primorski dnevnik (• začel Izhajati v Tratti '3. maja 1946, njegov WWUtodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-“• 1943 v vasi Zakril "ati Cerknim, razmnožen "• ciklostil. Od 6. do 17. •eptembra 1944 se je 6-v tlakami sDoberdobs » Covcu pri Gorenji Trebu-**■ od 18. septembra 1944 do 1. maja 1946 v Rakami «Slovenija! pod Vojskim pri Idriji, do 8. "taja 1945 pav osvoboje-J*m Trstu, kjer je Izila za-*'!• «tevilka. Bil je edini “•kani partizanski DNEV-NIK v zasužnjeni Evropi primorski M. dnevnik i Cena 500 lir - Leto XL št. 126 (11.849) Trst, nedelja, 27. maja 1984 Po goriški manifestaciji Zmagali smo vsi BOGO SAMSA . Takoj po veličastni manifestaciji J® enotna delegacija obiskala gori-*k<-“Ka prefekta, da ga opozori na ne-. ^era vprašanja varnosti. Prefekt le. sPrejel člane enotne delegacije s Pripombo: »Ste manjšina, toda za Manjšino pa vas je kar mnogo.« - V ,™u je dopLsnik »Primorskega dnev-nilta<< v stiku z ministrstvom za povezavo z deželami in vlado (ki pripravlja vladni osnutek o nas) čul od Rekcga visokega funkcionarja pri-■\>m*>o, koliko nas je in kako odloč-1 smo. Demokristjanski senatorji od anske izvolitve pa vse do srede ni-0 »imeli časa«, da bi vložili svoj pkonski predlog tudi v senatu, med-ko so ga poslanci že zdavnaj, edaj so imejj kar naenkrat časa do-°*1- To so samo nekateri zunanji Raki, da je veličastna enotna mani-estacija Slovencev na goriškem Trav-",ku predstavljala za marsikoga no-Pa tudi za nekatere demokra-•fno usmerjene someščane italijanske narodnosti zdravilen šok. Že v zvezi lahko pripomnimo, da je 0lla na primer v tisku opazna iz-razita razlika: sramežljivo iz iste ventrale vodeno in očitno pisano v zadregi na straneh krajevnega ti-*ka, objektivno in s primernim pou-™rk°m pa je poročaj vsedržavni i-^•ijanski tisk in agencije. Nedeljska manifestacija je pome-lu*a nekaj bistveno novega. Prcd-^sem takšne manifestacije sploh še »J kilo. V nedeljo smo se zbrali na ravniku Slovenci iz vseh pokrajin, J«r živimo: iz Kanalske doline, Releje» vzhodne in zahodne Benečije, Ea vse do sončne Goriške, Krasa, <*° Zbrali smo se pri- padniki vseh strankarsko, organiza-Pr»a teološko različnih opredelitev. redvsem pa: zbrali smo se na o-j^vdnjem trgu Gorice, ne več sramež-‘Jivo v okolici aU v neki dvorani. Z nedeljsko manifestacijo je raz-»tabù«, umetna pregrada in o-eJitev, češ da sodimo na podeželje, Večjemu v cerkveno ali kulturno orano, na trg pa si ne upamo. U-varjena je nova oblika boja, oblika demokratičnega pritiska. To pa je ■ ekukor važna in pomembna novost, n» E? bomo morali upoštevati sami, tudi vsi drugi in predvsem italijanska javnost. Manifestacija je številčno, vsebin-®> Psihološko, skratka politično iz-bruh° uspc*a- To ni bil čustveni iz-•nh na neko zunanjo emocijo, na hod 6I- °^K<>vor na neofašistični po-’ Mi odziv na imenitni program kif®^* z odlično folklorno in še o-snimi čevapčiči in domačim vinom : . • To je bilo zavestno politično de- adje osveščenih ljudi. Tisoč — eden pr cdcn preštet — prisotnih na pri-avljalnih sestankih v enem samem - evu so bili porok za uspeh mani- staclje, so pa do kraja preprič-n V dokaz, da je manifestacija odraz lit ■ 6*obljega, je odraz visoke po-stilCn0‘nac*onablc zavesti in odločno- Goriška sončna nedelja je bila zrnasti rtnosti. odločnosti in borbeno-j j Med pripravami smo mnogokrat , vprašanje: Kdo bo koga? Skrat-či ’ .““d® prevladali rdeči, in če rde-■ katerega odtenka, ne bodo poteg-ci?1- t*a*^i konec zakrknjeni klerikal- »^cdeljski odgovor je zelo jasen: magali smo Slovenci. Vsi. Vsi smo močnejši. sk^C *la iščemo podrobnejšo razi-avo. potem pa so med temi »vsemi« Začel se je Tabor mladih na Opčinah NA 5. STRANI bili uspešnejši oni, ki so bili tudi med pripravami najbolj prizadevni, požrtvovalni, skratka uspešni. Imel sem že priliko, da sem nekoliko slikovito in z malce ironije pripomnil, da so povsod zmagali »mladi levi«, mlajši, demokratično usmerjeni in u-činkoviti predstavniki, ki so prisotni v vseh strankah in organizacijah, ki zanimajo Slovence. Nedelja je bila uspeh mladine. Mladina je organizirala, mladina je predvsem napolnila trg, mu dala resnično praznično, pomladansko vzdušje, napolnila s smehom, prešernostjo in upom v boljši jutri. Skratka še enkrat: zmagali smo vsi. Vsi smo močnejši, vsi imamo več možnosti. To je bistveno, eventualni spodrsljaji so obrobni in ne-važni. Tak uspeh je bil možen samo na osnovi jasnega gesla in programa: Enotni, za globalno zaščito. To je bila vsebina. Enotni, vendar v upoštevanju obstoječih razlik. Vse stranke in vse organizacije so v celoti o-hranile svojo avtonomijo. Odstranile so samo nepotrebne polemike, utrdili smo človeški odnos med nami, vse to pa seveda ne pomeni, da ne bo več razlik in tudi polemik, kadar bo šlo za različna mnenja. Pa vendar potrdilo se je, da boj za globalni zaščitni zakon ni osamljena fraza ozkega kroga ljudi, temveč je splošna občutena zahteva široke množice, je zahteva velike večine vseh Slovencev v Italiji. Po sestanku vseh najvišjih predstavnikov Reaganove administracije V Beli hiši so včeraj uradno izjavili da je položaj v Zalivu zelo nevaren Moskva obtožuje Američane, da se pripravljajo na napad WASHINGTON — Vesti s področja Zaliva postajajo vedno manj prijetne in tudi včeraj ni bilo drugače. Precej pozornosti je vzbudila izjava Bele hiše po sestanku Reagana z njegovimi sodelavci na najvišji ravni. Na sestanku so analizirali poslabšanje položaja na področju Zaliva in predsednik Bele hiše je dejal: »Smo zelo zaskrbljeni, ker je položaj izredno nevaren. Tveganje, da pride do spodada med Iranom in ZDA ali z zmernimi državami Zaliva, je treba vzeti zelo resno.« Ker je poleg tega Pentagon poslal na to vroče področje še letalonosilko »The America«, obenem pa je prodal Saudski Arabiji 200 protiletalskih raket »Stringer«, da bi ta zaščitila z njimi svoja letališča in ladje, je razumljivo, da se je takoj oglasila tudi Moskva. Pravda je nam- Fanatična »garda islamske revolucije« v demonstracijah proti Iraku v iranskem glavnem mestu (1 elefoto AP) reč včeraj poudarjeno opozorila A-meričane, da »Bližnji vzhod ni Grenada«. Sovjeti so obtožili Reagana, da je ukazal premaknili svoje ladje proti Zalivu in da pripravlja zdaj vojaški poseg proti Iranu. »Vtis imamo« piše Pravda, »da se pripravlja nekaj velikega.« Čeprav se položaj naglo slabša pa bo varnostni svet OZN kljub temu razpravljal o predlogu šestih arabskih držav šele v torek, ker med neformalnimi posveti niso dosegli sporazuma. Na tem sestanku je Iran, čeprav je izjavil, da ne bo sodeloval v razpravi, dejal, da bo Hormuška ožina ostala odprta le toliko časa, dokler ne bodo Iračani onesposobili njegovega pristanišča Karg. Ob tem pa je treba reči, da je položaj okrog tega iranskega petrolejskega terminala precej nejasen, saj so Iračani tudi včeraj izjavili, da so napadli in uničili osem tankerjev, vendar ni te vesti do sinoči nihče uradno potrdil. Medtem so se japonski ladjarji odločili, da ne bodo več pošiljali ladij z japonskimi posadkami v severni del Zaliva, kjer prihaja do letalskih napadov. Tudi to pa potrjuje, da je položaj na tem področju res vedno bolj vroč. Ob novi upravi na občini Darilo za Gambassinija SANDOR TENCE Sporazum, na katerem sloni koali cija, ki je v petek potrdila Richettija za tržaškega župana, jutri pa bo za predsednika pokrajine izvolila me-lonarja, bo verjetno najbolj dragoceno darilo za Gambassinija, ki se po daljši bolezni spet vrača na krajevno politično prizorišče. Njegovi pristaši, ki so sedaj dobro zastopani tudi v občinskem odboru, so ob tihem privoljenju ostalih strank izsilili marsikaj, kar postavlja v slabo luč ta program in mu daje čisto desničarsko oznako. Nacionalistična hipoteka, na kaiero smo stalno opozarjali med pogajanji za vstop LpT v koalicijo, je v petek popoldne postala sestavni del tega sporazuma. V kratkem poglavju, ki govori o odnosih s skupnostmi (!) in o zaščiti slovenske manjšine je tudi stavek, ki pravi, da mora biti zaščitni zakon za Slovence v vsakem primeru odvisen od naše prisotnosti in od naše številčnosti na teritoriju. Manjšinske pravice, pravijo podpisniki sporazuma, vam bomo od- merili šele takrat, ko bomo točno u-gotovili koliko vas je in kje v restii-ci živite, šele zatem lahko upate v kakršen koli zaščitni zakon! Prvič po izvolitvi levosredinske koalicije, ki je s časom ustoličila sodelovanje socialistov in Slovenske skupnosti v občinskem odboru, je sedaj zahteva po preštevanju slovenske manjšine našla tudi svoje formalno mesto v političnem sporazumu za vo- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Iz izkušenj preteklosti bomo gradili bodočnost RUDI PAVŠIČ Iz izkušenj preteklosti bomo gradili prihodnost. To naj bi bila vsebina vrste pomembnih prireditev, ki so se te dni zvrstile na Goriškem. V petek zvečer je v Kulturnem domu potekala slovesnost ob razvitju gori-škega sokolskega prapora, ki priča o bogati in razvejani dejavnosti Slo- Spet spori med strankami večine RIM — Med vladnimi strankami se je včeraj spet vnela ostra polemika, vedno okrog afere Longo - P 2 in zadržanja vlade v zvezi z dekretom o draginjski dokladi. Najprej je tajnik PSDI prek svojega glasila ostro napadel tajnika PRI Spadolinija v zvezi z zadržanjem leta 1944, čemur je zelo trdo odgovoril predsednik PRI Visentini, ki je zagrozil s političnimi posledicami. Po drugi strani pa je zabeležiti novo polemiko KD PSI. Demokrščanski načelnik poslancev Rognoni je socialistom očital »anti parlamentarizem« in »antikomunizem« v neodgovornem boju za glasove, voditelji PSI pa so zavrnili obtožbe o zaostrovanju odnosov med vlado in parlamentom in označili Rognonijevo izjavo za »agresijo« na PSI, hujšo od komunističnih. vencev v začetku stoletja tudi na Goriškem. Včeraj pa se je v Gorici, Sovodnjah in Doberdobu zbralo več kot 400 otrok slovenskih šol na drugi mladinski olimpiadi. Vse to priča o naši vitalnosti, o naši troni volji za dosego naših pravic in to tudi s prirejanjem javnih manifestacij, ki so za marsikoga nesprejemljive, kot se je te dni slišalo o naši množični prisotnosti na Travniku. Včerajšnja otroška olim-piada pa je pričala o naši prihodnosti. Potrdila je ugotovitev, da smo dobro sejali in da prvi poganjki obetajo dobro in bogato žetev. Zato je prav, da se na teh prireditvah nekoliko zaustavimo, da iz njih izluščimo vse, kar nam bo služilo za nadaljnji boj, za naše nadaljnje delo, četudi nas bodo nekateri opozarjali in nam svetovali »strpnosti«, da bi ne skvarili prijateljske klime, ki se je ustvarila na tej zemlji in da ne gre ponavljati in pripravljati takih ali podobnih manifestacij kot je bila ona na Travniku. Take nasvete hvaležno odklanjamo. Danes v Pistoii v odločilni košarkarski tekmi proti Maltintiju Jadran za napredovanje v B ligo Danes bo torej padla odločitev, če bo Jadranovim košarkarjem uspel veliki met, to je napredovanje v italijansko košarkarsko B ligo. Naši košarkarji bodo namreč drevi ob 18.30 v Pistoii igrali tretjo in odločilno tekmo končnice prvenstva proti moštvu Maltintija, s katerim so v »play-off« v prvem srečanju v Pistoii izgubili, nato pa so z zmago v Trstu stanje izenačili na 1:1. Kolikšno je zanimanje med našimi ljubitelji športa za to tekmo, kaže že dejstvo, da bo našemu moštvu v Toskano sledilo kar pet avtobusov navijačev, ki so tako zopet dokazali, kako jim je naša združena ekipa pri srcu. V Pistoii bo torej zopet zadonela slovenska pesem. Jadran in njegovi navijači bodo tako ponovno ponesli slovensko besedo tudi v ta kraj Toskane. »Fenomen« Jadran je tudi to: spoznavajo nas širom po Itak ji. Kaj pa o današnji tekmi? Bo našim fantom uspel velik podvig? Za mnenje smo vprašali Jadranovega kapetana Petra Žerjala: »Vse dosedanje tekme z Maltinti jem so bile izredno izenačene in izenačen boj je zato pričakovati tudi v tem odločilnem srečanju. Poleg tako imenovanih zunanjih faktorjev, kot so sojenje itd., pa v takih srečanjih odločajo o zmagovalcu prave malenkosti. Le nekaj izgubljenih žog pa si že ob zmago. Veliko pa bo tudi odvisno od živčne napetosti igralcev ene ali druge ekipe Zahvalil pa bi se našim navijačem, ki bodo množično prišli v Pistoio. Zopet so se izkazali.« Drevišnja tekma Maltinti - Jadran v Pistoii se bo pričela ob 18.30 in jo bosta neposredno prenašala Radio Trst A in Radio Opčine. (B. Lakovič) Prijateljska nogometna tekma Kanada - Italija 0:2 NA 10. STRANI Tudi Južni Jemen obrnil hrbet 01 MOSKVA — Vesti o usodi losangeleških olimpijskih iger še vedno zbujajo pozornost športnikov, pa tudi drugih. Tako je prišla včeraj iz Južnega Jeme-na vest, da se niti ta država ne bo udeležila olimpijskih iger. Nastopu v Los Angelesu se je tako doslej odreklo skupno že dvanajst držav. Še vedno pa ni jasno, če se jim bo pridružila tudi Romunija, ki uradno ob vsem tem modro molči (neuradno pa bo nastopila), verjetno zato, ker bo Ceau-sescu 4. junija obiskal Moskvo. V istih dneh bo tja odpotoval tudi predsednik MOK Samaranch, da bi Sovjete prepričal, naj prekličejo svoj sklep, v kar pa verjetno niti sam ne veruje A • Darilo NADALJEVANJE S 1. STRANI denje krajevnih uprav na Tržaškem. Zgodilo se je torej prav tisto, proti kateremu se naša narodnostna skupnost enotno in odločno bori vse od povojnega časa, kot je pred nedavnim dokazala tudi na goriški manifestaciji. Odstavek o Slovencih je bil že od vsega začetka pogajanj predmet spora med listarji na eni in med SSk in PSI na drugi strani. Besedo »številčnost« (beri preštevanje manjšine) so večkrat črtali iz osnutka sporazuma, nato pa jo na izsiljevanje in na pritisk listarjev spet vključili. »Podajanje žoge« na koži naše skupnosti se je med polemikami nevarno nadaljevalo vse do petka popoldne, ko je padla končna odločitev. Listarski tajnik Giuricin je zahteval, da je treba v sporazum za vsako ceno vključiti tudi zahtevo po preštevanju Slovencev, na kar so njegovi koalicijski partnerji tiho privolili. Sporazum je bil tako sklenjen, čeprav je zastopnik SSk na lastno pobudo in samo s svojim podpisom na koncu vključil nekakšno priporočilo, v katérem pravi, da beseda »številčnosti izključuje vse možne oblike prisilnega deločevanja in etničnega opredeljevanja, ki bi lahko samo ustvarilo napetost med tukaj živečima narodoma. Kaj to pomeni? Dejstvo je, da je zahteva po preštevanju ostala zapisana v sporazumu in da se je Cecovini v petek v občinskem svetu javno pobahal, da odstavek o Slovencih izraža načela in stališča, ki jih od vsega začetka zagovarja Lista za Trst. SANDOR TENCE □ REGGIO CALABRIA — Po brodolomu panamske ladje »Elbe« okrog 15 milj od jonske obale se je reški kapitan Jordan Kuzmanič ter 1 turški in 7 jugoslovanskih mornarjev rešilo tako, da so z rešilnim čolnom in splavom pripluli na plažo pri Bo valimi. U DAKA — Strela je ubila 22 ljudi, ki so se bili zatekli pred hudim nalivom pod kovinsko lopo v Bangladešu. Drugih 40 je bilo hudo opečenih. Po nepričakovani petkovi osvoboditvi