In kuriva. Ljudje stradajo In prezebajo. Vlada je začela organizirati pomožno akcijo, 16,00 aa loto, $2.aa pol l*u in $1M sa tri moM«»| Chicafo In Ciccro $6.50 na teto, $32S is pol IfU, $1.66 ta tri meirri, ta ta iaoteoMm*tv<> $6.00. NmIot n vw, kar iaa »tik s ^PROSVETA" 2657-59 So. U«rndale Atmhi. rblrago. ll)ino»«. MTHE ENLIGHTENMENTW OrgM »r tli« SlovMic ^fatioaal BeoafU Sod*?. , 0«md In tke Slaveaie Natioaal BdefU Soriotr AeteUn-Čke cvrli, da bo dišalo v pennsil-vanake griče, putke pa nam bodo nesle tn jajčka bomo spravili v kleti do jeseni, ker takrat ao po 75c, spomladi pa le po kvo-dru ducat. To je del farnjarjevlh opravkov, ki se je rešil dela v tovarni sli rudniku, se nekoliko o-samoavojll ln dela isse šest mesecev, drugih šeat pa počiva čez zimo. Pač siromak, kdor al ne mo^p pomagati. Vem, da no po rudarskih naselbinah prav rediti da dočakajo 70 let, ker vsakemu •e prej kaj pripoti, ali sa ubije ali zaduši plin. Po farmah človek vidi dosti starčkov, torej je jasno, kje je varnejše in boljše življenje. Zato pa se toliko Mudi pomaga it rudniških naselbin na kmete, Če al le more. Moj mot aa primer ni nikoli kopal črnega ne < i «ga, pa je vendar želel biti sam svoj gospodar, ker prej mu je bilo treba delati, kakor so drogi hoteli. Tudi v primeri s meščanom, ki ■■■■■I ima hišo in sluti v tovarni, je po 25 rabljev predujma. Denar mu žkemu delavcu, ako je kriza v deželi. Sploh pa, komur se priljubj življenje na kmetih, boljšega dobiti ne more, ako je farma prosta dolgov, ter ima $oleg tega še potrebno za stroje in v novejših časih za avtomobil, ni se mu treba jeziti nad prodajalcem, ki poljubno zvišuje cene potrebščinam v mestu. Za dopisovalko je priporočljivo, da se znaša nad tistim, ki je kriv njenih neuspehov na farmi, ki jo je napeljal, da je kupila svet, kateri ni bil-primeren za farmo in je tako prišlo nezadovoljstvo. Treba je prvič dob/o premisliti, ne hitro se nagnati na kako stvar, Čez kratek Čas pa gledati, da se zopet proda in kupi kaj drugega. — Mre. K. L* Moker. Milvvaukce, Wia. — Naznanjam Slovencem iz M}lwaukee in okolice, da bo društvo Št. 6 J, P. Z. S. priredilo maškaradno veselico v S. S. Tum dvorani. Cisti dobiček je namenjen za Slovenski dom. Vsled tega poživljam rojake, da se ftolnoštevilno udeležijo prireditve, da skupno počaatimo imenovano društvo, ki nam je jasno pokazalo, ako hočemo napredek pri Slovenskem domu, da ga moramo finančno podpirati. Vrlo društvo je pod-vzelo hvalevredni korak v prid domu, za kar po vsej pravici zasluži priznanje in posnemanje. Moja želja je, da bi tudi druga društva delovala v tem smislu ter prirejala v/jselice v prid S. I), ter vodila agitacijo med svojimi člani za podpisa van i e obvez nic, kajti ako hočemo, da bo organizacija doma storila večje k rake za uresničenje ideje, mora biti podpisanih zadostno število ■(■■■I Nekateri rojaki se izgovarjajo in so podpisali na obveznice, da šifer so za Slovenski dom, a da prej ne podpišejo ničesar, dokler ne bo organizacija bolje napredovala. Ti ljudje se mi zde po-dobni človeku, ki je šel k čevljarju, da mu naredi čevlje brez usnja. Tudi organizacija za Slovenski dom ne bo nikdar na boljšem stališču, dokler se ji ne zagotovi potrebni denar ■Torek vso na maškaradno ve- To je bila za šaljppina prava rešit«*. Navdu.Vni m&denlč " se j* pripravljal na potovanje in je pel, ds je bflo Vpelje. Vsi so »e čutili njegovemu silnemu glasu in mu prigovarjali, naj gre v pevsko šolo, da si izpopolni glas. Saljttpin je razumel to želj<> jih prijateljev, a naglašal je vedno, da za obiskovanje pevske šole inima potrebnih sredstev. V Ku-zanju pa je dežna! za Saljapina tudi neki «loviti profesor petja. Pozval ga je k sebi in mu dejal, naj mu kaj zapoje, ftalj&pin je zapel arijo Valentina iz "Fau-sta". Ko je^pd celo mesto, je profesor ves navdušen vzkliknil: Vi ste moj učenec!" Saljapin je nato zapustil svoj operni ansambel, dobil je državno podporo in se nato šolal, šolal... 2e kot napol izšolan pevec je Saljapin pel razne težke operne partije z velikim uspehom. Kot orjaškemu pevcu pa so mu kmalu zadišali dolarji in zato je odšel že leta 1908. prvič v Ameriko, odkoder se je vrnil slaven in bogat preko evropskega zapada v svojo domovino. In sedaj se nahaja zopet na a-meriški turneji. -i- selico dne 7. februarja. Za Slo-Venski dom. — Jee \ idnušTj tej. m Preteklo je gotovo te dvajset let, odkar je Saljapin, slaVnl ruski basist, s svojim divnfra gla som in s svojo umetnostjo pri dobil zase ves kulturni svet. U-metnik je Izredno privlačna sila In kjerkoli so pojavi, so gledali tke ln koncertne dvorane pretesne, da bi sprejele vase ogromno Število onih, ki bi hoteli sliša ti slavnega pevca. Tudi Salja-pin je iivel, kakor vsi drugI u-metniki, Izprva zelo bedno ln je, kakor njegov prijatelj Maksim Gorki, prišel iz nižin tlvljenja na višek. Saljapinov oče je poalal svojega sina v neko pisarno, da se Um izuri v pisarniških opravilih. Mladeniču pa alužba ni ugajala. Kmalu je pobegnil in se pridru-tU nekemu ruskemu optrnemu ansamblu. Njegov prvi Javni nastop bega nazaj v leto 1890. Takrat je pel Saljsfrin kot korist v neki opereti. Ne odru je komaj stal, kajti od ailnega razburjenja so se mu šibile noge in trenje roke. Trema je znan« tflefoališk » Mesen, ki popade vTsačetku vsakega umetnika. Izjeme so zelo redke. Nato je fialjapin potoval s svojimi tovariši od mesta do mesta. Društvena blagajna pa je bila vedno prašna, kajti ravnateljstvo je skrbelo najpkej za svoj lep in šele na koncu so prišli na vrsto ubogi pevci. Naš ha alat je zapadel v veliko bedo. Moral ae je za nekaj časa sploh u-maknitl is gledališkega tlvljenja. da si kot postretček sluti svoj vsakdanji kruh. Takrat je upal navadno pod vedrim nebom ali v kaki šupi in se zadovoljil z borno hrano, . Tako je pretrdo nekaj črnih let, poten ps je nastopil preobrat. Nekega dne je pevec prejel mojem mnenju farmar ta W sled. Koliko je odvetnikov v Sloveniji. Odvetniška zbornica ima sedaj 191 članov in