aodeU In Iaswd dsflj PROSVETA leto-yiar Osas lia* GLASILO SLOVENSKE NE PODPORNE JEDNOTE Ur*dniikl ta uprarniàkl proalost: HT l Lawndele Av. Offtee of Pu bl Us« ti on. South Lawndal» Ava. Talephona. Rockw.ll 4W04 Chicago, III, pondeljek, 8. septembra (Sept. 8), 1130. STEV.—NUMBER 211 UM. M ot i. im. ttsUea UM. Act 14. «i ltlf, authority J un* ISIS. Ort Subscription »tf.lH) Yeerli KSK 1 Musolinijevo sodišče v Trstu je velelo ustreliti v hrbet Msrušiča, Valenčiča, Miloša in Bidovca, ko so iz njih izsilili priznanje terorističnih činov. Dvanajst drugih obsojenih ▼ zapor in dvn ata bila oproščena. ProtiitaNjanske demonstracije v LJubljani » Ljubljene, Jugoslavije, 7. sept. — Kljub ostri cenzuri, katero je uvedla belgradska vlada iu vesti o ekaekuciji štirih Slovencev v Trstu, so danes Isve-deli v Ljubljeni iz privatnih virov o dogodku, nakar ao Izbruhnile sovražne demonstracije proti Italiji. Večje «tevtlo dijakov in policajev je bilo ranjenih. Drugod po Jugoslaviji že ne vedo, da je bila ekackucija izvršena. Vlflda je listom poročati o tem, de preči protiitalijaneke st racije. i Dunaj, 7. sept. — Časopisi v Pragi ogorčeno protestirajo proti ekaekuciji štirih Slovencev v Trstu. Usti pišejo, da Musso-lini posnema ruske boljševike v krvavem barbarstvu in skuša s tem provocirati vojno z Jugoslavijo. Ustreljeni Slovenci so nazvani mučeniki. Trst, 7. sept. — Marušič, Va-lenčič, Miloš in Bidovec, na smrt obsojeni Slovenci, so bili včeraj zjutrsj ustreljeni v hrbet na dvorišču vojašnice. Nesrečniki so v soboto o polnoči poslali prošnjo na kralja za pomtiošče-nje od smrtne kazni, tod* vojaški poveljnik ni hotel poalati prošnje v Rim. Tret, Italije, 6. sept. — Tržaški proces pred posebnim fašističnim sodiščem proti stim Stovetttem J* bil končan. Štirje obtoženci—-Franc Marušič, star 24 let, Zvonimir Miloš, star £8 let, Ferdinand Bidovec, tyar 22 ln Lojze Valenčič, star 32 let — so bili obsojeni na smrt z ustreljenjem. Dvanajst drugih je bilo obsojenih od dveh in pol do 80 let zS-pora. Edina ženska med njimi, 18-letna Sofija Korže, je dobila dve leti in pol ječe. Dva obtoženca sta bila oproščena. Državni tožitelji izjavljajo, da je bil Marušič vodja "teroristični' bande", ki je v zadnjem fe-bruarju z bombo razdejala poslopje italijanskega časopisa 'Topolo di Trieete"; dalje izjavljajo, da sta Marušič in Valen-W Kodelovala v zaroti zoper Mus-solinijevo življenje in eta nameravala položiti peklenski stroj v Mussolinljev avtomobil. Vsi obtoženci so bili (Obtoženi 13 umorov, 81 poskušenih urno-r,»v in razstreljevanj ter požigov M in drugih javnih zavodov. stavke v Španiji Vsa industrijska mesta ae prizadeta Madrid, 6. sept. — Stavkovno Krhanje delavcev se razširja po Španiji. Skoro ga ni mesta, J,T i* količkaj industrijskega živi jen js, da bi ne bilo prizade-Včeraj so bili nemiri v Ren-t*nji blizu Sen Sebestiena, kjer stavkajo kovinarji in več delav-c,'v J* Mo ranjenih v spopadih s policijo. v mestu Ssragossl, kjer stav-k*Jo tramvajski nameščenci ln pleskarji, ao tudi nemiri v tekih '»sije Ktavkajo delavci rasnih rok v San Sebestianu, Barceloni. Hilbsu, Granadl. Cordobi in ^ slneciji. tega je Španije politično raHrapena v nebroj strank In t raiccij, ki sa med eeboj v ljutem ^ju. Republikanci ao rasdelje-n» v vei „trank in delevska fron-u tu ^tim^mmmm Z razkožno jahto je obiskal vse , dežele eveta New York. — (F. P.) — Listi so te dni poročali; da se je Julius Fortemann, predsednik Fortsmann t Huffman Co., ki lastuje velike tekstilne tovarne v Passalcu in Garfieldu, N. J., vrnil s potovanja okrog sveta. S avojo jahto "Orion", ki je največja in najbolj razkošno o-premljena, kar jih je bilo doee-daj zgrajenih, je naredil 80,000 milj dolgo pot. Stele je skoro dva milijona dolerjev, ki so bili izprašani Iz delavcev, ki delajo v njegovih tovarnah v Ameriki In Nemčiji, v, ' Tekom stavke tekstilnih dele vcev v Passalcu 1. 