Gabriella Tre višin bo danes ali jutri prispela v Italijo RIM — Gabriella Trevisin, ki so jo bolgarske oblasti v petek nepričakovano izpustile iz zapora, se bo vrnila v Italijo danes ali jutri. O tem tečejo stiki med italijanskim veleposlaništvom v Sofiji in bolgarskimi predstavniki. Trevi sinova bo prispela z letalom v Rim ali Milan, obstaja pa tudi možnost, da bi prišla z vlakom do Trsta. Trevisinova je noč po osvoboditvi prespala v prostorih italijanske ambasade, kamor je prišla okrog pol enih ponoči. Iz zapora, malo po 19. uri, jo je spremil veleposlanik Giovanni Battistini. Takoj je skušala vzpostaviti vezo s starši v Roncadi, vendar prvi poskus ni u-spel. Mati je namreč menila, da gre za kako potegavščino in zato je zaprla telefon. Šele po klicu nekega funkcionarja ambasade ji je bilo jasno, da je hčerka res svobodna in veselje je bilo nepopisno. Tudi včeraj zjutraj je Gabriella Trevisin spet telefonirala domov. Vest, da je svobodna, je Travisinovi posredoval v petek zjutraj sam ravnatelj zapora. To jo je nemalo presenetilo, saj je izgubila že vsako upanje, da bi bila predčasno na svobodi. A kaže, da so o osvoboditvi že prej odločili, kajti bolgarske oblasti so že obvestile predstavnike tiska, ki so jo čakali pred zaporom in že včeraj so vsi časopisi objavili vest, ki ponavlja uradno poročilo tiskovne agencije »BTA«. V istem zamahu pa je direktor agencije Bojan Trajkov tudi izjavil, da Farsetti! a in Trevisinove sploh niso aretirali kot »predmeta izmenjave« v zvezi z zadevo Antonov. Skratka, domneve o tajnih pogajanjih za zamenjavo obeh italijanskih državljanov z Antonovem so brez osnove. Protestni shod CGIL v Bologni BOLOGNA — Največji sindikat se ne odpoveduje zahtevi po povrnitvi z vladnim dekretom izgubljenih 4 točk draginjske doklade in zahteva zamrznitev stanarin ter davčne olajšave za podrejeno delovno silo. To je zatrdil včeraj, v imenu komunistične in socialistične komponente CGIL Luciano Lama na velikem protestnem deželnem shodu v Bologni, ki se ga je udeležilo več kot 30.000 delovnih ljudi. CISL in ULL pa je pozval k obnovitvi sindikalne enotnosti v boju za zaposlovanje, ki je temeljna naloga v sedanjih razmerah. V prihodnjih dneh se bodo vrstile protestne stavke in manifestacije CGIL proti vladnemu dekretu po drugih italijanskih deželah. Pred julijskim zasedanjem Russellovega sodišča v Berlinu Ostro Dedijerovo pismo tajniku francoske KP SAVUDRIJA — Pravice narodnih manjšin in njihov boj zoper asimilacijo bodo ena najpomembnejših točk na dnevnem redu julijskega zasedanja Russellovega razsodišča. To izhaja iz pisem in pozivov, ki jih je predsednik Mednarodnega sodišča za vojne zločine, jugoslovanski zgodovinar Vladimir Dedijer, naslovil raznim evropskim osebnostim. V našem listu smo že poročali, da bo razsodišče razpravljalo o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, v ospredju pa bo tudi situacija manjšin in jezikovnih skupnosti v Franciji. Temu problemu je bivši predsednik razsodišča, francoski filozof Jean Paul Sartre že leta 1973 posvetil celotno številko svoje revije Les Tempes Modernes. In prav javna polemika o manjšinskem vpraša nju med generalnim sekretarjem francoske KP Georgeom Marchaisom ter neko sovjetsko revijo je izzvala pozornost Mednarodnega sodišča za vojne zločine, saj je Marchais v bistvu zanikal obstoj narodnih manjšin in jezikovnih skupnosti v Franciji. »Naše razsodišče, je naglasil Dedijer v pismu sekretarju francoske KP, meni, da ste objektivno in subjektivno zavzeli do manjšinskega vprašanja stališča najbolj reakcionarne francoske buržoazije, ki je s svojim ostrim in togim nacionalizmom skušala odpraviti etnično bogastvo Francije«. V nadaljevanju svojega pisma Dedijer ugotavlja, da je stališče francoske partije do nacionalnega vprašanja tudi posledica stališč, ki jih je stranka zavzela do kolonialne politike še zlasti po drugi svetovni vojni, ko je bila v bistvu nevtralna tako do vprašanja Alžirije kot Indokine. Celo general De Gaulle meni Dedijer je doumel zgodovinsko nujnost samoodločanja prebivalcev kolonij in istočasno je zavzel podobna stališča tudi do manjšinske problematike. »Vi pa — očita zgodovinar Marchaisu — niste dojeli dejstva, da svoboda in demokracija v Franciji ne zadevata le gospodarskega in političnega področja, pač pa tudi področje polnega uveljavljanja in spoštovanja narodnih pravic manjših narodnosti in narodnih manjšin. S kakšno pravico bi drugače Francija branila svojo narodno identiteto pred pritiski velesil, če sama ne sprejema in uresničuje v okviru svojih meja načela etničnega pluralizma?« V nadaljevanju svojega pisma Dedijer meni, da so Marchaisova stališča podobna izkrivljenih logikam Velike Rusije v ZSSR, nacionalizmu Hun na Kitajskem, ideologiji WASP (o prednostih belopoltega prebivalstva) v ZDA, ali stališčem, ki jih angleški establishment zavzema do drugih narodnosti v Veliki Britaniji. »Zdi se — ugotavlja zgodovinar — da ste prevzeli od stalinizma eno od njegovih najslabših stališč, idejo o vodilnem narodu, medtem ko ste povsem pozabili na Marxovo | izjavo, da ni svoboden tisti narod, ki tlači druge I narodnosti.« In vendar — naglaša Dedijer — kulturni >n narodnostni pluralizem ne ogroža socializma, nasprotno proces nacionalnega in etničnega osvobajanja je proces svetovnih razsežnosti in je nesporno element napredka za vse človeštvo. »Prav zato — napoveduje zgodovinar ob zaključku pisma — bo Russellovo razsodišče na svojem zasedanju od 1. do 7. julija v Berlinu odločalo o nadaljnjih ukrepih v zvezi z vašimi nesprejemljivimi stališči in v zvezi z ravnanjem do narodnostnih skupnosti v Franciji.« VOJMIR TAVČAR Pretekli četrtek občutno padel ameriški dolar Razgiban teden na svetovnih borzah NEW YORK — Teden, ki je za nami, je bil na valutnem tržišču precej razgiban. V četrtek (24. t.m.) je a-meriški dolar drugič od začetka leta občutno padel na newyorški in nato še na drugih borzah. Kotirali so ga 1.675 lir (2,70 nemške marke), medtem ko je v petek, 18. t.m., veljal 1.705 lir (2,77 marke). Padec so po- vzročile govorice, da so nekatere a-meriške banke zabredle v finančne težave, med temi tudi Manufacturers Hannover Bank, ki je četrta največja banka ZDA. Ta petek (25. t.m.) pa je ameriška valuta nekoliko pridobila, čeprav ne toliko, da bi se vrnila na tečaje izpred osmih dni. Vedno v New Yor- ku so jo kotirali 1.685 lir (2,72 marke). Razlogov za to je več. Ameriške oblasti so zanikale osnovanost govoric, češ da so nekatere banke v finančnih težavah. Gotovo pa so vplivale tudi novice iz Perzijskega zaliva, da so iraška letala napadla več petrolejskih ladij: ameriški dolar je namreč še vedno kolikor toliko gotova investicijska dobrina. Slednji dejavnik bo po vsej verjetnosti še deloval v prihodnjih dneh in je torej pričakovati vsaj kratkoročno okrepitev ameriške valute. Tako vsaj menijo finančni strokovnjaki, med katerimi tudi Henry Kaufmann, ena najprestižnejših osebnosti na Wall Streetu. Po njegovem bi ameriške oblasti utegnile v kratkem rahlo zvišati obrestno mero, kar bi spet okrepilo dolar. Ukrep je verjeten, ker je ameriško gospodarstvo nenavadno »močno«, s tem pa se pojavlja nevarnost povečanja inflacije. Vendar je Kaufmann pristavil, da je na splošno stanje dokaj nejasno. IOR izplačal 650 milijard lir VATIKAN — Vatikanske oblasti so včeraj izdale uradno sporočilo, s katerim ponavljajo, da Zavod za verska dela (vatikanska banka, ki jo vodi monsinjor Marcinkus) ne nosi nobene odgovornosti za stečaj denarnega zavoda Banco Ambrosiano (ki ga je vodil Roberto Calvi, čigar smrt v Londonu je še vedno nepojasnjena), razen »moralne«, zaradi česar je za odpravo sporov z upniki »prostovoljno prispeval« okrog 400 milijonov dolarjev. Kot je znano so v petek v Ženevi dosegli sporazum, na podlagi katerega je vatikanska banka (IOR) izplačala več kot 650 milijard lir 120 tujim bankam in likvidatorjem Banca Ambrosiana, po dolgih pogajanjih, ki so segla tudi na raven odnosov med Italijo in Vatikanom. Tako bo državni banki ostalo še kritje okrog 500 milijard lir dolgov propadle Calvijeve banke. AG ROMAR KET GORICA Ul. Favelli 5 — Telefon: (0481) 84741 TlrarTTiralnrrnfl VSE VRSTE TRAKTORJEV — BALIRKE ZA SENO — KOSILNICE — FREZE — ŽAGE — ATOMIZERJI — MOTOKULTIVATORJI — ENOLOŠKI STROJI itd. Naši kmetijski stroji so posebej primerni za dela na kraških poljih. PODJETJE Alojz Daneu PRODAJA: GRADBENEGA MATERIALA LESA IZOLACIJSKEGA MATERIALA ŽELEZNINE IN DRUGO OPČINE — Proseška ulica 12 Tel. 211-044' ^% ti daje občutek, da se spreminja moda, pa vendar ostaja že leta enak SŠschenhacf), Ulica Carducci 20 Ulica Vidali 9 Ulica Madonnina 5 j Sestanek predsednikov trgovinskih zbornic AJ Predlagali so uskladitev prometa med železnico, carino in veterinarsko službo GRADEC — Na dvodnevnem zasedanju predsednikov trgovinskih in gospodarskih zbornic desetih dežel, regij in republik Delovne skupnosti Alpe Jadran so razpravljali o številnih skupnih vprašanjih in jih strnili v sklep-n°. resolucijo. V njej so ugotovili potrebo po nadaljevanju sprotnega infor-^anja o gospodarskem položaju v posameznih članicah. Izrekli so se za znanstveno - raziskovalno sodelovanje. Predsednikom dežel, regij in republik predlagali, naj ukrenejo vse potrebno, da bodo uskladili promet med že-nznico, carino in veterinarji in da bodo blago na mejah hitreje odpravljali, predlagali so nadalje poenotenje carinskih formularjev in drugih dokumen-j°v v zvezi s prevozom blaga. Zaradi zastojev blaga na tirih so pozvali že-eznice, naj hitreje odpravljajo vlake. Pozdravili so predlog Slovenije za odpravo ovir v osebnem prometu in za izravnavo trgovinskih bilanc. Na sestanku predsednikov so se dogovorili, da bodo izdali skupno tun-stjčno karto. Ko pa je tekla beseda o letalskem prometu, so prisodili per sPektivno vlogo deželnim letališčem. Predsedniki so z zadovoljstvom sprejeli v štirih jezikih (v slovenščini, srbohrvaščini, italijanščini in nemščini) napisani bilten, ki ga je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije. Dogovorili so se, da bo v prihodnje vsaka članica Alpe Jadran, ki bo organizirala sestanek gospodarskih organizmov, Pripravila podoben bilten. 25. maj, praznik občine Tolmin Možnosti gospodarskega sodelovanja z italijanskimi obmejnimi območji Zanimivi načrti za skupna vlaganja na Kaninu in Matajurju TOLMIN — Do bi ohranili spomin na najbolj pomembne dogodke med narodnoosvobodilno vojno in na slavne pomladne dni iz leta 1943, ko so prebivalci tolminskih krajev množično odhajali v oboroženi boj in ko sta svoj ognjeni krst doživeli Gradnikova in Gregorčičeva brigada, so Tolminci za svoj občinski praznik določili 25. maj. Dan mladosti in dan občine so tudi letos počastili z vrsto zanimivih in kulturnih ter športnih prireditev. Osrednje so bile na sporedu včeraj, ko je v Tolminu zasedala tudi občinska skupščina, na kateri so med drugim podelili domicil skupnosti borcev kobariškega vojnega področja ter se odločili, da bodo podružnično šolo v Gorenji Trebuši poimenovali po drugi brigadi vojske državne varnosti, podružnično šolo v Kanal skem domu pa po partizanki in skojevki Mariji Štrukelj-Marici. V priložnostnem govoru na slavnostnem zasedanju občinskih zborov je Marjan Rozman, predsednik tolminske občinske skupščine, orisal gospodarski položaj Tolminske. Med drugim je govoril tudi o možnostih za gospodarsko sodelovanje z italijanskimi obmejnimi območji. Med temi pa so zanimivi tudi načrti skupnih vlaganj v kaninska smučišča in smučarsko središče na Matajurju. Danes so v okviru prireditev ob občinskem prazniku odprli tudi dom krajevne skupnosti Tolmin, ki so ga uredili v spomeniško zaščiteni stavbi v novem središču Tolmina. Gre za objekt, v katerem je dolga leta delovala knjižnica in ki ga je bilo treba temeljito popraviti zaradi hudih potresnih poškodb. V stavbi sta poleg družbeno-političnih organizacij krajevne skupnosti dobila streho tudi poslovalnica Kompasa in dopisništvo Dela. Prazniku tolminske občine je posvečena tudi vrsta prireditev, ki bodo na sporedu prihodnjo soboto, 2. junija. Takrat bo na Mostu na Soči srečanje desetih pobratenih mladinskih klubov. V vasicah Grant in Rut nad Baško grapo pa bodo na ta dan najprej odkrili spomenik padlim borcem s tega območja, nato pa bodo še odprli manjši industrijski obrat, ki ga je tolminska Iskra uredila v opuščenem šolskem poslopju, da bi tako pomagala ohraniti živelj v tem gorskem območju. KATJA ROŠ Proslava 40-letnice tJnije Italijanov REKA — Predsedstvo Unije Italija-za Istro in Reko je na svoji vče-Jsnjj seji sklenilo, da bo osrednja ^oslavo 40-letnice ustanovitve naj-organizacije Italijanske narod-. skupnosti v Jugoslaviji v sobo-• »• junija, v gledališču Ivan Zajc l0 Reki. Poročili na tem zborovanju °sta imela predsednik Unije Silva-^.Sau in Mitja Ribičič, član pred-^ as tv a CK ZKJ. Ribičič je tudi pre-4fì} predsedstvo odbora za proslavo "letnice ustanovitve Unije. Ob tej er»pznosti bodo podelili priznanja naj-,°k> zaslužnim družbenopolitičnim laucem italijanske manjšine. Sve-»asti bo prisostvovala tudi deleča SKGZ. E. OPASSI Senatorka Tedesco: Usedli ste se ^i v srce ČEDAD — Senatorka Ciglia Tede-T/R Podpredsednica senata, je No-«nu Matajurju poslala pismo na-,ednje vsebine: *v svojem srcu ohranjam neizbri- sen spomin na pretresljive dokaze nf?v°lje za vaše pravice. Nikoli c-. “oni pozabila vzvišene manifesta-•J® v Gorici, v kateri so se kot v ^Ponovljivi sintezi kazala leta trplje-Ja m bojev, še zlasti pa moči in upanja tistih, ki vedo, da so na pra-q, .Poti. Na današnji dan sva se s v^aromontejem dogovorila za sesta-§e uradnega pisma za sprejetje va-£a (in našega) zakona.« ^lizzau ne spoštuje Pravil igre racptr — Komunistični poslanci Ba-nexi- Paesello in Gasparotto so iani°yiii m ministra za šolstvo vpra-la j- v zvezi s skupščino, ki je bi Pan "' m°I° — torej že v volilni kam-sIqJ*. ~~ na videmski univerzi. Po-nišk u°ptavljajo, da je za predsed-0 mizo sedel tudi kandidat za Alfrw* Parlament, deželni odbornik »onih Mizzau, ki je govoril o mož-roč" zaPoslitve za študente na pod-in j ohranjevanja kulturnih dobrin didat ^žnosti povezal s svojo kan-ni-stifS,r° Za evropske volitve. Komu-nistr p?sZanci torej sprašujejo mi-nj*e ali ne meni, da volilne mano . 9e ne sodijo v tako p omemb-nstvtucijo, kot je državna uni-^2a- (BBr) Ì^ROgrad — Nemška avtomobilska da triJa »Vo'kswagcm je naznanila, rnarwfTava vložiti 100 milijonov jeVSL 'skoro 62 milijard lir) v sanali T:0 Podjetje »TAS«. Slednje bo Uoye CeUci »Volkswagen« proizvajalo tudj avtomobilske modele, med temi 'Pv model »golf«. Najdeno 5**1 — Prosečan Mario Bri-ri . e našel na Travniku v Go-jfj 'zgubljeni Grden hrabrosti, no l ga Ie zgubil, naj gre oseb-r:„ , njemu v Ulica San Naza-10 št. 30. 26. maj 1964 / 26. maj 1984 Državljani ! 