sicer: v Ljubljani 66, v Mariboru 30, v Ptuju 11, v Murski Soboti 9, v Novem mestu 7, v Dolnji Lendavi 5, Brežicah, Kamniku, Kočevju, Konjicah, Kranju, Krškem, Radovljici in v Slovenski Bistrici po 8, v Laškem, pri sv. Lenart*! Slovenskih goricah, v Ljutomeru, Ormožu, Slovenjgradcu in v Šmarju pri Jelšah po 2, v Cešnji-cah pri Moravčah, Črnomlju, Gornji Radgoni, Kozjem, Litiji, Metliki, Rogatcu, Sevnici, Škof j i Loki in v Šoštanju po 1 član«. V preteklem letu je število ovetni-kov v Sloveniji naraslo za štiri. Potar v Dol. Lendavi. V noči od 9. na 10. jan. je na doeedaj nepojasnjen način izbruhnil po-*ar v gospodarskem poslopju po-JStlOki Ljudovika Majzlja v Dol. Lendavi In mu vpepeltl gospodarsko poslopje, živinsko kr mo, votove in drugo orodje. Med požarom se je zadušila v hlevu ena krava, dočim Je davčni kon-trolor Dragotin Ceplak rešil po-gorelcu dva konja is goreče«* hleva in tako preprečil še vet Jo škodo. Majzelj. ki ni bil zavarovan proti poiaru, ima okoli 50,000 Din škode. K sreči ni bilo vetrovno vreme, sicer bi se ogenj gotovo razširil tudi na posebna poslopja. Aretacija morilce Mlakarj Poročali smo te o grozovitem u-moru. ki se Je izvršil v Spodnji novi vsai pri Slovenski Bistrici. Alkoholik Simon Mlakar, bivši posestnik na Zgornji Poinkavi, j« umoril svojo leno in jo nato še obeeil t,, potem izginil. Doslej se je potikal, te dni pa so ga is-slSdlll v bližini Podčetrika in ga okrožne- Velika tatvina *a Vranskem Vlomilska drfefb*. lri se poti** oh štajersko - kranjskih lobmejnih krajih, je .vlomila v trgovino Ivana Lavriča na Vranskem, Vlomilci so odpeljali nad 600 metrov raznega blaga za moške in ženske obleko in perilo, precej .u-kanca in tobaka ter srebrno žepno uro v skupni vrednosti n . i 20,000 Din. Tatovi sp šli z ukradenim blagom najbrže preko meje. "' ' * •'P' Smrtna bosa. V Ljubljani je ufcrl lastnik zavoda za plakatiranje Franc Perdan. Zadela ga je kap. — V ljubljanskem Mestnem domu je umrla Marija Flor-jančič, roj. Roš, soproga poklicnega gasilca ter mati znane ga. silske družine. — Na Treh kraljev dan je umrl v Vitsnju Rudolf Koser, upokojeni nadučitelj. Občinski odbor v Grosupljem je razpuščen. Za regent* je izstavljen Rus, gostilničar in po-sestnik, kateremu /e prideljen tudi sosvet Klerikalni dosedanji župan je hotel podkupiti ž denarjem uradnika v neki svoji sporni zadevi sebi v prilog. Zadeva jc izročena državnemu pravdni-štvu. ' " ^ * f" Električni tek ga je nbil. Kakor nam javljajo z Višnje gore, sta šla dne 5. t. m. vnuk tamkajšnje posestnice M. Groznik in slučajno na počitnicah bivajoči IS letni sorodnik iz Zaloga na kozolec po krmo za živino. Na kozolec je bila Šer~od mlatve napeljana elektrika. Sorodnik je prijel žice In pritisnil eno ob drugo ter se je vsled močnega toka zgrudil takoj mrtev na tla. Neopravičljiva brezbrižnost je povzročila smrt mladega človeka. Nemarnost staršev. V Limbu-šu pri Mariboru se je te dni zadušil 41etni sinček zakoncev Franca in Pavline Ceh, ki sta odšla na obiak ter pustila doma v sobi pri štedilniku samega otroka. Na štedilniku, kjer je še tlel ogenj, pa je bilo nekaj smolnic suknja, kar je začelo tleti in proizvajati tak dim, da se je otrok onesvestil. Prepeljali so ga sicer takoj v bolpico, kjer pa se je že po par urah zadušil. Aretacija dveh nevarnih vlomilcev. Pred nekaj dnevi sta bila v Linči vasi na Koroškem aretirana zloglasna vlomilca in tatova, brata Anton in Alojzij An-žur iz Sp. Zadobrave pri Ljubljani. Na vesti imata veliko število vlomov in tatvin, ki sta jih izvršila v raznih trgovinah v družbi Petra Princa iz Doba pri Ljubljani, ki 2e dalje časa sedi v zaporih v Celovcu. Ukradeno blago so vBi trije običajno spravljali čez mejo in ga tag> razpečavali. Vlomili so tudi po razhih vaseh in trgih v Avstriji. Vs! trije bodo sedaj prepeljani v Jugoslavijo. Antona iščejo varnostne oblasti že dve leti, odkar je ubežal iz zaporov. Ponesrečen dijsk. Na potu iz Sorioe v Bohinj je v sdrski planini težko ponesrečU učiteljišč nik tretjega letnika. Lojze Primožič. Na zledeneli poti, ki visi proti Bohinju, mu je spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da ni je zlomfl roko ravno na onem tnc-stu, kjer so mu jo lansko 16to Italijani prestrelUI. Primožič *c zdravi v bolnici. Umrli v Ljubljani.—Fran Mu-6ič, dninarčin sin, 4 leta. — Muri ja Petkovšek, mestna uboga, 63 let. — Marija Florjančič, ko-vačeva žena, 62 let. — ftan Šeligo, invalid, 34 let. — Josip Sufi-taršič, kočarjev sin, 15 mesecev. — Ivan V klic, delavec, 48 let. -Anton Ruper, uradnik) 41 let. IZ PRIMMJA Ifltfai Ivana Cankarja med ha U jani. Poročali smo te, da Je pre-vel na italijanski jezik Cankar jevega "Hlapca Jerneja" prof. Iiorcnsoni, ki je dovršil tudi prevod "Kralja na Betajnovi". Prvi spis je začel z novim letom izhajati v italijanskem republikanskem listu "Voce di Gorizia". Prvo delo izide v kratkem tudi prevedeno od Ivana Regenta v knji-Italijanski profesor Pfleger. ki jo prestavil v italijanščino fPodobe is saOj" in "Pohujšanje v dolini Šentflorjanaki" je imel prosi« dni predavanje o Cankarju na ljudski univerzi v Trstu. Polagoma torej alovendca kultura vendarle prodira tudi med naše sosede. Politična preganjanj m Goriškem. Goriška politična oblast je zafeela na vae kriplje pritiskati na protifašistovski žlvelj vdeše-U. V stanovanjih znanih nasprotnikov sedanjega rsftima se vršijo [EK.2. IVSIE Ift^ ——*^ % (Federated Preea.) PR O S S E T. 1 • i jvtoobroČl t unijsko ko n« trga/ „ o. — Gumijasti obroči K'pri avtomobilih (tires), plujejo v tovarni v Car-lITso prvi v Ameriki, ki 1-unijsko znamko. Tovarna .dolgem boju končno popol-Ijnijonizirana, ko je Tus-| and Rubber Co. podpisa- ibo z unijo. (»Uvbinskih delavcev v Cin-^m ctanatiju. jniati 6. — Tukajšnje u-[Btavbinakih delavcev so ile i delodajalci novo mezd-dbo. Pteče, ki jih določa |za prihodnjih trinajst E so sledeče: tesarji, sa-liSki strojevodje, latičarji, tj pri železnih stavbah, vo-ličarji, strehokrovci, prt-vak i parnih cevi in delav-Timajo opraviti z železnimi kiti, po $1.25 na uro; ne-drugi delavci po $1, no-lalte 921/zC, pomagači pa ivske vesti iz Clevelanda. veland, O. — Delavske stro-unije v Clevelandu zdaj Wo 72,000 članov. Članstvo fminulem letu porastlo %a 14 ■tov. * .jposelnost je še velika. V "l924 je bilo 115.000 neorga-iih delavcev zš delo v po-valnicah American Plan in 200,000 prosilcev v dr-in mestnih posredovalni-Prve so preskrbele delo , druge pa 55,000 prosilcem. ..skarska in latiČarska unija [odglasovali za pet dni dela v toda večina stavbinskih s zaključila, da 44-urno de-dnu ostane še eno leto. Ijilniška družba delavskih j "The Federation Savings & Associdtion", je v prejš-letu pomnošila svoje pre Lje od $132,000 na 800,000 L, ovita stavka pogrebniškifc šoferjev. Louis. — Unija pogrebni šoferjev v St. Louisu je i teden stavkala štiri dni za nik v Montani preiskaval zadevo in da se je ob času konvencije demokratične stranke v mesecu juniju govorilo v New Yorku, da se Wheeler takoj obtoži v Dis-trijttu Kolumbije, da je kriv zarote. \ Demokratični in progresivni senatorji, ki so bili navzoči pri izpraševanju Stona, so pričeli občutiti, da se je Stone pridružil Daughertjrjevemu poizkusu za diskreditiranje senatorja Whee-er ja, četudi je Stone pošten. Dis-triktni pravdnik Slattery iz Mon-tane je v pismu na Stona označil poročilo BorahoviKa odseka kot "beljenje". DUHOBORCI SE NAMERAVA-JQ VRNITI V RUSIJO. V tem oziru se vršeže pogajanja. New York, N. Y, — 20,000 duhoborcev, ki žive v Kanadi, se pogaja z Rusijo zaradi sveta v Ukrajini ali Sibiriji, da se lahko vrnejo v deželo svojih očetov, pravi M. G. Verigen, zastopnik duhoborcev na svojem povratku in konferiFanju z ruskim zastopnikom, Nikolaj Jazikovom. Verigen pravi, da hočejo duhoborci zapustiti Kanado zaradi ostre klime. Polovica duhoborcev je nastanjena v koloniji Brilliant v Britski Kolumbiji, drugi pa žive raztreseno v provincah Saska-tehevan, Manitoba in Alberta. Verigen prebiva v Buchananu, Sask., kjer ^so nastanjeni neodvisni duhoborcf, ki priznajo privatno lastnino. Verigen organi-ira polzadrugo med duhoborci, ti kupuje življenske potrebščine za duhoborce po cenah v trgovini na debelo. On računi, ko se njegovi organisaciji pridruži deset tisoč oseb, tedaj se Življenski stroški znižajo za petdeset odstotkov. Osnuje se tudi zadruga, ki bo postavljala produkte na trg. * Verigen pravi, da ruska vlada zahteva, da sama kontrolira Šolo. Duhoborci pa zahtevajo kontrolo nad duhobfcrskimi šolami zase. Ruska vlada jim dovoljuje popolno versko svobodo. Ruska vlada dalje pričakuje, ako sf duhoborcf naselijo v Rusiji, da so pripravljeni služiti v slučaju vojne kot nebojevniki, akoravno •■■■i. —Bekta želi' da Popolnoma opro-&vo dela ob nedeljah. Zma- &ena vojaške službe, je. Pogrebi-se bodo odslej Verigen trdl> ^ je bila Kana-Qi le ob delavnikih. napram duhoborcem zelo go- • ...... « - I stoljubna. Ampak zadnja štiri pin je plačal $25 za sedež v |eta|0 ge r&2mere v Kanadi tako izpremenile, da se farmarji v za- Glasba je del človeške izobrazbe. Tudi zelo vpliva na človeško zdravje. Radi tega bi Jo moral povspešiti vsakdo, kdor IJnM zdrav razvoj človeštva. Kadar smo otožni, se čutimo kot bi bili bolni. Nekaj je v naših organih kar nas napravlja o-tožne. Za otožnost pa še nisem čul, da bi se dobila zdravila. Go» tovo pa je, ako ču jemo lepo v brano godbo, nam ista prežene otožnost in se zc^et Čutimo zdrave. Zdravniki priporočajo večkrat svojim pacientom* da večkrat o-biskujejo prostore, kjer se jim 'nudi lepa godba. I Ni potrebno veliko povdarjatl, da je glasbena izobsazba danes potr.-i.na za vsakogar, ki ljubi človeško družbo. svoji lastni operi. [izpremenile, da se farmarji v zaton, Mass. — Fedor Salja- padni Kanadi komaj preživljajo. Klavni basist čikaške opere, I Ako se razmere ne obrnejo na 1 v petek zvečer primoran fcoljše, bo od 80 do 66 odstotkov iti |25 za dva sedeža v loži farmarjev, vštevši duhoborce, enom, da bo njegov pri ja- prisiljenih zapustiti farme. Na Jsal opero njegove družbe. I tisoče farmarjev je že odpotova-je Saljapin zahteval vstopni- lo v mesta ali so pa sprejeli delo | dobil odgovor, da so Vse | pri bogatih farmarjih. Žitne cene ne. edino Špekulanti imajo v letu 1924 so bile ddbre. Ampak ka j vstopnic, ki pa stanejo I mnogim je selnce s svojimi peko-Saljapin je bil zadovoljen. čimi žarki pokvarilo žito, drugim --i-< I pa mraz. V prejšnjih letih, ko je Ifi dobe splošno volilno pra- bilo žito dobro, so bile cene niz-vico. n . * ke. Tako opisuje Verigen razme- ro.'U. jan. — Predloga re v Kanadi. ' , Ine volilne pravice, katero je Duhoborski farmarji lastuje-ložila vlada parlamentu, bo jo svoje lastne žitnice, elevator-'jeta Še to dni. Pretfloga do- je in mline. Verigen meni, ako se ■ «l<'i vsak moški, ki je star 30 J duhoborci vrnejo* v Rusijo, bi - " 1 lahko učili domačine modernega poljedelstva. Dozdaj ni rusks vlada dovolila zadosti Sveta na 'osebo v predlagani duhoborski koloniji, da bi se lahko svet obde-■ loval z modernimi stroji dobička-SOTISLOVJA SO ZE TUKAJ, nosno. Troški za moderne stroje . _L in transportacijo so previsoki, da Ktor VValsh se ne da zlepa «e duhoborcem ' ■■ ugnati. hen koa zemlje. Defcgacija, ki je * bila v Rusiji, da si ogleda svet, ingten, D. C. (Federated nI MIs^v Sibiriji. F - Dne 28. januarja ni da se dobi dober wet v JtdWM- IjuHtični tajnik Enim j n stičnim odeekom po- M. O. Verigen ni « zamehja rokov za oživljenje po- U s PjJjrJ^^ M«^ f> nja proti senatorju 1M**. & « Montane, razen da je rJ-kl J^^bU |oiubljen s njimi v grob. ■ Ali se izplača študirati glaabo^ — Da. Kot Še prej omenjeno, glasba je duševno in telesno potrebna vsakomur. So pa tudi ljudje s dobrimi talenti in s potrebno izobrazbo, koji zaslužijo s pi-in a vglasbitvijo istih, več kot najvišji uradnik Združenih držav. V dokaz naj navadam nekoliko ^eriskih komponistov in pesnikoT Seveda to velja za Ameriko in ameriški duh. Slovenci pri tem ne pridemo veliko v poštev, ker smo premali po Številu. Sicer je pa naša mladina vzgojena v ameriškem duhu. • »v&. • v " * * Irvin Berlin je komponiral "A-leksander'8 Ragtime Band" sa ko jo Je prejel $40,000, brez drugih imenitnih skladb, koje je u-glasbll. .