26. maja 1964 je bila prva seja Deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Ob 20-letnici aktivnosti Dežele moramo poudariti trud, ki je bil posvečen izvajanju posebnega statuta. Ta instrument je imel pomembno vlogo pri interpretaciji kompleksnosti in različnosti problemov naših prebivalcev. Kot nam je ob 20-letnici posebnega statuta v svojem sporočilu potrdil tudi predsednik republike Sandro Pertini, je stvarnost, ki je iz njega izšla, sad kulturne in civilne tradicije in doslednega obravnavanja javnih problemov. Razvoj različnih gospodarskih in družbenih področij, ovrednotenje evropske usmeritve in urejeni odnosi z mejnimi področji sosednjih držav so pozitivni rezultati, ki smo jih dosegli. Po istih smernicah bomo razvijali tudi naše bodoče delovanje. Ko potrjujemo princip, da bomo vedno bolj poudarjali pomen posebnega statuta, pa si moramo v okviru deželne enotnosti prizadevati za še hitrejši preporod in razvoj, kot tudi za zaščito in valorizacijo kulturnih posebnosti. Z obrambo in poveličevanjem evropskih idealov, ki našim ljudem mnogo pomenijo, bomo skušali še utrditi vezi, ki nas vežejo na skupno domovino. Zavedamo se, da se zgodovina Italije v teh obmejnih področjih bogati z originalno in dragoceno odprtostjo bližnjim narodom. Zato nameravamo tudi v bodoče nadaljevati po tej poti sodelovanja in miru. Antonio Comelli Predsednik Deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Na tržaški občini in na pokrajini Bo koalicija KD - Lista vzdržala do konca mandata obeh skupščin? »Trst obrača stran svoje zgodovine in lahko z večjim optimizmom zre v prihodnost. Škoda, da ni z nami socialistov, prej ali slej pa se nam bodo vendarle pridružili.« Take in podobne komentarje je bilo slišati po petkovi seji tržaškega občinskega sveta med svetovalci in med novoizvoljenimi odborniki komaj ustoličene nove koalicije, ki so z nasmejanimi obrazi malo pred polnočjo zapuščali županstvo. Je njihov optimizem upravičen? Bo sedanja koalicija, ki sloni na »zgodovinskem kompromisu« KD - LpT vzdržala do leta 1987, ko zapade mandat občinskega sveta? Bodo socialisti vztrajali do takrat v opoziciji? Prve odgovore na vsa ta vprašanja bodo dobili v kratkem, vsekakor morda že takoj po evropskih volitvah. Za sedaj se je treba zadovoljiti s komentarji in z ocenami, ki prihajajo s tajništev in iz vodstev posameznih strank. Kot je bilo pričakovati so se prvi oglasili socialisti, ki so ubrali pot opozicije in niso hoteli tvegati, da bi jih KD in LpT počasi potisnila na rob dogajanj. Tajništvo PSI še enkrat izraža odločno nasprotovanje politiki »štafete« in pravi, da je treba tržaški sporazum uokviriti v širšo deželno dimenzijo, saj je znano, da je zavezništvo KD - LpT zreži- ral sam demokristjanski deželni tajnik Biasutti. Posebno ironičen je v zvezd s tem načelnik svetovalske skupine PSI na deželi Carbone, ki se sprašuje kje je treba pravzaprav i-skati stične točke med Listo in med demokristjani ali v skupnih političnih izhodiščih ali pri razdelitvi »stolčkov«? Očitno je pri tem mislil tudi na melonarskega tajnika Giuricina, ki sedaj lahko stvarno računa na od-bomiško mesto na deželi. Novoizvoljeni občinski odbor se bo sestal jutri zjutraj in si porazdelil funkcije, medtem ko je Richetti včeraj prisegel pred vladnim komisarjem. Ni še znano kdo bo podžupan, govori pa se, da republikanec Pacor noče več te funti je. V tem primeru bi to mesto pripadalo ali liberalcu ali socialdemokratu. Starejši odbornik je vsekakor že listar Seri, ki se za to lahko zahvali MSI. Jutri se bo sestal pokrajinski svet. Na dnevnem redu ima izvolitev predsednika. Na osnovi znane »štafete« bo to mesto šlo listarju. Kandidata sta Marchio, glavni urednik melonar-skega glasila in Ventura, ki je že nekaj časa predsedoval pokrajini. • Tržaška občina je najela pri Tržaški hranilnici tri posojila v skupni vrednosti 236 milijonov lir. Ta denar je potrebovala za vzdrževanje nekaterih mestnih ulic (100 milijonov) in občinskih poslopij (87 milijonov) ter za gradnjo nove nižje srednje šole na Greti (49 milijonov). Pokrajina v težavah za podeljevanje podpor Pokrajinska uprava se ponovno nahaja v hudih finančnih težavah glede podeljevanja podpor, ki so jih bili deležni člani bivše ustanove ONMI, mladoletniki, njihove matere in nosečnice. V težave je zašla zaradi neizpolnjenih obvez deželne uprave, o-ziroma odbor ništva za higieno in zdravstvo, ki kljub številnim pozivom in tudi pravnemu postopku še ni finansiralo posegov, Id jih pokrajina opravlja v tem sektorju. Zaradi vsega tega je pokrajinska uprava v prihodnjem mesecu prisiljena prekiniti podeljevanje podpor vsem tistim, ki so jih bili doslej deležni; ravno tako je prisiljena pustiti ob strani vse nove prošnje za podpore, ki so Se v zadnjem času nakopičile v njenih uradih. KPI: nujnost čimbolj enotnega nastopa v podporo Slovenskega stalnega gledališča Te dni sta se srečala deželna slovenska komisija pri vodstvu KPI 23 Furlani jo-Julijsko krajino in zastopstvo kolektiva Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Gledališki delavci so seznanili KPI s stisko in nevarnostjo Položaja naše osrednje kulturne ustanove, ki ji grozi zaskrbijiva omejitev delovanja. Na srečanju so ugotovili, da je kritičen finančni položaj naše gledališke j hiše posledica nemarnosti pristojnih državnih oblasti in še posebej osrednje in deželne vlade. Povsem zasmehijivo izzveni v tem okviru nepomembna pod; pora, ki jo je prav te dni namenilo SSG deželno odbomištvo za kulturo. P21 tem so slovenski komunisti poudarili, da deželna vlada sploh ni spoštovala obveze, ki jo je na zahtevo svetovalcev KPI sprejela pri odobritvi letošnjega I proračuna in po kateri naj bi dežela odslej upoštevala izredno kritični položaj SSG in njegovo specifično kulturno vlogo gledališke hiše slovenske narodne manjšine. Komunisti poudarjajo nujnost čimbolj enotnega nastopa, da se slovenskemu gledališču zagotovijo ustrezna sredstva za neokrnjeno in nemoteno delovanje tudi v bodočih sezonah. S svoje strani so na vseh ravneh in predvsem v parlamentu že opravili potrebne korake. V tem okviru menijo, da bi bil koristen širši posvet, na katerem naj se stranke, sindikati, kulturni delavci in pristojne oblasti končno izrečejo o usodi in perspektivah slovenskega gledališča. Dolinski župan Švab je tudi v imenu drugih županov tržaške občine poslal deželnemu predsedniku Comelliju brzojavko z zahtevo, da bi sprejel delegacijo upravnega sveta SSG pred prihodnjo sejo, ki je sklicana za 31. maj’ Deželni posvet o družinskih posvetovalnicah Deželni koordinacijski odbor Zveze žensk Italije prireja danes v dvoran* »degli stemmi« na gradu sv. Justa celodnevno zasedanje deželnega značaj o družinskih posvetovalnicah. Na zasedanju, ki se bo začelo ob 9.30, bo govor o položaju, v katerem se nahajajo družinske posvetovalnice v vse*1 štirih pokrajinah naše dežele. , Da je položaj v večini teh posvetovalnic dokaj težak, če že ne nevzm žen, nam dokazuje tiskovna nota upravnega odbora posvetovalnice pri »m mauri, kjer so operaterji prisiljeni zavrniti številne prošnje za ginekolosK izvide. Upravni odbor posvetovalnice zato poziva KZE, naj nujno reši P1^ blem zdravniškega osebja, ki trenutno ne vključuje ginekologov, od uprav^ otroške bolnišnice Burlo pa želi vedeti, zakaj je nenadoma in brez potrebn koordinacije med zainteresiranimi strukturami sklenila poveriti teritorialni strukturam (družinskim posvetovalnicam) nalogo za preventivne službe. S posojili članov Zadruge hitrejša ureditev dvorane Kulturnega doma Prosek - Kontovel Odbor Zadruge za Kulturni dom Prosek - Kontovel si je na zadnji seji zadal nalogo, da v teku poletja dokonča dela v dvorani Kulturnega doma, da bi tako za Prosek in Kontovel prepotrebni objekt ob začetku jeseni credali svojemu namenu. Že nedavni občni zbor Zadruge je sklenil, da bi morali preurejevalna dela v dvorani čimprej dokončati. Zaradi finančnih težav, ki nemalo ovirajo dela, je bilo takrat domenjeno, da bodo člani zopet priskočili Zadrugi na pomoč s posojili. V nedeljo počastitev spomina proseških talcev Proseč ani, Kontovelci in drugi antifašisti se bodo v nedeljo, 3. junija, na gmajni pri proseški postaji spomnili 10 talcev, ki so jih nacifašisti 29. maja pred 40 leti obesiti iz represalije, ker so partizani nekaj dni prej v ognjenem spopadu ubili dva orožnika. Komemoracija bo ob 11. uri pred spomenikom, ki spominja in .opozarja na žrtev nedolžnih ljudi. Komemoracije se bodo poleg članov domače sekcije VZPI - ANPI udeležili Godbeno društvo Prosek, pevski zbor Vasilij Mirk, harmonikarji proseške podružnice Glasbene matice, recitatorji Amaterskega odra Jaka Štoka in govornika. Godbeno društvo Prosek na gostovanju pri Ljubljani Godbeno društvo Prosek bo danes gostovalo v Polževem pri Ljubljani. Proseški in kontovelski godbeniki so bili povabljeni na srečanje planincev ljubljanske regije. Srečanje prireja letos planinska sekcija Litostroja. Prose-ška godba na pihala vzdržuje namreč že vrsto let plodne stike s pihalnim orkestrom Litostroja. Poleg proseške godbe bo seveda nastopil tudi pihalni orkester Litostroj in skupina Mažoretk, ki je pred leti že gostovala na Proseku. Proseško godbeno društvo, ki se tačas pripravlja na proslavo 80-letnice ustanovitve in neprekinjenega delovanja, bo imelo tudi junija polne roke dela: v nedeljo, 10. junija, bo namreč gostoixilo v kraju Pieve di Soligo pri Vittoria Venetu. Zadruga Naš Kras lani dokaj dobro poslovala V minulem letu je zadruga »Naš Kras« kljub slabemu finančnemu stanju zabeležila dokaj ugodno poslovanje. Pri tem je mišljena njena kulturna dejavnost, kateri se je prav v lanskem letu pridružil poseg na znanstveno področje. Tako je zadruga a-prila lani pripravila dobro obiskani mednarodni simpozij na temo »Tržaški Kras — narava in človek« za katerega se je še posebej angažirala članica dr. Mara Debeljuh. Istočasno je bila v prostorih pokrajinskega kra-škega muzeja tudi razstava na isto temo, ki je požela priznanje strokovnjakov in občinstva, ki si jo je ogledalo. Tako je v svojem < poročilu ugotavljal predsednik zadruge Egon Kraus na petkovem občnem zboru; sicer pa se dejavnost zadruge v minulem letu ni omejila samo na te pobude: zadruga je lani priredila tudi vrsto razstav priznanih likovnikov v Kraški galeriji, konec avgusta pa je bila organizirana XI. kraška ohcet, ki je v repentabrsko občino privabila veliko ljudi. Kraška hiša je bila odprta od aprila do novembra in bila deležna velikega obiska, je še ugotavljal predsednik Kraus, ki je obenem dodal, da je poleg tujih turistov, ki jo v vse večji meri obiskujejo, treba podčrtati, da je postala cilj številnih šolskih ekskurzij ne samo iz naše pokrajine, ampak tudi iz oddaljenih krajev, za kar gre posebno priznanje Feličetu Ostrouški. Le golo nanizan je raznih pobud in delovanja zadruge — je poudari) predsednik Kraus — ne odseva truda in naporov, ki so jih člani vložili v pripravo in organizacijo raznih prireditev; zato se jim je predsednik iz srca zahvalil, v svojem poročilu pa je spregovoril tudi o delovanju v letošnjem letu : ugotavljal je, da ne bo tako plodno kot v lanskem. Simpozija ne bo, prav tako ne bo Kraške ohceti, za katero obstaja dogovor z domačini, da se organizira vsaki dve leti. Na programu je organizacija nekaterih razstav, pri čemer bo treba skrbno izbrati temo ob priložnosti mednarodne prireditve »Premio Italia«, ki bo meseca septembra v Trstu. Predsednik Kraus je s tem v zvezi podčrtal, da bi bilo dobro angažirati ustanove, organizacije in občine, da bi se za to priložnost koordinirale posamezne akcije. Zadruga pa ima vsekakor v načrtu tudi enega ali dva koncerta ter razstavo na etnografsko tematiko, Kraška hiša pa bo kot običajno odprta od aprila do novembra. 20. razstava vin v Zgoniku Od petka, 1. junija, do nedelje bo v Zgoniku 20. jubilejna občinska raZ" stava domačih vin, na kateri bo raž' stavljenih šest vzorcev belega vina in deset primerkov terana. Deloval6 bodo seveda tudi stojnice z vsakovrstno jedačo na žaru in drugimi dobrotami, ki jih bodo upravljala kra; , jevna društva. Tudi kulturni, Sporto* [ in zabavni program bo precej pester in za vse okuse. V petek bo v t-fP' niški cerkvi koncert Tržaškega okte . ta, za ples pa bodo igrali Vesel* godci. V soboto se bo že zjutraj, čel celodnevni mednarodni baldnarsk turnir, popoldne pa bo na sporedu tekma v igri med dvema ognjem3 | med osnovnošolci iz zgoniške in re-pentabrske občine. V kulturnem sporedu bodo nastopili harmonikarski ansambel podružnice GM s Proseka' Kontovela, folklorna in plesna skup1' j na KD Rdeča zvezda iz Saleža, > plesno zabavo pa bo poskrbel narod; nozabavnd ansambel TAIMS. Nedeljs*** spored se bo začel zjutraj s turnirjem v briškoli, popoldne pa bo koncert godbe na pihala, z izraznimi P*?j si bo nastopila skupina osnovne sol ■ iz Sežane, občinstvu pa se bodo v ritmični gimnastiki predstavile tudi 1®" | lovadke Partizana - Moste in B°ra„ Večer in razstavo bo sklenila ples** zabava ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. B. S. Literarni, likovni in fotografski natečaji ob 80 - letnici SPD Trst Slovensko planinsko društvo iz Trsta praznuje letos 80-letnico ustanovitve. V okviru proslave, ki jo bo namenilo temu jubileju, razpisuje tudi literarni, likovni in fotografski natečaj za izvirna dela na temo MED SKALO IN MORJEM ki naj bi obravnaval prijateljski odnos človeka do naravnega okolja. Natečaj je namenjen : — vsem ljubiteljem narave; — osnovnošolski mladini; — dijakom nižjih srednjih šol. Vsaka zgoraj omenjena skupina bo posebej ocenjena in nagrajena. Literarni natečaj 'Prispevki na razpisano temo so lahko v prozi (do 10 tipkanih strani), v poeziji (do 5 pesmi ali ciklus), zbirka anekdot ali esej (do 10 tipkanih strani). Napisani so lahko v knjižni slovenščini ali v narečju. Vsi prispevki morajo biti napisani v 4 izvodih, označeni z geslom, kategorijo, v kateri avtor kandidira (ljubitelji narave, osnovnošolska mladina, nižja srednja šola). V priloženi zapečateni kuverti, označeni z geslom, naj bo avtorjevo ime, priimek, naslov in telefon. Literarne izdelke bosta ocenjevali dve ločeni komisiji: — literarno komisijo za šolsko mladino sestavljajo: prof. Zora Tavčar, pesnica Ljubka Šorli, časnikar Lojze Abram in prof. Marinka Pertot (SPDT) ; — literarno komisijo za ljubitelje narave sestavljajo: prof. Josip Tavčar, prof. Pavle Merku, prof. Marija Cenda in inž. Josip Rudež (SPDT). Likovni natečaj Risbe in izdelki na razpisano temo so lahko v katerikoli tehniki. Za osnovnošolsko mladino je priporočljiv format A3, za ostale je dovoljen katerikoli format, največji 100x70. Na hrbtni strani risbe ali slike naj bo označeno geslo in kategorija, v kateri avtor kandidira (ljubitelji narave, osnovna šola, nižja srednja šola). V priloženi zapečateni kuverti, označeni z geslom, naj bo avtorjevo ime in primek, naslov in telefon. Risbe in izdelke bosta ocenjevali dve ločeni komisiji: — likovno komisijo za šolsko mladino sestavljajo: prof. Magda Tavčar (SPDT), Demetrij Cej in Zora Koren; — likovno komisijo