< ' ' * Jaek Mahony, je spisal pesem pod imenom "When You Wor« a Tultp and I Wote a Rose", prsjel je i prvim pogojem denarno nakaznice za $2,000, šest mesecev pozneje je pa prejel še $4.000. Po njegovi izjavi je spisal omenjeno pesem v dvajeeittt minutah. Per-cy Wenrich, ko* Jt pa pesem vglasbil, je prejel ravno tolika vsoto. Skoraj vsakomur znana pee«i "Sweet Adeline", ki jo je skem-poniral Dick Girard (sedaj sapa-slen v New Yorku na pošti), Je meia prvi naslov "Svveet Rosa-e", kojega je pa zajožitelj prekrstil na zgorajšno ime. Pesmi so v prvih dveh letih prodali to-iko, da je zneaia avtorju $1,000. Po dveh letih je prodal oopyright $8,000, češ bolje je eden tič roki, kot dv§ v tfmovju. Ako on patenta ne prodal, bi imel dva centa in pol od vsake kopijo, Bojih se je prodalo nad deset mi-jonov. « * Ballard Mac Donalda. je vzelo dve uri časa spisati pesem "The Trail of the Lonesome Pine" in za ti dve uri časa je pra-fel $10,000 za trud, ali $88.88 na minuto. Pesem vsebuje samo stope tdeset besedi, kar znese $66.67 sa vsako besedo. I« tega je razvidno, da v glasi bi in pesništvu je uspeh, ako J« delo stvarno in na pravei^ me-'slu. ' »1 Ni vsakdo pesnik pa tudi, ne skladatelj, toda glasbena pot Je Uroka, dovolj Je prestara za vsakogar z dobrim talentom., Veliko Je mladeničev bodisi v judskih ali višjih Šolah, kojlm je spisati pesem v zabavo, in sa* glavni stan. sssv-ss aa uvndaia ave., chicago, iujmom Irvršcvalni odbor: « UPRAVNI OtMEHt Maši V In®*« t Calakati Hn^NMk Aadr.w VlirMs R. IM Bos 1SS, JoluMleva. Pau «L Uiuik Maitke« Tarki tajalk kelslšfc«as edislks Hm NstUj «L bUR.lnlk Jaka Vofrkk) ar«4aik tUaiU Ješa lavsctaik. •SrarlUlj icUaib FiHp Oa*M. POROTNI OD8BK1 Martin JUleaaikar, pnSwS>Ut. Rm STt, BarUrtaa. OfcHi Praaess A. TnMkaiu ZSST R. RM|.w>j Av«. Cktoa(o. III.i KrttSMašft«. UU1 Rs-atedM, Av«w Wm4 Park. OSIvi Mnry Ušnvkk, MU 8. RMgeWSf Aten CM-•saa. 111) Jaka ik.. sa. RUraka«*, Pa. BOLNIŠKI OOafiKi OSREDNJE OKROŽJE; Rise Novak, prednik. 1647-5» 8. Ueadak AfS, sasSv, Ckkaia, — Jaro^Ambroitf. Bos IM, Moo* Ran. Pa. JosefhlsrlN, RPt>. z. Rm 114, Wsel N« Anton šalar. Boa 104. Gro* Kaas. aa h Praak Klan. Bo« l^ktoholi Jokn Golob. Ros 144. Ml »1 ,/ Nadzorni odbor: Pasi Bor«* eeodaodalk. 848 WtlWw 8t.. Chlcnto. nt; Rtokavd J. Sa-nik, R. No. 1, nlaodalo, IU.| Praak Sa)«. IU» W. Mik BU Ckkas«, 1U. Združitveni odbor: Predsedniki Praak Alol, HM Bo. Crow(oe« Avo, CMasge, IU.I Joško Oven. Mll^. Mik BU Ckkogo. IU.; Jokn OU>. MM Bo. CUfUa Psek Avo, akVRROVNI ZDRAVNIK: Dr. F. 1 Kora. Ull Bt Glslr Ave« Ctovolaad. POZOR! - Kor«o»oad«aeo s glavnimi odborniki. U šolajo v tHVMST VZHODNO OKftOtlRi ZAPADNO OKROŽJE: Pa« ▼ortaUu je naloga drufcinskeg* ošeU ___________________________________________________.ravno dinar pridobiva na velja* stanu St. Maur des Possee. Umrl ml za to ne vedo, sploh jim ne vi, Je danes za delavca še slabej- ..........J * " ------- še, vsai začasno. Vse z napeto- pnčakuje 8. februarja in »me voliti. Izvzeti so bivši "( i in seveda nedriavljani. nimajo pravice voliti, mv\ i kandidirati za poslance v nli- pbornici. >ije. I nad i. M. G. Verigen pravi, da je CT vvalah Ja Stona izpra- ** <«ve uri in je pokazal, ^ »^^^STt zv,,zni distriktnl pravdnik v I nadska vlada preiskuje ^tani. katerega j# Daugtierty V''»val malo preje, preden J« Hijena obtožnica proti wH"rj„ in ob času Wheelerje , —-- . Mi 1 preiskava proU Daughertfjudi. a zgodilo se Je to. I oltosj m-ši ^»mladi — zavil legalni po- chael i. Healey je bil izven slul-L in tako povzročil, da se J« Ibe v noči od petka na soboto, za-Aasnela obravnava v Montani I to Je malomarno korakal po vv. ^je trdil, da je lani v me- mu drzno velel, naj dvigne roki. Policaj Je bil tafco IBANDIT OROPAL POLICAJA. Ckleage. - Malokdaj se zgo- pav^uatu odločil, da Dona zoiwt študira zadevo, ki Je |r < nokar Imenovan načelni-** kriminalnega postopanja. V u decembru Je odobril Do-^anova priporočila in da stvai pred veleporoto v ^ Waiah Jt-— juniju mu zv je mehanično ubogal. Bandit je vzel denar in nazadnje še esdo. Policaju Je ostall ipjl-or. ftet danes se vprašuje in bo, dokler bo ftt v, čemu je 17. maja Nemčija je Mla prva, JtoJa se je najbolj savsela sa ta isum glasbe. Radi tega Je bila tudi vedno prva dešela na fcvetu izobrazbi in razvoju glasbe. Pred par leti pa so ie 2. D. zavzele, da postanejo prvak na glasbenem polju. Ni še dolgo to-mu, ko so v Zdruienih drŽavah vpeljaM pouk glasbe v vsakda-nje šole. Da se Je to vpeljalo v ljudske šole, Je fakt, da Je glasbena izobrazba potrebna vsakemu današnjemu učeneu. V današnji mladi generaciji bo tako redek slučaj dobiti človeka brez muzikalne Izobrazbe, kot Je redek slučaj dobiti v današnji mladini človeka brez šolske taobraz-be v pisanju ia čitanju. S I korakajo Zdrušene države do pr venatva aa svatu, do zaftetjeac muzikalne izobrazbe. Danes sa glasbeno i/.obrazujc na i manj štbideeet odstotkov mladine v ljudskih šolah. Bolje povedano, kdor se hote. AH bomo tudi Slovenci prišli do prepričanja, da Je glasba nekaj duAavno potrebnega za našo mladino U r porabili priliko, kojollam nudijo % u namen ljudske šole? Slovenec je le po naravi prijatelj giaa-be, vsaj petja. Torej ima pevski ali muzikalni talent In namesto da bi litega izrabljali samo p veselih časih pri kupici vina, ga raje vporabimo praktično v duševno ia Veliko staršev misli, da njih o-troci niso taleatirani sa gpdbo, češ, da nimajo posluha, aM Jim orejo doma kakšn Toda njihov talent Je mlad in t* ga se lahko trenira tudi m _ bo, samo zanimanja In vztrajnosti je treba. So tudi ljudje, koji pravilo, da M brez godbe lahko šivi. fRaje naj se uči otrok dela aefogts*»e. iMbro Je. da se otrok veliko koristiti, kvo B. N. P. U MfT-fti Bo. LavadaI« Ave* Chlcar . DENARNE POŠIUATVR IN STVARI. M se tUojo gl. hi odbora la l«dnoto voMo se asstovsi TsJalŠNa S. N. P. J« »Mf-it dalo A?o„ Cbloaso, 1IL \ \ / VBR ZADRTI T ZVEZI S BLAGAJNIŠKIMI POBU ss naslov ; Bkcaialštvo S. N. P. J.. RM M So. Uvašals Avo, " Vso prltošbe ilošo soolovnajo v gl Uvrftortlnoai Psal Rervotls, prodaodnlka nnšsorasga odbora, H«av Val priahrl aa gL porotni ašsek seasl pošiljajo aa aaale?t nikar. Bos tli, Rarbortoa, Oblo. Val doplai la drnei aplal naaaaSUa, oglasi, sarotalia la aplob vso kav Ja * ivaal i gUallom Jodaoto. aaj ao pošilja na naslovi TROSTRTA", MtT-ii So. Lsvatfalo Av«, Cbloago, ttL . »M ■ ' ■ prav prijetno je, ko se nI treba ozirati kar na vss strani, ko človek prekorači cesto v večnem strahu pred avtomobili.* Semln-tja se vidi večji obrabljen avto, (udi Ford je le prodrl s svojimi velikani v Slovenijo. Dragocenosti vidi! prav mnogo po islošbonlh oknih, ampak po večini vse importirano iz Ame* ke in Anglije, obleka, čevlji In slišno ji po veliki večini importirano. Po izložbah Je tudi veliko nemških in angleških, ai na vogalih tekmujejo kričači, proda jalcl časopisov, kar je še vedno v navadi. Časopisov imsjo veliko na izbiro. Vsak deseti politik le menda Izdaja svoje glasilo in vsak seveda piše samo "resnično Iv korist slovenskemu ljudstvu". Delavstvo Jugoslavije danes prešlvlja teške čase. Zelo težka došene pravega krivca. Posor to« tej moški, naša kri Ja v nevarnosti. delajo poteki oči. S Učne eki por I m en to dela tudi dunajski in-Htitut i^Ichkjioloj^ijI®• Asistentka prof. Koioova, dr. Trapeneova Je odpotovala na Dunaj, da poroča ondotnim učenjakom o uspehih moskovskih poli-kusov. S seboj Je vaela tudi ki-nokartogrsme. V večini slušajev sp v Moskvi t uspehom presajali Hvalim odi. Presajeno oko Je » stalo normalno, šival Je videla š njim, kakor i lastnim idravlm mu institutu opice v svrno operacij pomlajevanja. V* ri so napravtli U poizkusov jevanja i Vi samo v enem l^J pride na miael. Toda ako bi se zato za vseli, pa bi ffotevo šlo. Tudi humor Je večkrat umesten, lo razume, da se mora pesem potem vgiaebitl po najboljši previdno-sti (zs kar je veliko glasbenikov na raspolacn) in apraviti na trs. 'regovor nravi dani v vsaki luknji rak, tabo ni tudi vsaka pcMM "a hit". Za slučaje sem pripravljen svetovati* kako bi prišli Blovenei do večjega aanhnanja da glasbe Istjo pričakuje S Radič ga mora šakatl po nedoll-im v Ja^i... Pozdrav članom S. N. P. .1., I posebno članstvu društva št. 844. I — A. Debevc. - i * S POLJA VEDE. - h Hamburga pošiljajo omenjenemu Institutu opiee v svrho novih Moskvi] ■ poastsjffasj« „ ______ slučaju brez efekta, Negativni rezulUt razlagajo Ukp, da ji M< tto p^nlštva. — A. A. Bambaek. Pismo b JiKOtlavljo. Borovnica, Jagcelavlja^-S jim prijateljem v Shelx)ygsn Wia., sem obljubil od odhodu, < bom poročal • potovanju la merah, kakoršt*e vladajo v stari kar ftelim v Prosveti tudi izpolniti. Dne 10. decembre smo se odpeljali i pamlkom "Pariš", last frsncoake drulbe Iz New Torka. Kmalu nam Je Izginil izpred oči kip Svobode, ker parnik hitro vo-Postrelba nam Je bila na ladji dobra, kar Je po/ naJlepBe priporočilo aa drušbo. Po preteku test dni in pol smo ss izkrcali v Mavru, nato pa %4 poelutill železnice. ki pa ni tako redna la točna in tudi vozovi tretjega raare-de ne posebno fini. kar Ja m«*nda vsakemu snano. Vožnja po šalaa-nirl do LjttbIJaoe Je vaela tri dni. I Oh, kako so uljudnl Ljubljančan je, zlasti proti Amerikani«.. Nad slovaneha pr^udko še vedno tako čemerno gleda sivi grad ,, _ ^ .__-J Ul. tm/n iiiiili rru^nnp pen satio. rs zrgovman in Iclošbah Imajo kar veega na i/i»iro, ampak cene so viooke prot. danaSnji mm vendar al paski več v tolikem števila. Ljubljana Je vsaj v iubjjanaje vsi priporočljivs. Uspehi ruske biologije la tekalke. Pod vodstvom akademika Ni Kolcovs dela moskovski drlavni institut cks|HM-ini»ntalne biologi. Je zadnje dni zelo valne poizkuse. Ruski biologi anallzirsjo namreč kri očeta In deteU, ho-teč na U način ugotoviti resnično ošetovstvo. Glede posameznih skupin krvi (vsega skupaj ao Štiri skupine) Je dosegal institut Cpotskuaih popolni uspeh. Po-ogromnegs znanstvenega pomena aa rsaultatl teh poizkusov tudi praktično neprecenljive vrednosti, ker bo sodnikom v bo-doše salo etajšeno njihovo dele. V vseh s|s>mth vprašanjih glede očetovsira Jim bo pomagala ana-liaa krvi. Dočim smo imah doslej vsa polno slučajev, ko J« moral prvvaetl skrb za nezakonska dale fiktivni eio, ki Je poslal šrtev šenakh zvijač« ali krive prisege, se odslej moškim ta nevamoeti ne bo treba več bati. Analiza krvi lat dokazala, kdo Ja pravi ošs. Seveda ae smemo pozabiti, da ao učenjaki navadno zelo nepraktični Tudi mookovskl biologi so pozabili pri 4em odkritju, da bo treba često puščati kri celemu ducatu oaumljenih "očetov". Z detetom Ja Ishko, ker Je navadne samo ena, kvečjemu dvoje ah troja, toda vse drugače Je s •oie-tl"( ki Jih Je lahko pet deeot ali dvajeet la kaj n*J stori sodnik. la dotična osebs, ki so Jo hoteli pomladiti g opičjimi llezami, na dužljlvs. Institut priprariJa 80 novih operacij. Operacije delajo ns kirurgičnlh kliniksh po dl dr. Voronovs. Prof. chove metode v Moskvi ne znavajo. ' * Neki inšenir usnjenega trusta v Kursku Je izumil nova paš* v kateri gore tudi odpadki ga brez predhodnega nja. Parni kota!, ki Je od 200 pudotftl sfere pritiska, peči S stmosfer, raaa količina premoga co. Za isum Ja salo val nomskega stališča, ker bodo potrebo v« le tovarne polovico manj premoga, dočim se bo kapacitaU strojev Sfilela. od mM do •mm. IVAN PAJZ, ■■■HJ DA SKUHAŠ DOBBO Pl> vo, Piai PO NAtS rHODUKTS,' ■pp* \ r pkosveta: C. lil IZPOVED V čaatniški kazini so krokali. Kapetan Kovačevič j« v oljem krogu praznoval avoj god. Pili sicer niso toliko, da bi padali pod mizo, zato so bili preveč Junaški in izvežbani, vendar po je plemenita kapljica povzročila med njimi objestno razpoloženja. Zbijali so iale in pripovedovali zgodbe, da bi moral ob njih zardevati vsak drvar. Zgodilo se je