za ljubitelje narave sestavljajo: Milko Bambič (SPDT), inž. Sergij Cesar in Deziderij Švara. Fotografski natečaj Fotografski natečaj na razpisano temo ni namenjen osnovnošolski mladini. V obeh navedenih kategorijah se kandidat lahko udeleži natečaja v sledečih tehnikah: — črno-bela fotografija (največ 3 slike ali serija petih, min. format 13x18, max. format 30x40 ali izpeljanke) ; — barvna fotografija (največ 3 slike ali serija petih, min. format 13x18. max. format 30x40 ali izpeljanke) ; — diapozitivi ne glede na format (največ 5 diapozitivov). Vse serije morajo biti označene kot take, slike pa oštevilčene. Udeleženec se lahko istočasno udeleži natečaja v več podkategorijah, vendar morajo biti slike neobjavljene. Vsi izdelki morajo biti označeni z geslom in s kategorijo, v kateri avtor kandidira (ljubitelji narave, nižja srednja šola). V priloženi zapečateni kuverti, označeni z geslom, naj bo avtorjevo ime, priimek, naslov in telefon. Izdelke bo ocenila posebna komisija. Komisijo sestavljajo: Janko Furlan (SPDT), Mario Magajna, Aljoša Žerjal in Duilio Vecchiet. Prispevke za vse tri natečaje zgoraj omenjenih treh kategorij morajo kandidati oddati na sedežu SPDT v Ul. sv. Frančiška 20, tretje nadstropje ali na sedežu ZSŠDI (isti naslov, drugo nadstropje) do vključno 30. septembra 1984. Najboljša dela bodo nagrajena na slavnostni prireditvi ob 80-letnici našega društva. Prireditelj bo poskrbel za objavo oziroma za razstavo najboljših del. Po razstavi bodo lahko udeleženci dvignili svoje prispevke na sedežu društva. Organizator ne prevzema odgovornosti za morebitne poškodbe ali izgube prispevkov. Ob 10-Ietnici Baletne šole SSG Lep jubilejni baletni večer Okrog 50 mladih gojencev Baletne šole Slovenskega stalnega gledal*5 se je sinoči z baletnim nastopom v Kulturnem domu v Trstu predstav** svojim staršem, nonotom in nonam ter številnim prijateljem s program0*®’ ki je pokazal resno študijsko delo šole, obeh njenih voditeljev Nade Kri* mančič in Janeza Mejača, pa tudi zavzetost, marljivost in nadarjenost 5 mih baletnikov, od katerih je pet takih, ki obiskujejo šolo že od njene» nastanka dalje. Program, s katerim so se predstavili je bil pester, zanimiv, lepo **7 študiran ter je obsegal za začetek »Polko«, ki so jo izvedli učenci fr\ pravnice, sledil je »Cvetnik«, to je odlomek iz baleta »Gorjanske bajk6 z devet nastopajočimi in še »Pajkova pojedina«, katero je naštudiral Ja*1 Mejač, nastopalo pa je v raznih vlogah kar 21 mladih plesalcev. Da je bil večer še bogatejši in vabljivejši, so poskrbeli še solisti U[ ljanskega baletnega ansambla, ki so nastopili s »Tmjulčico«, »Umirajo*5 labodom«, »Hrestačem«, »Labodjim jezerom« in »Pas de deux«. Kratek nagovor staršem in gojencem je imel koreograf Janez Mejač, se je vsem zahvalil in zaželel, da bi šola lahko še nadaljevala delo. Sinoči razglasili zmagovalce 6. razstave vin v Podlonjerju Sinoči so v Ljudskem domu v Pod-‘Onjerju odprli 6. rajonsko razstavo Vln. ki jo je priredilo Združenje vino-Stednikov iz Podlonjerja, z Vrdele in °d Sv. Ivana. Obenem pa so že tudi tezglasili najboljša vina te razstave. "Omačini so predstavili 18 vzorcev in 16 vzorcev črnega vina, Pf^njevalno komisijo pa so sestavljali Somi je, Franko De Ruvo, Vit jan Sancin, Ervin Gombač, Paolo Filipčič n Edi Glavina. Najboljše belo vino je predstavil Edi ^mgoj, drugo mesto je dosegel «ario Zocchi, tretje pa Pino Živec, najboljše črno vino je imela Karla rudina, ki je med drugim pri ocenje-^ai komisiji dosegla izredno visoko točkovanje. Drugo mesto je osvojil Karlo Pipan, tretje pa Francesco Mlač. Člani ocenjevalne komisije so tudi izrazili mnenje, da bi ta vina, zaradi njihove kvalitete, tudi ustekleničili. Po razglasu je domačin, gledališki igralec Stane Raztresen, pripovedoval »najnovejše čakole« ob kozarcu zmagovitih vin in recitiral Kettejevega »Pijanca«. Zvečer pa je bil ob odprtih kioskih in glasbi na sporedu ples. Današnji program se bo začel že ob 9. uri z risarskim ex tempore za osnovnošolske otroke, med 16. in 17. uro pa bodo nagradiil najboljša vina. Ob 17. uri bo nastopil mešani pevski zbor KD Slavec iz Ricmanj. Bralne značke nakazujejo pravo pot novim odnosom do slovenske knjige Tudi letos je skoraj zaključeno podeljevanje bralnih značk na naših osnovnih in nižjih srednjih šolah. Marsikdo se je v teh dneh vprašal, koliko učencev se je udeležilo tega velikega neprisiljenega tekmovanja in seveda koliko je onih, ki so s svojo vztrajnostjo dosegli zasluženo nagrado — bralno značko. Prav je, da omenimo te podatke! Tekmovanja se je udeležilo 32 osnovnih in 5 nižjih srednjih šol. Porazdeljene pa so bile Cicibanove, Bevkove, Kosovelove, Milčinskega in Kettejeve bralne značke. Največ učencev se je potegovalo za Bevkovo bralno značko, saj so jo sprejele skoro vse tržaške osnovne šole. Dijaki nižjih srednjih šol pa so tekmovali za značko, po kateri je poimenovana njihova šola. Zares prijetno je srečanje z ustvarjalci iz matične domovine, ki se vsako leto v velikem številu odzovejo vabilu in podelijo značke. Letos je bila med nami tudi goriška pesnica Ljubka Šorli. Tisto prijetno srečanje na dvorišču openske osnovne šole ob Bevkovem kipu je nekaj enkratnega. Učenci vsi zavzeti, mnogi njihovi mentorji, ter nekateri starši pričakajo tu goste. Prav pa je, da zvemo, kako vse to poteka, da pride do končnega slavja. Vse šolsko leto je tu zaposlenih lepo število šolnikov - mentorjev, ki usmerjajo učence pri izbiri dobre knjige ter preverjajo njihovo znanje; seveda je tu nujna vztrajnost učenca in mentorja. Potrebne so značke, priznanja in knjige; kje vse to dobiti? Sodelovanje z matično domovino na tem področju je omogočilo v marsičem to delo in poplačalo trud. Že pet let, od poimenovanja openske osnovne šole se krog bralnih značkarjev širi. Zavzeto pomagata pri tem delu Zveza prijateljev mladine in Svet bralnih značk Slovenije, ki vsako leto pripravita bralne značke in priznanja, za kar gre predvsem zasluga sekre- tarki Angelci Žiberna. Založba Mladinska knjiga nudi avtomobile za prevoz ustvarjalcev ter razne mladinske knjige, saj je urednik MK in mladinski pisatelj Miha Matč velik prijatelj naših šolarjev in se iz leta v leto rad vrača med nas ter skrbi,.da pritegne čim več ustvarjalcev v naše zamejstvo. Veliko razumevanja izkazuje tudi založba Borec, saj je njen urednik Janez Kajzer že leto dni predsednik bralnih značk Slovenije. Za povezavo med zamejstvom in matično domovino pa že nekaj let skrbi učiteljica Draga Lupine. Vsi sodelavci tu in onstran meje sodelujejo brezplačno, njihovo delo je tiho in neopazno, a velikega pomena. Nemogoče bi bilo izvesti vse to, če ne bi stali ob strani tudi starši naših učencev in dijakov, ki so vedno pripravljeni to hvalevredno pobudo večkrat tudi gmotno podpreti. Prav gotovo pa zasluži Združenje staršev šole F. Bevk vso pohvalo, saj pripravi vsako leto za vse sprejem z zakusko ter z velikim zanimanjem spremlja potek dela. Že v navadi je ob uri kosila vsakoletno srečanje ustvarjalcev in mentorjev na Repentabru. Tu se jih je letos zbralo lepo število, kjer so si izmenjali razne vtise. Predsednik Kajzer je svetoval naj bi tudi naše zamejstvo prikazalo v mladinski literaturi živelj naših otrok. Kasneje se je slavistka Olga Lupinčeva zahvalila vsem ustvarjalcem in mentorjem, hkrati pa je ugotovila, da je ta pobuda tudi v našem zamejstvu dosegla lepe uspehe prav po zaslugi onih, ki se tiho žrtvujejo skozi vse šolsko leto v dobro naše slovenske šole. Vsem dragim ustvarjalcem, ki nas obiskujejo, mentorjem, staršem ter seveda vsem tekmovalcem in zmagovalcem vse priznanje! D. L. Včeraj prvi del Tabora mladih na Opčinah Po tolikih letih ustaljenosti končno nekaj drugačnega in novega Prvi del dvodnevnega Tabora mla-'h je popolnoma uspel. V zgodnjih Popoldanskih urah, ko se je tabor Pričel, go se ljudje v manjših skupi-oah zbrali na prostoru pred open-fv.lrri Prosvetnim domom, tako da je Ona zvečer na prazniku prisotna vid-Pa množica. Zaskrbljenost mladih organizatorjev, ki so se v začetku bali, “P bi izvirnost prireditve utegnila abo vplivati na udeležbo, je bila outerneljena. Ljudje so prišli in piana množica se je zadovoljno, rado-odno in aktivno udeležila pri igrah “J Pri točkah, ki so bile na progra-u- Podčrtali bi predvsem dejstvo, a so bili včeraj mladi prisotni v Stemni večini, čeprav so bili prisotni tudi predstavniki srednje in sta-j, generacije. Mladi so bili to-„J dejansko glavni akterji včerajšnjega tabora in to je bdi seveda tudi °avni cilj prireditve. Popoldanski del j Pgrarna, ki je v glavnem vseboval nj' Je potekal sicer nekoliko okr-šttt •*?’ Pa je bilo vezano tudi na vilo prisotnih. Kot rečeno, se je vdo ljudi v nadaljevanju kar po-melj n *p že na košarkarski tekmi tiž • Boletovimi dekleti in fantoma-st^rni Sahare tisti je bila prisotnost slov na ravni najboljših predstav GlfJk h košarkarskih mojstrov Harlem Ho h ^S' Za kroniko naj pove-’ da so člani kabaret skupine osvo- Z odprtja fotografske razstave na Taboru mladih jili srečanje z izidom 25:19. V hitrici bi še navedli, kdo vse je nastopal na včerajšnjem taboru. Prisotna je bila dramska skupina iz Doberdoba s čarodejem Jurijem Puhentrukovom, študent astrofizike Denis je zapel nekaj skladb Beatlesov in nas seznanil s pristno anatolsko glasbo. Poleg njega je nastopila tudi skupina atenskih fantov, ki je predvajala grške pesmi. Pred tekmo je bil na odru sežanski kantavtor Robi Nema- nič, gor iški Avtomobili pa so s kakovostnim izvajanjem svojih rock skladb navdušili mlado občinstvo. Razen tega so si obiskovalci lahko o-gledali tudi fotografsko razstavo, stojnice z obrtniškimi izdelki, murales, razstavo starih oblačil. . . Skratka, večstranski praznik, s katerim smo lahko vsi zelo zadovoljni, saj smo po tolikih letih ustaljenosti končno le prešli na nekaj novega. Cancia Pri Šibeniku tragično umrl dr. Andrej Tavčar Pred zaključkom redukcije smo prejeli pretresljivo vest, da je med službenim potovanjem v prometni nesreči pri Šibeniku izgubil življenje dr. Andrej Tavčar, komercialni direktor podjetja Veplas iz Špetra. Dr. Tavčar je bil doma iz Devina, imel je 31 let in je bil edini sin profesorja Zorana Tavčarja. Neuradno smo izvedeli, da je bil v tragično nesrečo vpleten traktor in da sta v njej izgubili življenje še drugi dve osebi. razna obvestila Glasbena matica vabi na nastop, ki bo ‘jutri, 28. maja, ob 18. uri na šoli Glasbene matice, Ul. R. Manna 29. Skavtska organizacija - Trst. Vodstvo veje volčičev in veveric vabi vse svoje člane in članice na Jur je vanje, ki bo danes, 27. t.m., v Trebčah na župnijskem travniku. Začetek ob 9.30. V primeru slabega vremena se bo Jurjevanje odvijalo v Marijanišču na Opčinah. Združenje vinogradnikov iz Podlonjerja in od Sv. Ivana prireja danes, 27. maja, RAZSTAVO DOMAČIH VIN v Ljudskem domu v Podlonjerju: ob 9. uri risarski ex-tempore za osnovnošolske otroke; ob 18. uri nastop mešanega pevskega zbora KD Slavec iz Ricmanj in nagrajevanje najboljših vin. Sledi ples z Veselimi godci. Vabljeni! V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu — Donizettijeva št. 3 — bo jutri, 28. maja, javna razprava na temo »Teden dni po vseslovenski manifestaciji na Travniku v Gorici — Doživetja, odmevi, perspektive«. Začetek ob 20.30. Škof Bellomi na obisku v Dolini j tržaški škof Lorenzo Bellomi se je predvčerajšnjim mudil v Dolini, kjer obiskal otroški vrtec, osnovno šolo »Prežihov Voranc» in srednjo šolo : lna°n Gregorčič«. V otroškem vrtcu so škofa sprejeli slovenski in itali-nski otroci s cvetjem in darilom, ki so ga sami izdelali. Nato so ugled-niu gostu recitirali in peli. Prisrčen in sproščen je bil tudi obisk na sr«jVn‘ žoli, nazadnje pa se je ugledni gost srečal z učenci in profesorji a l, ? žole Simon Gregorčič. Škofu v čast so učenci izvedli sicer kratek, ^ in pester kulturni program. Nova stavka novinarjev Piccola n Novinarji tržaškega italijanskega dnevnika n Piccolo so včeraj po-Pr6r°i stavkali, zato danes tega časopisa ne bo v prodaji. Gre za protest ba n. inikom lista, ki ga nekaj mesecev začasno vodi Paolo Berti. Založ-lieit zz°li je predvčerajšnjim zaprosila za pooblastilo, da razpiše zasebno zanni?*'*0 za °ddajo dnevnika proti kavciji najmanj milijarde lir. Kot je la , ,rat znano, se za lastništvo Piccola potegujejo po eni strani nekateri fur-sta r,1. Podjetniki, po drugi pa — skupaj — industrijec Raffaele de Riu (Pa-t0 . tessan), reklamniški podjetnik Oscar Maestro in založba Poligrafici Edi-*ale iz Bologne, ki izdaja II Resto del Carlino in La Nazione. Natečaj za oddajo 29 stanovanj 2g . Tržaška občina obvešča, da je bil razpisan natečaj za oddajo v najem j^ano vanj, zgrajenih na območju med Sv. Ano in Kolonkovcem (Piani e stvi S' A003) v okviru izrednega gradbenega programa s finančnimi sred-Pos kL° zakonu 94/82. Vselitvene prošnje morajo zainteresirani izpolniti na sle-Pripravljenih obrazcih, ki jih prejmejo v Stanovanjskem uradu občin-soh . oddelka za socialno pomoč VII v anagrafski palači (IH. nadstropje, Pien teak delavnik od 10. do 13. ure. Prošnjo je treba predložiti ome- e -"*! J ¥ S* Ob vsem tem prazniku, na katerega smo lahko upravičeno ponosni, pa ne bi smeli in pravzaprav ne moremo prezreti nekaterih manj prijetnih dogodkov. Presenetilo nas je obnašanje goriške občine, ki ni bila sposobna sporočiti pozdrav vseslovenskemu shodu. Na Travniku ni bito župana Scarana, podžupana Del Bena niti drugih odbornikov, ki naj bi prinesli primeren in dostojanstven pozdrav. Nasprotno : goriška občinska uprava je izdala pred manifestacijo tiskovno poročilo, katerega vsebina se na žalost zelo razhaja z večkrat in ob različnih priložnostih danimi izjavami o odprtosti, sožitju in sodelovanju. * Manifestacija je razkrila tudi to stran medalje in pokazala, vse »razumevanje« tukajšnjih politikov in upraviteljev do našega boja in prizadevanja po enakopravnosti. Po manifestaciji se je do dogodka opredelila tudi goriška pokrajinska uprava. Nekoliko drugače in bolj diplomatsko formulirano tiskovno poročilo na splošno gledano, se po vsebini dosti ne razlikuje od tistega, ki ga je objavila goriška občina. Povedati moramo jasno, da nam dvolična politika ne prija. Nočemo, da se občanom slovenske narodnosti govori in zagotavlja eno, občanom italijanske narodnosti pa drugo. Sožitje lahko gradimo le skupno. Nihče pa naj ne pričakuje od nas, da bomo le potrpežljivi in ubogljivi, kajti rezultat našega razumevajočega vedenja je na dlani: po 39 letih od konca druge svetovne vojne Slovenci v Italiji še nimamo zakonsko priznanih pravic! Slovenci smo za sožitje, vendar za tisto pravo, ki ne sloni samo na resolucijah, obljubah in nikoli uresničenih načelih. Občinska uprava bi morala biti v prvi vrsti nositeljica takih prizadevanj. Namesto da bi pobudo podprla, je osvojila pozive nazadnjaških sil. Škoda, res škoda za zamujeno priložnost. Igor Komel • Jutri ob 18.15 bo v Palače hotelu govoril o