tudi, da je ialjlvcu, preden je končal, klonila trudna glava na mizo in je jecljajoči jezik omagal. Cela so rdela in se znojila. Okna ao bila odprta, ker je z alkoholom in tobakom in znojem prepojeno ozračje poetalo preomot-no. Slavili so godovnika in povzdigovali njegove talente. Zlasti mnogo so govorili o najnovejšem razmerju med njim in zanimivo Ženo starikavega, a bogatega, tovarnarja šokolade. Proeili ao ga, naj jim o tem kaj pove, na vsa usta — saj so med seboj! Kapetan je odklanjal z onim Šegavim, navidezno diskretnim nasmeškom, ki žensko skoro bolj kompromitira, kakor jasno razodetje njene sramote. To je bila njegova osveta, ker je pri nji odletel. Celo sedaj, v stanju pol-opitja, ga je bolel ta poraz. Tako so sedeli in sedeli, ker je vssk izmed njih nekako okleval iti domov. Le poročnik Ristič se je po svoji stari navsdi izmuznil že prav kmalu, to je okrog dveh. dovnik je vztrajno zdržal in je hotel užuKati še poslednjs dva poročnika, ki sta kimala ob mizi. Ko je nazadnje ostal sam, mu je postalo pri srcu čudno. A kmalu se je odločil, ogrnil si je po- fcil je vzgojen strogo versko injvršnik, privil ovratnik in po tla-vedel se je naravnost samostan- čil čepico na čelo. Cigaro je bolj sko. Pri svečanostih se je mudil Žvečil kot kadil, le toliko časa, da se je popolnoma Ko je stopal po cesti, se mu je obvladoval o njegovih pustolov- pred očmi bolj in bolj meglilo. ščinah se sploh ni čulo. Ko so Vendar se je po nekaterih ovin-drugi govorili o svojih jirijate- kih prigugal do hišnih vrat. Tu I jih z omoženimi ženskami, je zrl p*, glej vraga, je zapazil, da ni-srepo predse in je včasih v*neše- ma pri sebi ključa. V resnici je no propov^ioval o ženski časti, bila stvar ta, da je imel ključ v Kratkomml, ž njim ni bilo niče- deenem Žepu, a on ga je iskal v sar početi, in vsi so se čutili o- levem. Poskušal je še odpreti lajšane, ko je zapustil družbo. vrata z ogorkom smodite, pa ni Končno se je sipHo jutro in to- šlo. varili so se jeli razhajati. Go- IZZA KONGRESA Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivan Tavčar. SMMnam (Dalje.) "Dokler ne pride Metternich......" "Prosim, knez Metternich!" se je pikirano vplela vmes. "Dokler ne pride knez Metternich, go-spica —!" "Kontesa, prosim, kontesa!" Ker je vedela, da nima Mettemicha pred seboj, ji neznanec ni nič kaj imponiral. Zatorej je od njega zahtevala, kar se ji je spodobilo. Mož se je hotel nekaj razburiti, pa se je ukrotil: galantno je poeegel po njeni roki ter jo stisnil pod pazduho. "Pri božjih nebesih," je dejal, "vam je težko ustreči, kontesa 1 Dokler torej ne pride knez Metternich, privoščite mi čast rszgovora, kontesa!" Vdala se je tej galatno izraženi želji. A ker nI bil knez Metternich, je ni dalje zanimal. Obraza, ki ga Apolon ni mogel krasnejšegs imeti, nI niti opszlla. Pač, pa je opažala, da je vsak, ki sta ga srečala, pozdravil njenega spremljevalca. Segala mu je komaj do rame in zategadelj se n! čudila, ko so izprehajalci obstajali ter gledali sa njima. Prišlo ji je na um, da je slavnL— danes pravimo slaboglasni — Genz desna roka kneza Mettemicha. Takoj si je mislila: "Genz je t" In hotela je biti Ž njim zelo prijazna, ker je bil ravno desna roka njenega Mettemicha. "Kakor vidim, koptesa," je izpregovoril spremljevalec, "zelo gorite za našega Metter-nicha!" Našega Mettemicha 1 Ti besedici ji nikakor nista bili všeč, a pogoltnila ju je vendar. "Kdo bi ga ne ljubili" je odgovorila ponosno. "Vsaj je vendar največji mož, kar jih živi v Enropi!" *l|WveČjl?" ' "Največji in najmogočnejši 1" "Tudi najmogočnejši T Neznanec se je dokaj sumljivo, skorsj satirično zasmejal. "Ne smsjte se, gospod (" se je odrezala odločno. "Kdo pa je izgnal korškega roparja iz Evrope, če ne knez Metternich?" Zopet se je sasmejal ter dostavil: "Nekaj zaslug Imajo tudi drugi!" "Kdo neki ?" "Recimo, car Aleksander!" "Car Aleksander? Kaj pač mislite! Sestra / Moli pravi, da je liberalec, a jas ga tudi iz drugih vzrokov ne ljubim!" "Bi ml ne hoteli povedati teh vzrokov, kontesa!" Obstala sta; Izpod širokega klobuka so se jI svetile oči kakor razljučenemu ježu. "Ce jih hočete vedeti — ker Ima druge ženske rad!" "Druge ženske" — se je začudil. "Vraga 1 odkod to veste, kontess?" "Sestra Moli pravi, da tista ženska, tista Kruedenerjeva nI bila kar tako na ruskem dvoru In da je carica imela dostikrat rdeče objokane oči radi njel * Ali ni grdo to, goepod?" Strupeno eo švigali pogledi proti njemu. A goepod se js smejal, da se je vse treslo na njem. Barbara baronica Julijana Kruednerjeva, ki je leta poprej a avojlmi pletiatniml prlsmo-darijami strašila po Evropi, se Je štela v istinl med prijateljice Aleksandra Pavloviča. Gotovo Je, da to prijateljstvo — ker je bila baronica prisnano grda ženska in Že tudi precej priletna, ko ee Je seznanila s carjem — ni imelo ničesar Spremijevslec Eve Lujize se je torej tresel od smeha. Končno pa je dejal: "Nesrečne baronica Julijana! Ko bi sama čula kaj takega, koliko bi trpela pobožna in priletna ta ženica!" "Nič, nič ne govorite!" je čebljala konteaa. "Nekaj Je le bilo, aiccr bi aeatra Moli ne govo-Vfla o tem!" Spremljevalca Eve Lujize ni hotel miniti smeh. Mala grofica je smatrala to sa oeebno ža-ljenje In le Je hotela ' zrasli ter poetati nevljudna. V tistem hipu pa jo prihitel po drevoredu navzdol knez Volkonaki in ž njim je hitel knez Metternich. Obema je skoraj sape smanjkova-lo, tako se jima je mudilo. Opazil Ju Je goepod. ki je vodil Evo LuJlso. Glasno Je sakllcsl: 'Tu sem, knez Metternich. tu sem P že na pet korakov je anel knee Metternich 'klobuk ter ae je globoko, prsv globoko priklonil. "Tu sem. knez Metternich." Je nadaljeval oni milostljtvo. "in dovolite, svetit da vaa predstavim največji vsši čaatilki, ta jih šteje stara Evropa!" In prav earemonljosno Ju Je eeznanjal: "Knez Metternich! Kontesa — sa Boga, svojega mi pa Še niste povedali P-"Eva Lujiza ThtirnovaP Je miselnosti zašla! Cemu ni ostala doma pri sestri Moli? "Torej kontesa Eva