perspektivah evropske skupnosti evropski parlamentarec in kandidat na skupni listi liberalcev in republikancev Enzo Bettiza. Goriški sokolski prapor bo odslej v Kulturnem domu Sokolski prapor, simbol naše bogate preteklosti, simbol naše vitalnosti, simbol naše volje, da nadaljujemo na poti, ki so jo začrtali naši očetje, je ponovno med nami. Po več desetletjih odsotnosti, ko je bil shranjen v Ljubljani, so ga na slovesnosti, ki je bila v petek zvečer v goriškem Kulturnem domu, sprejeli predstavniki Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki so ga izročili v varstvo ŠD Dom iz Gorice. Odslej bo prapor na ogled vsem v predverju Kulturnega doma. Dogodek, kot je ugotovil predsednik TO ZSŠDI za Goriško Aldo Rupel v svojem nagovoru, se uvršča v sklop številnih manifestacij, ki smo jih pripravili v teh dneh in ki potrjujejo, da je naša borba za pravice umestna in to v nasprotju z vsemi izjavami izvoljenih predstavnikov o neumestnosti našega javnega oglašanja. Razvitje sokolskega prapora pa je obogatila kulturno - športna akademi- V Štandrežu bo danes ter 2. in 3. junija v PRAZNIK ŠPARGLJEV Danes popoldne slikarski ex tempore za mladino; ob 19. uri nastop zborov, telovadcev in godbe -na pihala. Sledil bo ples. MALA DANIELA ŠE V KOMI V tržaški otroški bolnišnici Burlo Garofalo se še vedno bori proti smrti komaj 9 mesecev stara Daniela Devetak iz Rupe, ki se je hudo ponesrečila v četrtek. Kot smo poročali, je bilo dekletce v avtomobilu z 22-letno mamo Barbaro Žerjal, ko je vozilo zaneslo s ceste v drevo. Stanje male Daniele je bito takoj videti zelo hudo. Najprej so jo prepeljali v tržaško bolnišnico pri Ratinali, kjer so jo operirali. Njeno stanje pa se kljub zdravniškemu posegu ni bistveno izboljšalo. Dekletce je še vedno v komi, tako da ji morajo pomagati z umetnim dihanjem. Uradi bivše INAM odslej na Travniku Pokrajinsko vodstvo zavoda za socialno skrbstvo INPS obvešča, da se bo od 1. junija dalje služba za izdajanje zdravniških potrdil in za izplačevanje denarnih nadomestil za bolezen, oz. materinstvo, preselila iz poslopja bivše INAM (Ul. Vittorio Veneto 24) v pritličje glavnega sedeža INPS na Travniku št. 1. čestitke Včeraj sta si rekla »DA« RENCO in ANNAMARIA. Obilo sreče in zadovoljstva na novi zakonski poti jima želi SKD Hrast iz Doberdoba, mešani pevski zbor Hrast in dober-dobska skavtska družina. Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba izreka MARIJI in ITALU iskrene čestitke na novi življenjski poti. ANI PELLIZON in ADRIANU MA-RONESEJU, ki sta včeraj stopila na skupno življenjsko pot, kličejo člani in članice pevskega zbora Oton Župančič »Vso srečo!«. razna obvestila Kmečko društvo v Štandrežu obvešča, da bodo danes od 10.30 do 12. ure na domu Savoia Hobana razdeljevali škropiva in istočasno izpolnjevali prošnje za sečnjo drv v Jugoslaviji. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli, tel. 72 340. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Monica Cusenza, Serena Romanut, Elisa De Rosa, Giulia Tesolin, Maria Luisa Di Bella, Fabio Medeot, Danijel Semolič, Stefano Uretich, Cristina Persoglia. UMRLI SO: 85-letna upokojenka Valerija Radinja vdova Devetak, 73-letni upokojenec Bruno Danieli, 90-letna upokojenka Livia Tunin, 63-let-na upokojenka Delfi Deiuri, 97-letni upokojenec Gioachino Fina, 77-letna upokojenka Paola Frattali vdova A-damo, 79-letna Llda Toniutti vdova Deganutti, 81-letna upokojenka Pal-mira Feletto, 59-letni uradnik Anseimo Cappellaro, 54-letna gospodinja Amorfna Madaferri vdova Cu-lot, 63-letni mesar Aldo Bressan, 66-letna gospodinja Maria Visintin, 72-letni upokojenec Mario Cusulin, 83-letna upokojenka Ernesta Visintin vdova Casati, 69-letna upokojenka Bianca Prevedello, 78-letna upokojenka Margherita Permè vdova Michelazzi, 79-letna upokojenka Assunta Fagliarani, 82 letna upokojenka Luigia Cucii vdova Corubolo, 75-letna u-pokojenka Natalia Macuzzi vdova de Camelli. OKLICI: elektrikar Flavio Princi in uradnica Omelia Rossi, podoficir karabinjerjev Enrico Totio in uradnica Delia A venia, zdravnik Luigi Blokar in profesorica Maria Guadagni, skladiščnik Giampaolo Martinuz-zi in blagajničarka Rita Favero, e-lektrikar Giulio Serpiini in trgovska pomočnica Angela Družin, tehnični uradnik Michele Suelzu in profesorica telesne vzgoje Susanna Rossani, trgovski pomočnik Dario Brancovig in delavka Marina Cuzzit, študent Giampaolo Ceretta in uradnica Raffaella Meneghetti, karabinjer Antonio Mastronardi in delavka Patrizia Famea. POROKE: delavec Rodolfo Zanutel in delavka Marisa Butteri, mehanik Costantino DalTOzzo in uslužbenka Claudia Vida, uradnik Edvin Beme-tič in babica Katja Klanjšček, učitelj Paolo Zotti in uradnica Luisa Marchi, študent Alessandro Gradoni in študentka Adriana Sfiligod, poštni u-službenec Claudio Già vina in delavka Anna Maria Gramegna, zdravnik Luigi Candussio in Erminia Riedito, učitelj Giancarlo Biasioni in uradnica Marina Redi. ja, ki so jo pripraviti mladinke in mladinci iz Gorice, Trsta, Nove Gorice in Ljubljane. Sicer bomo o tem dogodku obširneje poročali v torkovi številki. Na sliki: predstavniki ljubljanskega Partizana — Narodni dom izročajo sokolski prapor goriškim športnikom. kino Gorica VITTORIA 14.00-22.00 »Le pomo vogliose del sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 15.30—22.00 »H ras del quartiere«. . VERDI 15.15—22.00 »Gorky park«. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 »Bianca«. PRINCIPE 15.30—22.00 »Scarface«. COMUNALE Ni predstave. Nova Gorica in okolico SOČA 10.30 »Srebrno sedlo«. 16.30, 18.30 in 20.30 »Največji rop banket. SVOBODA 16.30 »Srebrno sedlo«. 18.30 in 20.30 »1001 noč v Tokiu«. DESKLE 17.00 »Nore dirke Toma in Jerryjac. 19.30 »Gverilci«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, telefon 32-551. POGREBI JUTRI Ob 9.30 Natalia Macuzzi vd. De Comelli iz splošne bolnišnice. Ob liuti Maria Bertossi vd. Leon iz splošne bolnišnice. prispevki V sklad za poimenovanje osnovne šole v Pevmi po Josipu Abramu so darovali : Ljubka Bratuž 50.000 lir, N.N. 50.000 lir, dr. Mirko Špacapan 50.000 lir. ZAHVALA Prijateljem in znancem sporočamo, da je umrl Jože B. Žabkar naslovni nadškof virunski, bivši pro-nuncij na Finskem in v Islandiji ter apostolski delegat v Skandinaviji. Zahva'jujemo se kardinaloma Ca-saroliju in Berteli ju, članom državnega tajništva in duhovnikom za kon-celebracijo pri Sv. Ani v Vatikanu. Zahvaljujemo se goriškemu nadškofu in posebno še slovenskim škofom in duhovnikom za koncelebracijo v g°" riški stolnici. Hvala prisotnim duhovnikom in vernikom ter zboru za lepo petje. Jošt Žabkar, brat, Ana Žabkar roj. Šturm, svakinja, Borut in Dunja, nečaka 27. maja 1984 ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage Valerije Devetak roj. Radinja se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, znancem in bolničarskemu osebju, ki so ji stali ob strani v težkih tre; nutkih in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Sin Jelko z družino Gorica, Štmaver, 27. maja 1984 Od četrtka v Dolini Junijski večeri 84 Sv. Martin in Torkla Na četrtem večeru spomladanske simfonične sezone 'V Človeški glas z orkestrom med večernimi liki in zvoki BORIS PANGERC V četrtek, 31. maja, se bodo v Dolini pričeli Junijski glasbeni in likovni večeri 1984, ki jih prireja KD Valentin Vodnik. Letošnja prireditev bo že tretjič zaporedoma, obeta pa nam zelo raznolik in pester program. Kot znano, potekajo glasbeni in likovni večeri vzporedno v cerkvi sv. Martina in v galeriji Torkla. Dolina Postane skozi ves junij središče poletnih umetniških prireditev, ki so doslej tako organizatorjem kot obiskovalcem dale precejšnje zadoščenje. Letošnji Junijski glasbeni in likovni večeri se bodo pričeli z mladinskim slikarskim ex tempore, ki je namenjen srednješolcem, osnovnošol-eem in malčkom iz otroškega vrtca. Njihova dela bodo od 31. maja do 10. junija razstavljena v galeriji Torkla v središču vasi. Istočasno z otvoritvijo razstave v Torkli bo tudi uradna otvoritev večerov; s krajšim kulturnim programom bo nastopila vo-kalno-inštrumentalna skupina dijakov srednje šole »Simon Gregorčič«, ki jo vodi prof. Vihra Kodrič. Y petek, 1. junija, pa bo v cerkvi Pri sv. Martinu prvi od petih kon- certov. V goste dolinskemu društvu se bo ob tej priložnosti povrnil mešani komorni zbor Pro musica iz Subotice, ki je že gostoval v Dolini le ta 1979 in zapustil zelo dober vtis. Zbor se bo na Junijskih večerih predstavil s prenovljenim programom, vodi pa ga še vedno Gabriela Egete. Teden kasneje se bo v Dolini prvič predstavil vokalno-inštrumentalni ansambel »Gruppo Incontro« iz Trsta, ki ga vodi Maria Susovsky-Semeraro in ki je ena najkakovostnejših zborovskih skupin na Tržaškem. »Gruppo Incontro« je na evropskem mladinskem festivalu v Belgiji leta 1977 prejel najvišje priznanje. Skupina izvaja predvsem staro glasbo, v svoje izvedbe va vključuje sodobne inštrumente. V galeriji Torkla se bo 13. junija predstavila dolinskemu občinstvu znana restavratorka kraških skrinj in lesna kiparka Bogomila Doljak iz Šempolaja. Ob otvoritvi razstave umetniških izdelkov Bogomile Doljak bo nastopil moški zbor Valentin Vodnik, razstava pa bo odprta do 29. junija. Petnajstega junija pa bo v cerkvi pri Sv. Martinu igral Duo Slama -Pahor ■> sodelovanjem Irene Pahor. Dina Slama in Miloš Pahor nastopata v tej sestavi že polnih dvajset let in umetniški učinek njune oreda-nosti poustvarjalni umetnosti je obče znan. Nastopala sta v številnih evropskih državah, snemala za številne domače in tuje radijske postaje, izdala sta že nekaj plošč, mnogi slo venski skladatelji pa so jima posvetili lastne skladbe. Gost naslednjega petka »Srbski godalni kvartet Stevan Mokranjac« iz Beograda je v Jugoslaviji znano in priznano glasbeno telo. Prejel je že veliko nagrad in priznanj, udele žuje pa se vseh pomembnejših glasbenih festivalov v Zahodni in Vzhodni Evropi. Nastopil bo 22. junija. Junijski ghsbeni in likovni večeri 1984 se bodo zaključili z gostovanjem mešanega zbora Pexiora iz Carca-sonne v Južni Franciji. Člani zbora so okcitanskega porekla in govorilo enega izmed številnih provansalskih narečij, ki so še živa v Južni Franciji. Zbor Pexiora je že gostoval v Angliji in ZR Nemčiji. Junijski glasbeni in likovni večeri dobivajo torej mednarodno razsežnost. Zato organizatorji upravičeno pričakujejo bogat odziv predvsem domačega občinstva. RAVEL KODRIČ Značilnost petkovega četrtega večera spomladanske simfonične sezone v tržaškem gledališču G. Verdi tiči v prvem delu sporeda. Nudil nam je namreč dva primera spajanja človeškega glasu z orkestrom. Pri prvehi, Brahmsovem pogrebnem petju z naslovom Naenien, zastopa glas mešani pevski zbor; pri drugem, Mahlerjevih Kindertotenlieder (besedilo je zložil pesnik Riickert ob smrti svojih dveh otrok), pa je človekov glas sežet v nastopu mezzosopranistke. Skladbi o-bravnavata torej sorodno snov. Umetniški pristop k snovi pa je v obeh primerih drugačen i V prvem je težišče misli v objektivni danosti smrti kot občečloveškega, človekovo hote nje konec koncev presegajočega pojava: tako objektivnost izraža brezosebnost glasovne zlitine mešanega zbora. V drugem primeru pa pristaja skladateljeva misel na čisto nasprotnem bregu: v nedeljivosti in neponovljivosti pevkinega glasu prihajata do izraza lirična izpoved in osebna prizadetost. Pripomniti velja, da sta se v obeh primerih tako zbor domače operne hiše kot gostujoča mezzosopranistka Manna Schwarz izvrstno izkazala. V drugem delu sporeda smo poslušali znamenito Beethovnovo tretjo simfonijo v es duru op. 55. Takoj naj pribijemo, da je bila izvedba dobra. Dirigent Daniel Oren in trža- ški orkester sta takorekoč stara znanca. Ni mu treba vajeti napenjati ne odrekajo mu pokorščine. Ni dvoma, glasbo mojstrsko obvladuje; a glasba njega ravno tako... ali pa še bolj. Kakor si razbrzdane nadnaravne sile privoščijo črnošolca, tako se absolutna glasbena mojstrovina v božanskem kratkočasju norčuje iz mladega in nadarjenega dirigenta, da se mu premišljena dirigentska Kretnja razrase v pravcato božjast. Počepa-nje ima pri tem poseben pomen: s kolebanjem razdalje med peto in tistim delom telesa, ki v njem hrbet polagoma izgublja svoje pošteno ime, zaznamuje dirigent zaželeni dinamični obseg. Ko se dotakne pete, je to znak za najrahlejši pianissimo. Iz njega se rado kot vzmet izproži v zagrizeno košarkaško naskakovanje. Nato ga iz omotičnega pozibavanja zmoti nenaden sabljaški zasuk. Strašno hud je, ko s prstom žuga violinistom, čisto nedolžen pa ko vsevprek spušča prodajalnam železne zavese. No, zabave res ne manjka; če pa zamižiš — priznajmo — tudi glasbenega užitka ne. Fraziranje je skrbno domišljeno, tako da pride marsikatera podrobnost, ki jo v siceršnjih izvedbah preslišiš, lepo do izraza. Nevarnost pa je, da ob tolikšni agogični členovitosti izgubiš pregled čez celovitost glasbenega dogajanja. Seveda se ji pri tako znani skladbi, kot je Beethovnova tretja simfonija ni težko izogniti. Kje je samovolja, ki bi ji prišla do živega? Babičeva beseda na Sterijinem pozor ju v Novem Sadu se je včeraj svečano *&čel 29. jugoslovanski gledališki festival — Sterijino pozorje 1984. Čast uvodne besede je pripadla slovenskemu tržaškemu režiserju Jožetu Babiču. ki je to vsakoletno najimenitnejšo manifestacijo jugoslovanskih gledališčnikov pozdravil tudi v imenu Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Jože Babič je predvsem opozoril kako prav te dni bijejo tržaški gledališčniki, skupaj z vsemi naprednimi silami svojega okolja, mogoče odločilni boj za ohranitev profesionalne gledališke besede. »Kolikokrat, je dejal Babič, se je to v zadnjih več kot sto letih že dogajalo, nam govori gledališka zgodovina. V njej so zabeleženi vzponi in padci gledališke govo-cice tržaških teatràntov. Od krsta Cankarjevih Hlapcev v prvih letih tega stoletja, do upornega molka v času fašizma, od partizanskega igralskega *Podija« do lastne zgradbe Kulturnega doma na pogorišču Narodnega doma.« Jože Babič je tudi spomnil, da je bilo Slovensko stalno gledališče iz Trsta velikokrat gost tega srečanja. Poleg prijateljskih in vljudnostnih o-biskovanj, je dejal, smo se srečevali tudi v tekmovalni areni kot enaki med enakimi, vredni med vrednimi! Naši umetniški sodelavci nosijo vrsto °dličij tega srečanja. Bili smo prva narodnostna manjšina iz tuje države, kj je enakopravno nastopala na teh gledaliških igrah.« Polemike na razvalinah starorimskega in novorimskega dvajsetletnega imperija BOJAN BREZIGAR Komaj se je polegla polemika o tem, ali naj dovolijo prevoz dveh velikih starogorških kipov, znanih kot »I bronzi di Riace« na razstavo ob olimpijskih igrah v Los Angelesu, ko se zopet pojavlja na obzorju nova polemika v zvezi s spomeniškim varstvom in z ovrednotenjem kulturnih dobrin v Italiji. Polemiko je sprožil sklep, da letos jeseni, od 22. septembra do 18. novembra priredijo veliko razstavo o italijanskem gospodarstvu med dvema vojnama. Ta razstava bo v Koiose-ju. Da, nič manj kot v Koloseju, rimskem spomeniku »par excellence«, tistemu, ki ga vidimo domala na vsaki razglednici, ki je simbol starorimske kulture in tudi simbol svetega mesta, celo bolj kot vatikanska Bazilika. Jeseni bo Kolosej zadobil novo podobo. Pravzaprav bo to stara podoba, taka, kakršen je bil Kolosej v najbolj blesteči dobi rimskega imperija. Zunanjemu obroču, ki je delno porušen, bodo dodali tri oboke, iz železa, lesa in plastike, take kakršne so jih pred dvema tisočletjema zgradili starorimski arhitekti. V notranjosti Koloseja bodo obnovili izsek in delno prekrili areno, ki je, kot znano, popolnoma porušena. Skratka, o-biskovalci bodo lahko videli, kakšen je bil Kolosej. Te strukture bodo se- veda služile za pripravo razstave, ki jo bodo uredili v prvem nadstropju, ki je sedaj turistom nedostopno, in delno v sami areni. Skupno bo na razpolago 2.750 kvadratnih metrov v areni sami in še dodatnih 3.500 kvadratnih metrov na ploščadi pred Kolose jem. Razstava bo torej zelo velika, razdeljena na dvanajst sekcij, od katerih bo ena namenjena »Gospodarstvu antifašizma«. Vse preostale pa v bistvu Mussolinijevim gospodarskim reformam. Topolino, Littorina in režimska arhitektura bodo samo najznačilnejši eksponati razstave, ki hoče prikazati, kako se je italijansko gospodarstvo razvijalo od leta 1919 do leta 1939. Mnogo bo seveda fotografskega gradiva, veliko izvirnih fotografij in tudi veliko novih posnetkov. Priredili bodo tudi razstavo reklamnih lepakov iz tiste dobe, medtem ko bodo monografske serije namenjene obrtništvu, industriji, kmetijstvu, trgovini, finančni politiki in seveda tudi urbanistiki: od novih mest, kot na primer Latina, do rušenja in novogradenj v velikih mestih v strogo režimskemu duhu. Skratka, popoln prerez italijanskega gospodarstva tiste dobe. Ob tej pobudi, ki jo bo izvedlo več ustanov, osrednji organizator pa je Rimska občina, ki je v ta namen že določila prispevek 200 milijonov lir (kar bo krilo le delček vseh stroškov. ki bodo znašali predvidoma 3 milijarde), se je že razvila zelo živahna polemika. Pravzaprav sta polemiki dve. Prvo so sprožili arheologi, zgodovinarji in razni drugi kulturni delavci. Minister za kulturne dobrine je namreč, ob predstavitvi razstave napisal, da bodo na ta način vrnili Kolosej meščanom. Seveda se je ob ta stavek marsikdo obregnil. Kaj pomeni »vrniti Kolosej meščanom«, se upravičeno sprašujejo nekateri arheologi Rekonstrukcija tega spomenika, kot jo bodo izvedli, bo namreč nekaj povsem izumetničenega. Plastični tujek v harmoniji barv ruševin tega velikega spomenika, če so se do današnjih dni ohranile samo ruševine, naj pa take ostanejo, ugotavljajo. Kvečjemu bi izdelali maketo, da bi obiskovalci lahko tako ugotovili, kakšen je bil nekoč Kolosej. Kar pa zadeva izkoriščanje takih struktur za razne prireditve in manifestacije je prišlo ponovno do izraza mnenje, da obstajajo za prireditve gledališča, za razstave galerije, zgodovinski spomeniki pa so sami po sebi eksponat in jih torej ne gre »preoblačiti«. Kolosej bi vrnili meščanom samo tako, da ga res ohranimo takšnega, kakršen je, in da če je potrebno, odstranimo nekatere novotarije, ki nedvomno kvarijo podobo tega spomenika. Druga kritika je na dlani, če pomislimo na obdobje, ki ga bo razsta- va obravnavala. Gre nedvomno za najkočljivejše obdobje italijanskega gospodarstva sploh, kjer je nedvomno mogoče uvideti nekatere pozitivne aspekte, vendar ni mogoče mimo o-snovnih smernic Mussolinijeve gospodarske politike. Ah bo razstava v zadostni meri to upoštevala? Že na tiskovni konferenci, na kateri so predstavili razstavo, so prišli ti pomisleki na dan. Ah bo, na primer, razstava v dovolj jasni luči predstavila urbanistično politiko, ki je težila k ustvarjanju nove »kulture« in torej k uničevanju pristne kulture nekaterih velikih italijanskih mest, je vprašanje, ki je bilo na tiskovni konferenci večkrat postavljeno. In končno je tu še pomislek, ah bo razstava na primeren način osvetlila politično ozadje gospodarskih izbir, kajti brez tega je vsaka poštena ocena medvojnega gospodarstva nemogoča. Pobuda je torej dvignila mnogo hrupa. Polemike so izbruhnile pa čeprav zaenkrat še kar previdne: počakati je treba na razstavo in šele nato bo možna ocena. Vendar pa se že pojavlja vrsta političnih signalov: pri ocenjevanju tiste dobe ni mogoče govoriti samo o uspehih, treba je osvetliti tudi negativne plati. Tako je na primer neki novinar napisal, da ni mogoče pozabiti, da je dal Mussolini prav pred Kolosejem ustreliti nekega nesrečneža, ki si je nakopičil preveč hrane. Tudi to je poglavje fašistične gospodarske politike. TONE SVETINA Med nebom in peMom _______________152._________________ »Kaj ste nori?« je dejal Losanna. »Vse bomo postrelili, toda ne tukaj. Čaka jih ječa, zasliševanja, sodba in ko se jim že ne bo več ljubilo živeti —- smrt!« Sledilo je naglo zasliševanje. Ni se jim bilo treba Preveč truditi, da so zvedeli, da ujeti pripadajo Brkinski četi. Losanna je zaman iskal med ujetimi Bečanove, nobenega ni bilo med njimi. Zdaj je upal, da so vsaj ^ed padlimi. Nejevoljen se je obrnil k majorju Vanel-Lju, ki si je zvedavo ogledoval ujete partizane. »Nobenega od vodilnih ni med njimi. Sami povprečni kmetje... pa so nam napravili toliko preglavic lr} stroškov in držali vso zimo v napetosti nekaj di-Vlzij. To nam bodo plačali!« . . »Ne bi bil rad v njihovi koži in ne v vaših rokah, inšpektor,« je dejal major, da bi malo polaskal razdraženemu šefu tajne policije. »Dobro za vas, da se tega zavedate.« Z nočjo so se enote vračale z gore. Ob ujetnikih ?e le ustavljalo vse več oficirjev. Ogledovali so jih kot marsovce. IV. Bečanov Karlo je s svojo šestčlansko skupino opazoval boj na gori iz vame razdalje. Njegovo pot k četi so bile presekale italijanske motorizirane kolone, ki so dovažale vojake za sklenitev obroča. Vesel je bil ozelenelega gozda. Ni se jim bilo težko prikriti na vrhu grebena v gosti podrasti. Tik pod njimi se je raztezala dolina, ob njej pa se je dvigala gora, ki so jo naskakovali Italijani. Čudil se je Greifu, da se je spustil v boj s tako premočjo in se ni pravočasno umaknil. Saj so Italijani obkoljevali s truščem in gromozanskim vpitjem. Dobro je bilo slišati tudi motoma vozila, ki so dovažala okrepitve. Na srečo je Karlo s svojo skupinico ostal zunaj obroča. Sicer pa so imeli vojake pred seboj in za seboj, na levi in desni strani, tako da jim ni preostalo nič drugega, kot potuhnjeno mirovati, dokler se vsa sovražna vojska ne vrne v kasarne. Prenočili so pod milim nebom v gozdu. Noč je bila mrzla in nemima; nekaj oddaljenih eksplozij in hrum kamionov jim ni pustil spati. S prvim svitom so bili na nogah. Karlo je bil buden in previden kot volk. Zarekel se je, da njega in enote pod njegovim vodstvom ne bodo presenetili, tudi ce bi moral vso vojno spati z enim samim očesom. »Ka^ zdaj, Karlo?« je vprašal brat Frane. To je zanimalo tudi Dušana in Slovana. »Razmislite in svetujte,« je dejal Karlo, oprt na puško in zazrt skozi vejevje v smeri gore. Obsijane od sonca, so njene pečine žarele krvavo, vendar je jutranji sij že ugašal in bledel kot kri, ki jo izmiva pomladanska ploha. Gora je bila visoka, blizu oblakom, spokojna, kot da se na njej ne bi nič zgodilo. Bila je kot mejnik, ki sega iz ene večnosti v drugo, in tudi mejnik njihove usode. »Ali gremo za četo?« je vprašal Frane, ki ga je partija naučila discipline. »Najprej moramo zvedeti, kaj se je z njo zgodilo. Po tej spokojnosti sodim, da so jo razbili,« je menil Karlo in predlagal, da bi se vrnili tja, od koder so jih pregnali, nazaj v Brkine. Menil je namreč, da se sovražnik, ki misli šablonsko, ne vrača na kraje, ki jih je že preiskal, in da začenja vedno znova z iskanjem in uničevanjem. Krenili so v taborišče na Grad pod Suhorjem. Bilo je dovolj skrito, da je bila tu dogovorjena javka za take primere. Med potjo so srečali aktivista, ki se je skrival v gozdu. Povedal je, da Italijani aretirajo po vaseh kar od kraja vse, ki so sumljivi ali so jih ovaduhi zatožili. Tako so pobrali vse stare komuniste in njih somišljenike pa aktiviste Osvobodilne fronte, ki jim ni uspelo pobegniti v gozd. Italijani so dobili v roke tudi predsednika okrožnega odbora OF Janeza, ki je šel na sestanek z Jadranom in Brankom v Topolovec. Padel je v zasedo. Skušal se je rešiti z begom, toda Italijani so ga hudo ranjenega, prestreljenega skozi prsi, ujeli in odpeljali v bolnišnico na Reko. »Nesreča nikoli ne pride sama,« je dejal Karlo. »Zdaj še to; bodo res za vrli osvobodilno gibanje v teh krajih?« je nekdo dodal. Janez je ogromno vedel. Od dne, ko je čete izročil Greifu, je neutrudno organiziral po vaseh odbore OF in pripravljal somišljenike na sodelovanje. Računali so, da je za enega samega borca v gozdu potrebno najmanj pet ali celo deset pomočnikov v dolini. Kolesarska dirka po Italiji Novinec Pedersen boljši od Fignona V 2. italijanski nogometni ligi CAVA DEI TIRRENI (Salerno) — Včerajšnji zmagovalec, Norvežan E-rik Pedersen, je letos prvič na »girli«, vendar je v Italiji že znan, saj je zmagal na dirki po Laciju. Pedersen, ki je doma precej popularen kot pevec lahke glasbe, je na cilju prepričljivo prehitel Fignona in Batta-glina. V tej skupini so bili še štirje tekmovalci, ki so glavnino, v kateri so bili vsi najboljši, prehiteli za nekaj sekund. Na skupni lestvici ni prišlo do sprememb, saj se je Moser tudi včeraj lepo odrezal in ne kaže znakov popuščanja. Vrstni red 1. Pedersen (Nor.), ki je 104 km od Agropolija do Cave dei Tirreni prevozil v 2.23'25” s poprečno hitrostjo 43,509 km na uro; 2. Fignon (Fr.), 3. Battaglin; 4. Schepers (Belgija) ; 5. Panizza; 6. Seiz (Švi.); 7. Rupe rez (Šp.) vsi v jstem času; 8. ArgentSn po 4”; 9. Amadori; 10. Van Der Velde (Niz.) ; 18. Moser; 20. Sa-ronni vsi v istem času. Skupna lestvica 1. Moser 38.33T7”; 2. Argentin po 39"; 3. Visentini 49"; 4. Fignon (Fr.) 54”; 5. Lejarreta (Šp.) 1'25”; 6. Van Der Velde (Niz.) 2’04”; 7. Battaglin 2’04”; 8. Da Silva (Fort.) 2’06"; 9. Breu (Švi.) 2T0”; 10. Seccia 2T6”; 11. Panizza 2’24”; 12. Saronni 3’01". Danes bo počitek, jutri pa bo na sporedu 10. etapa od Cave dei Tirreni do Isemie za skupnih 209 km. Spencer najhitrejši NURBURGRING — Američan Freddie Spencer (honda) je dosegel najboljši čas na včerajšnjih poskusnih vožnjah v razredu do 500 ccm za današnjo motociklistično dirko za VN Zahodne Nemčije. Drugi je bil njegov rojak Lawson (yamaha), ki vodi na začasni lestvici svetovnega prvenstva. ITALIJANSKA KOŠARKA Odločilna tekma Simac - Granarolo MILAN — Drevi ob 18.15 se bosta pred »razprodano« športno dvorano v Milanu v tretji in odločilni košarkarski tekmi za naslov italijanskega, prvaka pomerila domači Simac in bolonjski Granarolo. Milančani bodo i-grali brez izključenega Meneghina. Italijanska TV (prvi spored) bo neposredno prenašala drugi polčas tega srečanja s pričetkom ob 19. uri. Kanada — Italija 0:2 (0:1 ) STRELCA: Altobelli v 31. min. in Battistini v 86. min. ITALIJA: Galli, Bergomi, Gentile (Sabato v 58. min.), Baresi (Dosse-na v 74. min.), Vierchowod, Scirea (Coliovati v 82. min.), Fanna, Bagni (Massaro v 69. min.), Giordano (Mancini v 46. min.), Battistini, Altobelli. TORONTO — Italijanska nogometna reprezentanca je uspešno začela svoje gostovanje na ameriških tleh. V Torontu je včeraj, čeprav s težavo, le odpravila Kanado, že v sredo pa jo v New Yorku čaka tekma proti ZDA. Srečanje sodi v Bearzotov načrt pomladitve moštva v okviru priprav na svetovno prvenstvo v Mehiki. Videli smo nekaj novih imen. Italijani niso povsem razočarali, vendar treba tudi upoštevati, da tudi nasprotnik Triestina V ozračju popolne ravnodušnosti in splošnega popuščanja se Triestina pripravlja na današnje gostovanje v Pescari. Prvenstvo se je za Tržačane že zdavnaj končalo in odslovitvi trenerja Buffonija ter njegovega sodelavca Anzila, ki ju je vodstvo napovedalo, sta samo še prispevali svoje k razbremenjenosti celotne e-kipe. V Pescari se bo Triestina pomerila z ekipo, ki je v dokaj podobnem po ložaju. Domačini imajo na lestvici točko manj od Tržačanov in se jim. torej ponuja možnost, da jih prehitijo. Temu je treba dodati še željo po oddolžit vi za neroden poraz, ki ga je Pescara utrpela v Trstu, ko je branilec v zadnjem hipu dobesedno podaril žogo De Giorgisu, ki je dosegel gol, v katerega ni verjel več niti najbolj optimist med navijači. Do konca prvenstva (manjkajo še poleg požrtvovalnosti ni pokazal kaj posebnega. Svetovni rekord v skoku s palico BRATISLAVA — Na atletskem tekmovanju v Bratislavi je Sovjet Sergej Bubka z znamko 5,85 m postavil nov svetovni rekord v skoku s palico. Prejšnji rekord 5,83 m je pripadal Francozu Vigneronu, ki ga je postavil preteklega septembra v Rimu. • V ČETRTEM DNEVU VZHODNONEMŠKEGA plavalnega prvenstva so postavili dva nova evropska rekorda. Astrid Strauss je s časom 8’28”36 izboljšala lastno znamko na 800 m prosto (8'29"61), Dirk Richter pa je s časom 55”45 prav tako lastni rekord (55"93) na 100 m hrbtno. v Pescari tri kola) bo še nekaj dvobojev za obstanek, med katerimi je najzanimivejši med Palermom in Ceseno. Če se povrnemo k nastopu Triestine naj omenimo, da bo golgeter De Falco najbrž spet stopil na igrišče in poskusil ogroziti prvo mesto Bivija (Catanzaro) na lestvici najboljših strelcev lige. Ločita ju le dva zadetka. Zagotovo pa ne bodo v vrstah tržaškega drugoligaša igrali Dal Prà (poškodovan) in izključeni Cliiarenza, Stimpfl in Piccinin. DANAŠNJI SPORED (16.00) Arezzo - Perugia; Atalanta - Varese; Cagliari - Campobasso; Catanzaro - Sambenedettese; Como - Cave-se; Empoli - Cremonese; Padova -Lecce; Palermo - Cesena: Pescara -Triestina in Pistoiese - Monza. Na igriščih v Repnu in Dolini se bo danes odvijal v organizaciji nogometne komisije turnir za 1. trofejo ZSŠDI v kategorijah najmlajših in naraščajnikov. Na turnirju sodelujejo z ekipama v obeh kategorijah ZSŠDI Trst, ZSŠDI Gorica, ŠD Tabor iz Sežane in ŠD Koper. V Repnu bodo tekmovali mlajši i-gralci, v Dolini pa starejši. Zbirališče ekip na obeh igriščih bo ob 8. uri, pred pričetkom tekem pa bo na vrsti žreb. Spored tekem je naslednji: ob 9. uri prvi tekmi, ob 10.30 drugi tekmi, ob 12. uri kosilo, ob 15. uri mali finale, ob 16.30 veliki finale v Repnu, ob 17. uri veliki finale v Dolini. Po pravilniku turnirja osvoji 1. trofejo ZSŠDI društvo, ki bo v obeh kategorijah skupaj zbralo največ točk (10 točk za prvo mesto, 8 za drugo 1. jugoslovanska nogometna liga Ljubljančani v Mostarju V 33. kolu prve jugoslovanske nogometne lige bo danes ljubljanska 0-limpija, ki se na vse kriplje bori za obstanek v ligi, gostovala v Mostarju, kjer bo igrala proti Veležu, ki je sedmi na lestvici in nima nikakršnih ambicij več. Ljubljančani morajo seveda danes nujno zmagati, če se hočejo obdržati v skupini najboljših. Tudi neodločen izid bi bil namreč za Olimpijo