Lujiza Thurnova!" \ Knez Metternich se je viteško priklonil rekoč: "Premilostivi ste, veličanstvo!" Veličanstvo! Kakor da je treščilo v njo, tako jo je presunila ta beeeda. Kje je imela oči? Bog jo je bil udaril s slepoto! Bil je sam car-Aleksander in njo je vodil pod pazduho s sabo! Njo, neznatno Evo Lujizo Thuraovo! Počastil jo je s svojo ljubeznivoetjo, s prijazno cesarsko svojo besedo! In ona? Pripovedovala mu je reči, kakerlnih ni še nikdar čulo njegovo ceearsko uho! V strogo monarhovskem duhu vzgojena kontesa se je od globokega in resničnega keea-nja vsa potila! V hipu je ležala na kolenih pred njim, poljubovala mu belo roko ter jo močila s solzami. Zaihtela je: "Odpustite, veličanstvo!" Takoj jo je car Alekssnder vzdignil in bil je toliko galanten, da ji je z lastno roko očedil obleko, ki se ji je bila pri klešanju nekaj zama-zala. Sklonil se je, ji poljubil rdeče lice ter izpregovoril : Nato je odšel. Ljubi Evi Lujizi pa se je videlo, da je v nebesih! Med tem so jo bili doma pogrešali in vse stanovanje so razbrskali zq njo. ie se jih je prijemala skrb, da se ni morda pripetila kaka nesreča. Okoli ene se je začulo pred hišo šumenje. Kontesa Moli odpre okno, da vidi, kaj je. To šumenje je spravljala v zvezo s svojo seetro. NI se motila. Spodaj v ulici je tičala Eva Lujiza v tolpi starih in mladih diplomatov. Med njimi je bil tudi knez Metternich. Njena sestra se je s velikim pogumom na vse strani razgo-varjala in obilo je bilo glasnega vika in smeha. Pri slovesu so si stiskali roke, kakor da so štari in najboljši znanci. Tako se je vpeljala kontesa Eva Lujiza na ljubljanski kongres. ŠESTO POGLAVJE. Omenili smo že, di je tiste dni po Ljubljani prav zelo slovela 2idanova gostilnica na Poljanah kakor radi dobre pijače, tako tudi. radi dobrih jedil, pred vsem pa radi mlade in b krčmarice, tako imenovane 2idanove Bari In ta 2idanova Barbara je bila prava znameni-toet tedanje Ljubljane in o njej se je tiste dni govorilo vsaj toliko kolikor o tem, bode 11 vojna s kraljevino obeh Sicilij ali ne. Bila je visoka kot hrast v gori. Če se je smejala, je donelo kakor srebrno zvonilo. Na njenih licih pa ji je eve-tlo dokaj bujnih rož, ki eo najslavnejšega lokalnega, poeta t late dobe, gospoda Costa, tako navdušile, da je spustil svojega Pegaza na voljno to pašo. Bila je 2idanova res lepa, a bila je tudi huda, da se je je balo vsako pivsko omizje, če je kaj sarožljala, in da se je Je bal zlasti starikasti njen mož, ki je po postavah svete cerkve in po svetnih zakonih bil izključno sam upravičen, srkati med is tistega cvetja, ki ga je narava v taki obilici raztrosila po licih njegove žene. On ga nI srkal preveč; saj veete, kako je star Jerin in mlada nevesta ne napravljata dobre lotile. A vsllc temu ima "ona" svoje vplive,* če se ve veeti in poetaviti. "Ona" pri 2ldanovih sa je vedla in poetavljala tako, da se je starikasti soprog krčmar tresel pred njo. V hiši je oo#oče-vala njena beeeda, kar je v hišah na Poljanskem predmestju včasih še dandanes tako. Pri tem pa je bila Židanova mamka ženska, ki se je niso mogli dotikati hudobni jezlki^ker jim v to ni dajala niti najmanjšega povoda. Vsaj pred kongresom ne. Ko je bil nekoč mladi kaplan od 8vetega Petra pričel prepogosto zahajati v gostilnico, je moral kar hipoma prestati in drugi dan potem js mladi ftospod imel nekoliko zateklo lice. Ali v listinah Is tistih Časov se o tem primeru nI dalo nič zanesljivega izvedeti. Zanesljivo se ve le toliko, da 2idanovka svojemu molu nI nudila niti najmanjšega vzroka, da bi dvomil o njeni zakonski zvestobi. Zatorej je pa tudi od njega zahtevala, da ji Je storil vsa, kar Je lelela. in da v hiši ni veljala druga beseda kakor njena. Tako je bilo pred kongresom. Med kongresom pa so se hudobni jeZiki približali 2i-danovi materi In prav kmalu ao precej glasno aiksli okrog nje. Posebno tudi zategadelj, ker ee Je od tistih dni, kar se je pričelo kongreso-vanjo, tudi mati Židanka začela nekako prav skrbno oblačiti Brez belih rokavcev in brez svilnate rutice okrog lepo saokroienlh prsi Je nikdar nial videl v goetilnki. Tudi Je prav rada postaj si a na pragu domača hiše, kar so tolmačili tako. da se Je hotela kazati mladim atašejem In drugim kavallrjsm. ki jih Je bil kongree v LJubljano privabil. In ti so Jo tudi prsv kmalu Isvohali. kakor Je to navada pri tako živih ljudeh. Ker je bil mol star. ona pa selo mlada, so Jo imeli izprva sa domačo hčer, in ae to je veljala tudi carju Aleksandru, ko Je našemu ce-ju, kakor smo videli v prvem poglavju, o njej vedoval Topo se je nastopil ob steno. To je bilo res neumno! Kam sedaj? Nazaj, to bi se osramotil pred ženskami. Napotil se je dalje. Dospel na trg in zagledal cerkev, ki je bila že odprta. "Oha, to je pa cerkev," je duhovito pomislil in ponosno vstopil. Cerkev je pač pribežališče, 11 nudi vsakomur tolažbe in pokoja. Na vsak način pa notri vaaj lahko sediš. In kako prija spanec v cerkvi! Hiša božja je bila še prazna. V motni jutranji svetlobi so se spajale stenske slikarije v vrtinec barvnih lis in glavice stebrov so sivele v tajinstveni megli, skozi odprtino sredi oblo-kn je sijala luč In metala moten sij na tlak. Po zraku je plaval vonj po kadilti. Naprtej sklonjen je krenil Ko-vačevič v stransko ladjo in pal kot vreča v klop. Sklenil je rok nad želodcem in skušal zaspati Nerodno je bilo! Na gladkem lesu ni imelo njegovo telo opore in se je gugalo kot grm v vetru. Popravljal se je, klel, pa nič ni pomagalo. Ko se je ozrl v stran, je zapazil omaro z odprtimi vratmi. "To je spovednica," je uganil z ostan kom svoješa razuma. Zvlekel se je vanjo. Tu je bilo prav udobno Bilo je prijetno naslonjalo za hrbet in roke, pručica za noge in celo mehke blazine. Okence je bi lo zastrto s svilenim zagrinjal cem. Kovačevič je glupo zrl predse a utegnil je jedva sneti čepico in pokriti glavo z robcem — in že je zaspal. Spal je in spal, končno pa je imel čudne sanje. Zdelo se mu je da stoji na Markovem trgu v Benetkah. Kovačevič je čul klopo-tanje zvoncev in duhal vod hkrati se mu je zazdelo, da je nekdo malce odmaknil zeleno grinjalce ob rešetki na oknu. "Velečastiti oče!" je zamom ljal moški glas.