premalo. Derbi kola pa bo v Splitu, kjer bo domači Hajduk igral proti tretjeuvr-ščeni Rijeki. Medtem ko bo C. zvezda igrala doma, pa bo Partizan gostoval v Tuzli. DANAŠNJI SPORED (17.00) Hajduk - Rijeka; Radnički - Dinamo (Z); Velež - Olimpija; C. zvezda - Vojvodina; Sloboda - Partizan; Že-Ijezničar - Priština; Budučnost - Dinamo (V); Vardar - Sarajevo; Osijek - Čelik. itd.). V primeru istega števila točk bo o končnem zmagovalcu odločala razlika v golih, v primerih iste razlike v golih pa največje število doseženih zadetkov v obeh kategorijah. Če tudi v tem primeru ne bi bilo mogoče določiti zmagovalca, bo trofejo osvojilo društvo, ki se bo boljše uvrstilo v kategoriji naraščajnikov. Po končanih tekmah se bodo vsa društva zbrala v Dolini, kjer bo razglasitev zmagovalca in nagrajevanje. Organizatorji upajo, da bo ta prvi turnir uspel in naletel na dober odziv ljubiteljev nogometa, želijo pa hkrati tudi, da bi postal tradicionalno srečanje med združenima ekipama ZSŠDI iz Trsta in Gorice ter klubi iz matične domovine v okviru potrjevanja medsebojnega prijateljstva in sodelovanja. (V.H.) Prijateljska nogometna tekma Italija slavila v Kanadi V Dolini in Repnu cvet naših mladih nogometašev kratke vesti - kratke vesti V rokometnem prvenstvu dečkov »Kosovel« najboljši v pokrajini Koprčan Pikica odličen na Grezarju Na »Grezarju« je bila včeraj popoldan atletska prireditev, na kateri je sodelovalo nekaj gostov iz Slovenije. Odličen čas je na 110 m ovire dosegel Koprčan Pikica, ki je progo pretekel v 14”4. Na 1500 m je zmagal Milan Skubic (Olimpija LJ) z dobrim časom 3’52”6. Prvotna zamisel včerajšnje prireditve je bil troboj med CUS iz Trsta, Gorico in Kladi varjena iz Celja, slednji pa je v zadnjem hipu udeležbo odpovedal. Tekmoval je tudi borovec Aljoša Gašperlin, ki je na 100 m dosegel čas 11”1, kar je njegov osebni rekord. • • PETER UEBERROTH, PREDSEDNIK olimpijskega organizacijskega odbora iz Los Angelesa je izjavil, da bo vprašanje sodnikov iz držav, ki so se odrekle nastopu na igrah, sprožil na prihodnjem Zasedanju mednarodnega olimpijskega odbora in mednarodnih športnih zvez. Po njegovem mnenju namreč ni prav, da na igrah sodijo sodniki iz držav, ki jih ne bo v Los Angelesu: »Če ni varnosti za igralce, je ni tudi za sodnike,« je pripomnil. • V MADRIDU BO DANES atletsko tekmovanje za evropski pokal (ženske društveno). Italijo bo zastopal Sisp»rt Fiat Iveco, Jugoslavijo pa Atletsko društvo iz Maribora. NAMIZNI TENIS Prešeren pokrajinski prvak Namiznoteniška ekipa Prešerna B si je z zmago s 4:1 proti Fani Olimpia včeraj zagotovila pokrajinski naslov m prvenstvu CSI in si tako priborila pravico do nastop» na deželni fazi. KOŠARKA Memorial Claudio-Fabio NARAŠČAJNIKI: Scoglietto - Kon-tovel 84:69; ČLANI: Scoglietto - Kontovel 90:59. Kosovel — Cividin A 37:29 (21:22) KOSOVEL: Čebulec, Sardoč, Kalc, Kocman, Čeme, Taučer, Škrk, čač, Sosič, Fonda, Vodopivec, Paulina in D. Kalc. Po uspiehih na mladinskih igrah so rokometaši šolskega krožka Kosovel dosegli še eno lepo uveljavitev. V finalni tekmi za naslov pokrajinskega prvaka v prvenstvu dečkov so namreč premagali ekip» tržaškega p>rvo-ligaša Cividin A in si tako priborili pira vico, da se v dvoboju s Spilimber-gom p»tegujejo za naslov deželnih prvakov. (Inka) Danes tradicionalno šahovsko srečanje Danes bodo zamejski šahisti v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/H. nad.) in nato na Op>-činah, odigrali tradicionalni šahovski četveromeč med ekipxami Slovenske špjortne zveze iz Celovca, šahovskima društvoma iz Pirana in Nove Gorice ter našo zamejsko ekip» ZSŠDI. Srečanje je že pieto zap»redoma, odvijalo pa se bo na desetih deskah. Začelo se bo ob 10. uri v Trstu, do-p»ldan pa bodo igralci verjetno odigrali le eno kolo. Za kosilo se bodo domači šahisti in p>a gostje »preselili« na sedež ŠD Polet v Konkonelski ulici štev. 1 na Opčinah, kjer bo kosilo na odprtem, prijateljski pwgovori med udeleženci, okoli 14.30 pa se bodo nadaljevala šahovska tekmovanja. Srečanje prirejata šahovska komisija pri ZSŠDI in pa šahovski odsek ŠD Polet, za ekip» ZSŠDI p» bodo nastopili najbjoljši zamejski šahisti s Filip»vičem in Pertotom na čelu. (dj) Rolkarji Devina danes v Veroni Danes se bodo rolkarji SK Devin v Veroni udeležili prvega letošnjega tekmovanja za državno prvenstvo v raznih starostnih kategorijah. Letošnje prvenstvo je razdeljeno na p»t etap, današnja in prihodnja (3. junija v Benetkah) bosta pred poletnimi ptočitnicami, ostale tri pia bodo septembra. Devinčani bodo v Veroni nastopili v popolni postavi in sicer z devetimi rolkarji: Andrej Antonič, Miloš Šušteršič in Rajko Zeče-vič med cicibani, Kristina Gabrovec in- Elena Verč med mlajšimi začetnicami, Ervin lori in Mitja Pernarčič med mlajšimi začetniki in še A-leksander Sosič in Elio lori med mladinci. Naši so v dobri formi, največ pa je pričakovati od Antoniča, čeprav bi se morala izkazati tudi dekleta. Devinčani so v Verono odpotovali že včeraj, tekmovanje p>a se bo pričelo ob 9. uri. (ei) • V PRIJATELJSKEM NOGOMETNEM srečanju je včeraj Romunija z 2:0 (2:0) odpjravila Fiorentino. V moški in zenski odbojki ter moški košarki Junija tekmovanja Mladinskega centra Gorica Kvalifikacije za Pokal prijateljstva V Standrežu finale za moške Mladinski center v Gorici bo tudi letos priredil športno - rekreacijski turnir v odbojki in košarki, ki je v poejšnjih letih vedno privabil na igrišče Dijaškega doma veliko tekmovalcev iz mesta in okolice. Kot v prejšnjih letih, se bodo tekmovanja odvijala v moški in ženski odbojki in moški košarki. Letos naj bi se pjrve tekme začele v prvem tednu junija, turnir pa se bo pjredvidoma zaključil sredi prihodnjega meseca. Za vse, ki bi se ga radi udeležili objavljamo pjravilnik s pripombo, naj pohitijo z vpisovanjem. PRAVILNIK TEKMOVANJA —■ Vsaka ekipa mora pred začetkom prve tekme predstaviti seznam igralcev, ki bo veljaven do konca turnirja. — Med turnirjem ni mogoče prijaviti igralcev, ki niso bili javljeni pred prvo tekmo. — Vsak igralec lahko nastop» v posamezni panogi samo za eno ekipo; nastop» p» lahko v vseh panogah, tudi v različnih ekipjah. POSAMEZNE PANOGE Moška in ženska odbojka: v ekipi lahko nastop»jo štirje igralci/igralke, ki so člani državne odbojkarske federacije; vsi ostali člani ekipo so lahko igralci, ki v letošnji sezoni niso nastopali na uradnih tekmovanjih FIPAV. Mesija košarka : člani ekipo so lahko igralci, ki vsaj eno leto ne nastopajo v prvenstvenih tekmah. V ekipi sta lahko dva igralca člana ŠZ Dom, ne smeta p» biti istočasno oba na igrišču. OSTALA PRAVILA — Organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe med odvijanjem turnirja. — Vse ekipo morajo javiti svojo u-deležbo najkasneje do četrtka, 31. t.m. Vpisovanje poteka na uradu ZSŠDI v Gorici (Ul. Malta 2 - tel. 33029). — Vpisnino (10.000 lir za vsako ekip») je treba poravnati ob vpisu. — Spored tekem bo objavljen v Primorskem dnevniku p» zaključku vpisovanj. Organizator opozarja vse zainteresirane skupine, ki ne smejo nastopati ko1 športna društva, naj pohitijo z vpisom. Zamudnikov ne bodo sprejemali. ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA Gretta - Sloga Bar Alex 3:0 (15:5, 15:4, 15:5) SLOGA BAR ALEX: Brass, Bitežnik, Drasič, Hrovatin, Komar, Kralj in Peterlin. V tekmi, ki je odločala le o končnem prvem mestu v prvenstvu 1. divizije (obe ekipi sta že pred tem napredovale v D ligo) so se slogaši pomerili še z ekipo Grette, ki jih je gladko premagala. (Inka) 1. MOŠKA DIVIZIJA Šota - Naš prapor 3:2 (15:12, 12:15, 9:15, 15:5, 15:8) Italcantieri - Val (neodigrana zaradi odsotnosti sodnikov) V štandreški občinski telovadnici bo v torek finale moškega kvalifikacijskega dela turnirja za nastop na odbojkarskem Pokalu prijateljstva, ki bo letos na Reki. V finale so se u-vrstile šesterke Vala, Jamelj in Bora JIK Banka, ki se bodo p»merile p» sistemu vsak z vsakim na dva zmagana seta. Prvi dve uvrščeni e-kipri gresta na Reko. Sp»red je naslednji: 19.00 Val - Jami je; 20.00 Bor JIK Banka - Val; 21.00 Jamlje - Bor JIK Banka. Naj omenimo, da sta pri ženskah kvalifikacijski del osvojili vrsti Mebla in Sloge. Medvaški turnir V priek se je pri Banih nadaljeval mešani medvaški odbojkarski turnir, ki ga prireja šp»rtno združenje Sloga. Tokrat je prišlo do pravega presenečenja, saj so Trebče p» ogorčenem boju premagale Bazovico z 2:1. V drugem prav tako borbenem srečanju je ekipa od Banov p»razi>a gropajsko - p»driško šesterko P° dveh setih. Omeniti velja, da vlada za ta vzhodnokraški turnir veliko zanimanje in tekmam vedno sledi tudi precej navijačev. Trebče — Bazovica 2:1 (10:15, 15:6, 17:15) TREBČE: Čuk, Kokoravec, Boris. Bruno, Darko in Gabrijela Kralj. Križmančič. BAZOVICA: Brass, Drnovšček, Grgič, Komar, Lučka in Milena Križmančič, Zgubin. Bani - Gropada Padriče 2:0 (15:11, 15:9) BANI: čač, Milič, Edi in Mara Plesničar, Sain, Martina, Suzana in Valentina Vidali. GROPADA-PADRIČE : Ana in Elena Adam, Gabrielli, Ghezzo, Maks, Maruška, Mira in Peter Grgič, Kralj-Turnir se bo nadaljeval v ponedeljek zvečer pri Banih. (Inka) • MARCO MARTINO JE Z ZNAMKO 66,30 m popravil italiajnski rekord v metu diska, ki je s 65,56 ni pripsadal Marcu Bucciju. Včeraj na »1. maju« podelitev priznanj najboljšim Svečan zaključek osnovnošolske olimpiade mnenje Aldo Rupel v Včeraj se je s svečanim nagrajevanjem končalo še zadnje dejanje letanje že 6. osnovnošolske olimpiade, ki jo je organizirala Športna šola Trst. Na stadionu »1. maj« se je zbrala množica otrok, učiteljev in staršev, ki so s svojo prisotnostjo Pripomogli, da je bila zaključna prireditev še bolj slovesna. Pred podelitvijo priznanj je bilo še zadnje tekmovanje, kjer so se v finalu iger med dvema ognjema pomerili dijaki šol Otona Župančiča, Finž-6arja in Ketteja. Ob bučnem navijanju prisotnih je bil najuspešnejši Finžgar, ki je premagal oba nasprotnika, drugi so bdi dijaki Župančiča, tretje JUesto pa je osvojila šola Dragotina Ketteja. Športna šola Trst omogoča organizirano vadbo telesne vzgoje desetim mestnim osnovnim šolam, ki se potem na koncu pomerijo na olimpiadi, kjer so letos tekmovali v plavanju (letos prvič), šahu, orientacijskem P°hodu, atletskem troboju in igri med dvema ognjema, poleg tega pa je v Program vključen tudi likovni natečaj, kjer vsaka šola predstavi sku-Pmsko likovno de/o na temo olimpiade. Na vseh tekmovanjih so bili o-snovnošolci številno zastopani, rekordna udeležba pa je bila na atletskem troboju, kjer je nastopilo 371 otrok. Letošnja olimpiada je nedvomno Uspela. V vseh disciplinah so pote-kali ogorčeni boji za končno zmago, ®aj so vsi skušali dokazati sadove uela med letom. Toda pomen olimpiade in športne šole ni samo v tekmo-Va"ju, ampak v tem, da združuje Končna lestvica šol po vseh disciplinah L Bazoviški junaki 64 z. Finžgar 57 "• Župančič 52 L J- Ribičič 48 g- Stepančič 40 ”■ Širok 39; 7. Milje 37; 8. Milčinski 48; 9. D. Kette 27; 10. Grbec 10 točk. praktično vso slovensko osnovnošolsko mestno mladino in jo skozi telešno vzgojo vzgaja v zavedne pripadnike naše narodnostne skupnosti. Četrto kolo zamejskega balinarskega prvenstva je potekalo v znamenju balinarjev Krasa, ki so pospravili tri od štirih možnih točk. Kras A je namreč dokaj prepričljivo na Padričah strl odpor Gaje in tako sam prevzel vodstvo na lestvici s polnim številom točk. Presenečenje dneva pa je vsekakor pripravila pomlajena četverica Krasa B, ki je v Zgoniku zasluženo odščipnila točko favoriziranemu poletu. Nadaljuje pa se kriza Kraškega doma, ki je v Repnu po obetajočem začetku moral prepustiti obe točki vse boljši doberdobski Gradini. Tekme Zarja - Sokol niso odigrali zaradi razmočenega igrišča. IZIDI 4. KOLA Gaja - Kras A 0:2 (3:11, 6:11) Naj omenimo še, da si je šola Bazoviški junaki z letošnjo zmago, ki je že tretja v šestih letih, zagotovila prehodni pokal olimpiade v trajno last. Kras B - Polet 1:1 (0:11, 11:4) Kraški dom - Gradina 0:2 (8:11, 0:11) LESTVICA Kras A 8; Polet 7; Gradina 5; Sokol 4; Kras B 3; Gaja 2; Zarja 1; Kraški dom 0. Zarja in Sokol imata tekmo v zaostanku. PRIHODNJE KOLO (30. t.m.) ' , Kras A - Zarja; Gradina - Kras B; Gaja - Polet; Kraški dom - Sokol. (B. S.) Mednarodni turnir v Zgoniku V sklopu 20. občinske razstave domačih vin bo v soboto, 2. junija, balinarski odsek ŠK Kras organiziral v Zgoniku tradicionalni mednarodni balinarski turnir za 11. kraški pokal. Nastopilo bo 14 četverk. (B.S.) »Šport« in »Končno spet nekaj polemik«, si kdo misli ob branju. naslova. Nič takega ne bo. Samo nekaj razmišljanja okrog različnega pristopa, ki ga marsikdo i-ma do dveh izmed tolikih načinov človeškega izražanja. Možno pa je, da tudi tako razmišljanje povzroči vzrojitev ob tako nehvaležni temi ali pa omalovaževalni nasmešek. Ni mogoče v okrog sto vrsticah zastaviti in razrešiti odnosov med dvema svetovoma, temveč med dvema delcema istega sveta. Današnje mnenje se bo razvijalo v smeri samo enega izseka teh odnosov. Gre za naslednje: Kaže, da je samo po sebi umevno, da mora »športnik« prevzeti nase vso težo kritike, ki leti na okoliščine in dogodke v zvezi s telovadnicami, igrišči, žogami, slačilnicami, prvenstvi, prekupčevanji in še s čim. Vse to, pravijo, je šport. Če vzamemo v poštev celotno prebivalstvo, niso redki tisti, ki ne razlikujejo telesne vzgoje od športa in rekreacije; le izjeme ti znajo povedati razliko med ljubiteljstvom in profesionalizmom, med tem in profesionalnostjo in med vsem tem ter zvezdništvom. Vse je šport. Tudi to, da se gledalci navdušeno pretepajo, spada k športu. Drugače je s »kulturnikom«. Ključ razlikovanja, kaj je kulturno in kaj ni, je ob zapletenosti izredno tenkočuten. Če nekaj ni pogodu slovenskemu kritiku, se oddvoji z označbo, da je tisto »šund«! če ni kaj pogodu likovnemu estetu, ima takoj pripravljeno oznako in pravi, da je tisto »kič«. Najmanj, kar napiše glasbenik ob taki priliki, je »zloraba«. Če ni torej nekaj izredno vzvišenega — kar je seveda vprašanje časa in prostora — ne spada v krog kulturnega »kultura« izraza. Dobro so se znali sčasoma obvarovati »kulturniki«. »športniki« so, ponavljam, v dosti težjem položaju. Poleg tega ni tudi jasno, zakaj izzveni rafal nespodobnih besed na o-dru silno artistično, medtem ko so iste besede v slačilnici telovadnice skrajno nevzgojne. Doživel sem že, da je igralec »letel« z igrišča zaradi kletvice, ob enakem sočnem izražanji je marsikateri zveščič postal uspešnica. In še: večina ljudi se zgraža nad okrutnostjo iger v starem Rimu, istočasno pa misli, da je prava kulturna invalidnost, če ne gre občudovat stavb, v katerih so se igre odvijale, a ki so stale dosti več človeške mizerije in trpljenja. Mnogi se zgražajo nad profesionalnostjo tekmovalcev državnega razreda, cenijo pa slikarja izključno po višini zneskov, ki so na okvirjih napisani na spodnjem levem kotu. Če nekdo finansira skupino razgretih najstnikov, da s svojimi predelanimi motorji hrumi in dela