- Ta neprimerni nagovor se pač ni mogel tikati kapetana, ki se je medtem nekoliko streznil, znak, da bi imel rad mir, je potegnil robec globlje na obraz in obrnil kalilcu miru zadnjo plat svoje glave. Ta pa se ni dal odgnati: "Pre* častiti oče, rad bi se izpovedal. Lažni dušni pastir je nestrpno skomiznil z glavo in ramama naj ga pusti spati. "Prečastiti, ako vas motim jutranji pobožnosti — počakam na tem mi je, da se izpjvem greha. Ljubim — poročeno ženo." Iz spovednice so se čuli glasovi, ki jih je poročnik Ristič sms tral za poziv, naj nadaljuje. "Prečastiti, s vso silo se pre-magujem; oba sva krotila naj no strast, dokler naju ni obvladala slabost. Oba ae keaava, prečastiti." Zopet so se čuli iz izpovednice Čudni glasovi. Glasilo se je natanko: "Kdo pa je to?" Poročnik Ristič se je v svojem srcu pripravljal na ukor dušnega pastirja. "Sodite milo, prečastiti oče Mlada, cvetja žena je, njen mol je star tovarnar ss šokolado. Skušnjava je bila velika, hudič je imel vso moč. Ona ni lah kom -aelna — pošteno se je upiral ženskarju, a jaz sem podlege čaru .. Potem je zgrabil Ristič skosi lino po roki izpovedniks in jo v prisrčni spokomosti poljubil. Tu je izpovedniku zdrsnil s o-braza robec In v ubogega**pokorjene a se je uprlo dvoje okroglih vodenomodrih oči nad plavimi, smršenimi brki. "Zs vraga. Ristič. vi ste od hudiča, vi..." in sledU je dolg. po* popran govor, kakor ga poč še nI čula izpovednice in ki ae je zaključil z besedami: "In aedaj o-•taoe to izpovedna tajnost. Vrag naj me vzame, ako to komu povem! Ampak sedaj bora s vami, stena a Letalska proga v sredi Afrike. Letošnjo spomlad se bo, ako smemo verjeti francoskim in belgijskim listom, otvorila veli-letalska proga, dolga nad 2000 kilometrov. Gre namreč ša zvezo med Kušašo, glavnim mestom belgijskega Konga, in Kutango sredi Afrike. Za to zračno progo ni priprav-jpnih nič manj kot 25 letališč vzdolž vse črte v močvirjih in pragozdovih. Na ta način upajo, i a bo vožnja popolnoma vama. Letališče ali postaje bodo založil iz vsem potrebnim materija-om, predvsem bencinom, oljem in živili. Na tej progi bodo vozili, ali bolje frčali aeroplani posebnega tipa angleškega izvora. S temi etali bodo večinoma prevažali dragoceno blago, ki zavzema ma-prostora, kakor diamante in druge žlahtne kamne, zlato, srebro in predvsem slonovino, ker so baš pokrajine, ki bodo z novO zvezo postale dostopne svetu, najbolj bogate na slonih. V enem samem dnevu bo mogoče prevažati blago iz pragozdov in pustinj v obljudene kraje. Doslej so potrebovali sa vso to dolgp pot skozi pragozde in neizmerna močvirja več tednov, večinoma peš ali e slabimi vozovi, ki jih vlečejo voli. Pa še drugo dobro plat bo imela ta zveza, ako se uresniči. Srednjo Afriko bodo poplavili raziskovalci daleč naokrog in jo proučili. Saj je^ dandanes Srednja Afrika ravno- tako malo znana ko polarni kraji. Potom. Razvi tega je našel, prof. Braunstein rakovi tkanini poseben glikoUi čen ferment, ki razkraja v ora nizmu aladkor. To je tudi vzr* da izgine aladkor iz vode on diabetikov, ki obolijo na rak Profesor Braunstein je ninen da je ferment, ki ga je on zaa dil v oteklinah, aoroden insulin kateri razkraja sladkor in s k terim se zdravi sladkorna bo zen. Novi podatki o raku. Na eni zadnjih sej znanstvenega društva berlinskih ruskih zdravnikov je predaval o svojih novih odkritjih ravnatelj berlinske bolnice za rak prof. F. Blumenthal. DejaL je, da se mu je končno posrečilo izločiti iz človeških oteklin parasite, ki stfse dali vzgojiti in so pozneje povzročili rak pri živalih. Rak je torej nalezljiv, vendar pa misli profesor, da lahko nastane rak tudi kot posledica fizičnega, oziroma kemičnega draženja. Odkritje prof. Blu menthala je neizmerne važnosti za nadaljni študij raka. Nato je predaval prof. Braunstein o "novih bioloških lastnostih rakove tkanine". Na temelju dolgoletnega raziskovanja je namreč zdravnik dognal, da u-stvarja organizem protistrupe, ki ovirajo razvoj raka. Te snovi nastajajo v vranici injodtod prehajajo v kri. Z njimi je mogoče doseči popolno ozdravljenje živali, na kateri je rakova oteklina KNJI2EVNE MATICE S. N. P. J. | Književna matica Slovenske narodne podporne jed-note je izdala in ima v zalogi sledeče knjige: Pater Malaventura. Spi-sal Zvonko A. Novak. Izvirna .povest iz življenja ameriških frančiškanov. ■ izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko 2ele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred fl.60. Slovensko-an gleška slov-niča. Dodatek raznih ko-ristpih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00| poštnino vred. Jimmie Hlggins. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proleta- rijata za časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.10 s poštnino vred. Zajedale!. Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej skritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 s poštnino vred. Zakon biognezije. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knji« - ga, ki tolmači mnoge natur-ne zakone in pokazuje, kako se splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizične in duševno. S slikami. Trd« vezba. Cena $1.60 s poštni no vred. < Zadnji dve knjigi, naro čeni skupaj, dobite za tri dolarje. Naročbe, s katerimi j poslati denar, sprejema iknjiževna MATICA 2657-59 So. Lavrndale Ara Chicago, iil Tiskarna S. N. P. J. sprejema ka v tiskarsko »rt spadajoča dela. Tiska vabila za veselice in shode, ▼izitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih. vodstvo tiskane apeura na članstvo s. h. p. j., da tiskovine naroča v svoji CENE ZMERNE, UNIJ8KO DELO PRVE VRSTE. VSA POJASNILA DAJE »VODSTVO TISKARNE. Pilite po informacije na naalov: S. N. P. J. Printerjr, 2657-69 South Law»dale Avenue, Chicago, DL TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.