škodo po Krasu, je kriv šport; če pa nekdo finansira sobotne TV KP filme, ne spada to nebesedno izražanje povezano z igralskint podajanjem, temveč spada v pornografijo. Očitno tu nekaj ne gre. Je to izbruh zakompleksiranega vitimiz-ma, ki je končno privrel na dan, in našel možnost izraza v tem kotičku? Nič tako dramatičnega: gre za zbirko misli, ko so se porodile ob raznih prilikah. Gre za ožigosanje ustaljenih kalupov ne v zvezi s kulturo — kot jo običajno pojmujemo — temveč v zvezi s »športom«. Lepa godlja bi nastala, če bi kdo iz teh vrstic razbral, da podčrtujem protislovja med »športom« in »kulturo«, da ni »kič« in »šund«, kar je dejansko vredno take oznake, da o-pravičujem precej razširjeno izražanje po slačilnicah igrišč in telovadnic, da mi je zabadanje med gladiatorji všeč, da sem navdušen nad zvezdništvom, ali da nameravam kupiti hrumečo beštijo, s katero bi tep-' tal rožice po Krasu. Zamejsko balinarsko prvenstvo Kras A prevzel vodstvo Statistični pregled druge amaterske nogometne lige Zarja uspešnejša, v prvem delu prvenstva Zar jan Pavel Tognetti (levo) : Zadnjič smo podrobneje obravnava-neuspeh nogometašev Primorja, ki ■ ° lzPadli v 3. amatersko ligo. Tokrat j® na. vrsti enajsterica bazoviške Zar-^ ’ Li je dostojno predstavljala slo-cpski nogomet v drugoligaškem a-n,aterskem prvenstvu. ZARJA Najboljša od naših ekip se je odre- v 30 tekmah le dvakrat odsoten zala Zarja, ki je s 32 točkami zasedla 6 mesto (lani 29 točk, 11 mesto). Že v prvem delu prvenstva so Ba-zovci zbrali 19 točk (7 zmag, 5 remijev, 3 porazi). V drugem delu pr-I venstva so osemkrat igrali na domačih tleh, vendar so premagali le Kras, remizirali proti Opicini, Zaulam, Aurisini, CGS in Fortitutu, in izgubili i proti Vermeglianu in Op. Supercaffè. Osvojili so torej 7 točk, dali 5, prejeli pa 6 golov. V gosteh je Zarja prav tako slavila eno samo zmago in sicer proti ekipi Campi Elisi, remizirala proti Li-bertasu. Radio Soundu, Primorju in Domiu in podlegla Stocku in Giarizzo-lam. Osvojila je 6 točk, dala 5, prejela pa 8 golov. Obračun povratnega dela Zarje je 13 osvojenih točk, 10 danih, 14 prejetih golov. V 15 tekmah v Bazovici je Zarja osvojila 15 točk (4 zmage, 7 remijev, 4 porazi), dala 13, prejela pa 12 golov. V gosteh.pa je zbrala 17 točk (5 zmag, 7 remijev, 3 porazi), dala 17 in prejela 14 golov. Skupni obračun Zarje v letošnjem prvenstvu je torej 32 osvojenih točk (9 zmag, 14 remijev, 7 porazov), 30 danih, 26 prejetih golov. Letošnje prvenstvo Zarje je imelo dve lici. V prvem delu so Bazovci dobesedno presenetili, saj so ob koncu prvega dela bili na zgornjem delu lestvice in so le za točko zaostajali za vodilno trojico Domio, Radio Sound in Opicina. Nato pa so v nadaljevanju nekoliko popustili in postopoma začeli izgubljati stik z ekipami iz zgornjega dela lestvice. Vse do polovice druge- ga dela prvenstva so vseeno imeli še možnost, da se potegujejo tudi za napredovanje. Ko pa so v desetem kolu nerodno klonili Stocku in nato še Op. Supercaffè in Giarizzolam, je bilo razumljivo, da je za Zarjo prvenstva praktično konec. Na srečo pa so si Bazovci do takrat že zagotovili lepo prednost nad ostalimi ekipami in tako ob koncu pristali na odličnem šestem mestu. V drugem delu prvenstva so zarjam zakrivili kar tri autogole: Grgič (Ver-megliano in Giarizzole) in Tognetti (Domio), en avtogol pa so imeli tudi v korist in sicer proti Aurisini. Proti njim so bile dosojene tri 11-metrovke, prvo je proti Libertasu ubranil vratar Puzzer, nato pa sta bila uspešna CGS in Stock. Trener, kapetan in obenem tudi nogometaš Vojko Križmančič je skupno poslal na igrišče 20 nogometašev, od katerih ni nihče odigral vseh 30 tekem- 28 odigranih tekem Tognetti (2), E. Fonda (16), Udovidch (4); 27. D. Fonda (1), Sossi (2); 26 Perossa (1); 25 Grgič, Križmančič; 24 Puzzer, Franco, Bencich, Bon; 21 V. Ražem (1); 7 D. Marc, 6 Bessi (2), Racman; 1 Zeugna. Borelli, Macor, Žagar. Bruno Rupel obvestili SK Devin vabi svoje člane in starše atletov na sestanek, ki bo v torek, 29. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Zaradi izredne važnosti sestanka prosimo za polnoštevilno udeležbo. TRK Sirena prireja julija meseca štiri jadralne tečaje za otroke od 8. do 11. leta starosti. Pogoj je, da so dobri plavalci. Vpisovanje na sedežu TPK Sirena v Barkovljah vsak dan — razen ob nedeljah — od 19. do 20. ure ali pa na ZSŠDI, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 od 28. maja do 20. junija med delovnim urnikom. SK Devin obvešča, da se nadaljuje telovadba za odrasle vsak ponedeljek ob 20. uri v telovadnici v Sesljanu, ob sredah pa aerobika v dvorani I. Gruden prav tako ob 20. uri. ŠD Mladina organizira rekreacijske treninge v namiznem tenisu s končnim turnirjem vsak torek In četrtek ob 19.30 v prostorih občinskega rekreatorija v Križu. Vabljeni! Jadralni tečaji *a otroke ti Ir4ašLi pomorski klub Sirena bo : 7* letos priredil vrsto začetniških Jadralnih tečajev za otroke od osme-P do enajstega leta starosti. Tečaji obsegali teoretične in praktične ti,nc jadranja in bodo potekali v s arL°yljah na zasutem zemljišču pod etilnikom, kjer ima klub svoj nov gorski sedež. Trajali bodo po tein a »H Pa v uradu ZSŠDI v Trstu. A. D. domači šport Danes NEDELJA, 27. maja 1984 KOŠARKA MOŠKA C-l LIGA 18.30 v Pistoii : Maltinti - Jadran 1. MOŠKA DIVIZIJA 10.30 v Dolini: Breg - Saba; 11.30 v Trstu, stadion 1. maj: Bor - Ser-volana KADETI 9.00 v Trstu, Ul. Ginnastica : SGT - Bor; 11.00 na Kontovelu: Konto-vel - Barcolana A; 11.00 v Repnu: Polet - Santos PROPAGANDA 9.00 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor - Jadran NOGOMET 1. TROFEJA ZSŠDI 9.00 v Repnu: kategorija najmiaj-ših; 0.00 v Dolini: kategorija naraščajnikov NAJMLAJŠI - POPRVENSTVO 10.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Opi- cina - Vesna ZAČETNIKI - POPRVENSTVO 8.30 pri Sv. Sergiju: Inter S. Sergio - Breg; 9.30 na Proseku : Primorje - Zaule ODBOJKA ŽENSKA INTERLIGA 9.30 v Nabrežini : nastopajo Sokol, Kontovel, Brda in Koper TURNIR »P. LUCUANOVIČ« 10.00 na Reki: nastopata tudi Meblo in Friulexport ATLETIKA DRŽAVNO PRVENSTVO UISP 8.30 v Salsomaggiore ju : nastopa tudi Adria KOLESARSTVO PRIREDITEV ZSŠDI GORICA 9.30 v Pevmi: prosta udeležba BALINANJE 20-LETNICA BD GRADINA 9.30 v Gorici, gostilna »Primožič«, Drev. 20. septembra: skupina A; 9.30 v Doberdobu, gostilna »Peric«; skupina B. Z občnega zbora FC Primorje Na občnem zboru so člani Primorja zelo kritično ocenili delovanje društva v preteklem letu in izvolili tudi nov odbor, ki ga bo v naslednjem obdobju vodil Dario Kante. Naročnino: Mesečno 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številko 15.00 din. naročnina za /oseb mke mesečno 180.00. letno 1 800.00 din. za organizacij m podietio mesečno 250.00. letno 2 500.00 dm Poštni tekoči račun xa Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11 5374 Zo SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljano Kardeljevo 8/11 nad. telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 23 mm) 43000 Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel. 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L J ZTT ÌFìfjt òan lta"ian,ke in tiska F' ^ Trst IMItiJzveze Ca*°P*nih I 1 NIX založnikov FIEG *27. maja 1981 Obsežna policijska akcija proti kamori v Kampaniji NEAPELJ — Včeraj so policijski agenti pod poveljstvom podkvestorja Mattea Cinqueja izvedli v Kampaniji obsežno akcijo proti kamori, to je proti krajevni mafiji. Pregledali so dokaj veliko področje, ki se razprostira med mesti Castellamare di Sta bia, Torre Annunziata in Pompei. Med preiskavami so- v vasici Ponte della Persica našli večje količine orožja, zlata in ponarejenega denarja. V nekem tamkajšnjem kmečkem poslopju je namreč delovala ilegalna kovnica, v kateri so agenti našli in zaplenili ponarejene bankovce za 260 milijonov ameriških dolarjev. Med preiskavo so v kraju Ponte della Persica aretirali tudi dva mo- ška. Gre za 62-letnega Francesca Ce-sarana ter njegovega 34-Ietnega sina Gaetana, ki sta sicer doma iz Castellamare di Stabia. Preiskovalci menijo, da moška pripadata kamoristič-ni organizaciji »Nuova famiglia.« Vse kaže, da bo imela včerajšnja policijska akcija daljnosežne posledice v boju proti organiziranemu kriminalu v Kampaniji. Tu nastopata, kot znano, dve nasprotujoči si kamoristič-ni organizaciji. Eni pravijo »Nuova camorra organizzata« in jo vodi Raffaele Cutolo, ki je sicer že dalj časa za zapahi. Drugi pa pravijo »Nuova famiglia«. Vodi jo baje »superboss« Bardellino. Tudi njega so že nekoč aretirali. 5.000 italijanskih »olimpijcev« v ZDA RIM — V času, ko vzhodne države druga za drugo odpovedujejo svoje sodelovanje na olimpijskih igrah v Los Angelesu, so se organizatorji še posebno razveselili vesti iz tistih držav, kjer napovedujejo dober obisk te prireditve. Med temi je tudi Italija. Iz doslej zbranih podatkov bo namreč prišlo v Los Angeles med letošnjimi igrami kar kakih 5.000 tekmovalcev, spremljevalcev, navijačev in turistov. Samih tekmovalcev bo med temi kakih 300. Kar se turistov tiče pa lahko rečemo, da jim bo v glavnem obisk iger le v »izgovor«, da si ogledajo to veliko deželo onstran »luže«. Skoraj vsi si bodo namreč poleg olimpijskih dogodkov ogledali tudi številne kraje in pokrajine Severne Amerike. Tragična smrt 6 Belgijcev Posnetek kaže pogorišče spalne sobe, v kateri je v plamenih tragično umrla mati s petimi otroki. Do tragedije je prišlo v četrtek ponoči v belgijskem mestu Paturages. V ZDA so se ustrašili posledic kajenja WASHINGTON — »Danes lahko z večjo zanesljivostjo kot kdaj koli doslej trdimo, da so cigarete največje poedino tveganje za zdravje v tem stoletju.« Tako je na neki tiskovni konferenci v Washingtonu izjavil general sanitete in kirurg Everett Koop. V svojem letnem poročilu z naslovom »Zdravstvene posledice kajenja« je navedel, da so cigarete glavni krivec resnih dihalnih težav in da samo v ZDA umre vsako leto zaradi emfizmov in drugih pljučnih obolenj več kot 50.000 oseb. Toda to še ni vse. Samo v ZDA umre vsako leto zaradi bolezni, ki so v zvezi s kajenjem, 350.000 oseb, od teh 170.000 zaradi koronarno srčnih obolenj, 130.000 zaradi raka, ostalih 50.000 pa zaradi kroničnih pljučnih bolezni. Posebno pozornost je Koop posvetil nevarnosti »pasivnega kajenja«, t.j. nevarnosti, ki jo predstavlja dim kadilcev za nekadilce. Poudaril je, da otroci kadilcev trpijo zaradi dihalnih težav in je pozval starše, naj se vsaj zaradi otrok odrečejo tej razvadi. Koop je obenem postavil ambiciozen cilj: Američani naj bi do leta 2.000 postali narod nekadilcev. Kot je videti, trenutno se stvari odvijajo pozitivno. Od leta 1964, ko so prvič uradno potrdili zvezo med kajenjem na eni ter emfizmom in pljučnim bronhitisom na drugi strani, je število pokajenih cigaret na prebivalca v ZDA padlo od 4.195 na 3.494 letno. V istem obdobju se je število kadilcev znižalo od 52 na 35 odstotkov, kadilk pa od 34 na 29 odstotkov. Tudi med visokošol-ci se je to število znižalo od 29 na 20 odstotkov. Tako Američani. V Evropi pa število kadilcev še vedno narašča. In število mrtvih (zaradi kajenja) seveda tudi. Morija otrok SAO PAULO — Medtem ko ZDA namenjajo čedaije več sredstev oborožitvi, pa ljudje umirajo po svetu od lakote. Tako predvidevajo, da bo do konca leta v sevemovzhodnih deželah Brazilije umrlo kar 143 tisoč otrok. Podatki se naslanjajo na raziskavo ministrstva za zdravstvo. Tolikšna morija otrok je posledica revščine in podhranjenosti, v kateri živi prebivalstvo tega področja, stanje pa se je še poslabšalo, saj že pet let ne dežuje in tudi suša opravlja svoje. Ta čas je tam tudi epidemija gastro-enteritisa, ki je povzročila smrt že stotin otrok. Vsega skupaj pa naj bi na tem območju do konca leta umrlo skoraj 4 milijone oseb... Glasba na ploščah za gluhe HANNOVER — Znana tovarna a-kustičnih in električnih naprav Philips bo prihodnje leto vrgla na trg gramofonske plošče, ki bodo omogočile osebam s slušnimi poškodbami, da bodo »videle glasbo«. Glasbo na ploščah, katere gluhi ne morejo slišati, bodo spremljale fotografiji’ risbe ali tekst, ki bo ilustriral predvajane zvoke. Vse to bo mogoče gledati na ekranu s pomočjo aparata za »razšifriranje« glasbe. Cena celotne naprave ne bo višja od 187 dolarjev, ob tem pa bo mogoče pisni tekst brati kar na. treh svetovnih jezikih. Spet tisoč milj po Italiji Znamenite avtomobilske dirke »Tisoč milj« po Italiji so ukinili leta 1957. Vendar so ostale v tako živem spominu, da so jih letos priredili v stari obliki — da bi spomin ne umrl Dirka »ravbarjev« in žandarjev po zahodnonemških avtocestah BONN — »Drama«, ki je dva dni pretresala Zah. Nemčijo, se je srečno končala brez prelivanja krvi. Glavno vlogo sta tu odigrala za pomika Striidinger in Kowollik. V ponedeljek sta ugrabila v ječi v Zelleu, kjer sta prestajala dolgoletno zaporno kazen, nekega uslužbenca zapora. Z grožnjo, da mu bosta razstrelila glavo z razstrelivom, sta si izsilila pot na prostost, dobila močan avto in 300.000 mark. Policija ni hotela ničesar tvegati in čeprav sta zlikovca oddrvela proti Hannovru s hitrostjo več kot 200 km na uro, ju možje postave niso izgubili izpod svojega nadzora. V Osnabriicku sta ubežnika presedla v avto svojega pajdaša, ki ju je tam čakal, svojega talca pa sta privezala ob cesti na neko drevo. Ker njegovo življenje ni bilo več v nevarnosti se je policija bolj odločno lotila svoje naloge in vsi trije ubežniki so v kratkem času imeli na zapestjih lisice. Ubežnikom med svojim dvodnevnim bežanjem vsekakor ni bilo slabega, saj so potrošili kar 250.000 mark, na svoj račun pa je prišlo tudi občinstvo po vsej Zah. Nemčiji, saj je tamkajšnja televizija skoraj v celoti prenašala to policijsko-ubežniško »dirko«. D TOKIO — Ameriški obrambni minister Caspar Weinberger je včeraj v Tokiu pozval evropske zaveznike in Japonsko, naj okrepijo svojo vojaško moč pred »resnično in stopnjujočo se« sovjetsko nevarnostjo. V pogovorih z japonskimi voditelji je tudi poudaril, da bi morala biti ta krepitev »dinamična« miki mustìrI Čudežni otok (19.) Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika OJEJ, 03E3, ZAKAJ ME NI6IA 0* BOC, MA Z' ZDAJ BO PA ZVERINA ŠE HOTELA,DA VALU NATAKNEM NA1 RAZEN J !. . JOT ME,y»3APRI3A-TELIA NAJ SPEČEM 2 CTRAVLO!! .NEKAJ MORAM UKRENITI!.. A. GERLI L. Conestabo cvetje in mstline TRST Drevored XX Settembre 4 Tel.: 796362 S.A.C.A.T. nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tu|e znamke avtomobilov TRST. Ul. sv. Frančiško 38 — Tel. 794308 - 772002 rti / 'ZVER SE JE POGNALA ZA BEGUNCEM,TODA ZVITOREPEC TE BIL ŽE V VARNI VIČAVI.... TRDON3A IN LAKOTNIK CTA IZRABILA VELIKANOVO NEPAZLJIVOST IN 30 UCVRLA PROTI SKALNI VOTLINI... Kosmina Sergij Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar na|bol|iega nudi nemška In ltall|anska tehniko ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN, PHILIPS, REX NABREŽINA CENTER Telefon 200123