1926 se je Forstman pokazal za naj brezo b-zimejšega in najbolj brutalnega sovražnika delevsklh unij. Takrat je dobil pod svojo oblast šerifa, da je nestopal s surovo silo napram piketom. Navali na stavkarje so bili na dnevnem redu, mnogo Jih Je bilo vrženih v ječe, ko je bil ne vrhuncu moč policijskega količka, pod katerim je obležel marsikateri stav-kar. Razmere, v katerih so bile ženske ln otroci prisiljeni doleti, so bile končno razgaljene po delavskih unijah. Prižlo Je na dan, da je Forstmann imel najeto celo vrsto špkmov, da eo vohuna rili med delavci. Vsak delevoc, ki Je agitlral sa pristop v delavsko unijo, je prišel na črno listo in sledila je odSlovi-tev. Forstmann Je zgradil svoje tovarne v New Jereeyju. da ee teko isogne emeriški carini Sedaj, ko je WI sprejet zekon vi-soke carine, ee bodo njegovi profit! še povečali. t'odbenjfci N. Y. —TKrajevna ^«Js irodbenlkov je U dni obno-J"a Pogodbo z lastniki gjedalftč. Ui drugI pogoji ostanejo J» ganil. Unije šteje nad dva- sto članov. Budapešte. 8. sept. — Paul Foe Idee, ravhetelj tekstilnih tovarn in zelo böget mož, je bil e-rstlren na obtožbo, da je organiziral komunistične demonstracija. . _ mm uradni Kl 0BD0L2EM KORUPCIJE Edward F. McGrady bo v imenu Aunsriške delavske federacije vodil preiskavo in poročal rezultat predsedniku Greenu \ Boston, Mass. — (F. P.) —• Dali ima William M. Butler, tekstilni magnat in bivši zvezni senator, na svoji plačilni listi prominentne uradnike tskatilne unije v New Bedfordu, bo urad-ni) objavljeno potem, ko bo Ed ward McGrady objavil rezultat preiskave, ki jo vodi v imenu Ameriške delavske federacije, predsedniku Greenu. Obdolži-tve proti uradnikom tekstilne unije po dvignili voditelji Libe ralne civične lige, ko so izvedeli, da je Svet tekstilnih delavcev v New Bedfordu odločil, da bo a gitiral sa Butlerja, ki kandidira za zveznega senatorja v državi Massachusaeta. Butler je inti men prijatelj bivšega predsed nika Coolidga, ki ga je za Časa svojega predsedništva imenova' za zveznega senatorja. Pri regularnih volitvah, ki so se vršilo pozneje in je bU Butler kandidat, je bil tekstilni magnat po ražen. . f} Butler je bil tisti, ki je 1. 1918. potom New Bedford Cot ton Manufacturers asociacije izplačal četrt milijona dolarjev Shermanovi detektivski agenciji, da ta doseže znižanje mezd za delavce, ki ao bili uposleni v Butlerjevih tekstilnih tovarnah v New Bedfordu. Takrat je prišlo na dan, da so biU voditelji SveU.tekstilnih delavcev, ki ta krat le ni bil pridružen Unite«! Textile Workers uniji, na pla čilni listi omenjene detektivek« agencije. Butler je tekrat t ud« najel število vohunov, da so vo dili špionažo med delavci. Vsi aktivni delavekt agitatorji so bi li očrnjeni in uprizorjena je bi la gonja ns radikaloe. Ko je Shermanova agencija vodila špionažo, je prižla odred • be za znižanje mezd od 10 do 20%. Poleg tega so bili vei ak tivni in radikalni delavci areti rani in pozneje izročeni oblastem justičnega departments v svrho deportacije. Vee to je bilo Butlerjevo delo. V aprilu I. 1919 so Shermanovi agentje uprizorili napad na dvorano or ganizacije I WW in ob tej priliki je bilo aretiranih več deUv cev. V navalu eo agentje tudi razdejali pohištvo, ki so ga na šli v dvorani. ytilliam E. G. Batty, tajnik Svete tekstilnih delsvccv v New Bedfordu, trdi, da ao obdolžitvn brez vsake podlage in obenem apelira, naj Amerižka delavske federacija imenuje v preiskovalni odbor ljudi, ki nleo prežeti s sovražtvom do uradnikov Tekatllnega eveta v New Bedfordu, če hoče, de se bo prelske-ve vodila nepristraneko. Isaac Padaimfcf. aafeašg eeaiae mk piaaiat la sraSÉUlJ aava Ja mmk krm S«■■Ha* NMm |a aa- « p k Sal I* aa se bafcl z uspehi Dokument narodnega odbora republikanske stranke ne vaja dobrote, ki so Jih prejeli sme- rižki delavci I Washington, D. C. — (F. P.) — Narodni odbor republikanske stranke, ki se pripravlja na je-senske volitve, ja izdal goslani-co, v kateri nežteva dobrote, katerih so bili delavci deležni, odkar je na krmilu Jlooverjeva administracija. 8 tem je hotel do-kasati, da Je stgnnka izpolnila vae obljube, z katerimi je sago-tovljala delavce, d* jih čaka pro, sperlteta. ko se je vršila kampe-nja za isvoHtev Hooverja predsednikom. Poslsnica nikjer ne omenja, da je Hoover imenoval zloglasnega Parkerja članom zveznega vrhovnega sodišče, ki ga je pe senat zavrgel, niti ne črhne besede o vojni, ki jo generalni poštar Brown vodi proti poštnim uslužbencem, Id zahtevajo dostojen živijenaki' standard. Take et vari ne spadajo v poslanico, ki je namenjene volilcem, kateri so v pretežni Večini delavci. Poslanica navnja koristi, katerih bo deležno delavstvo v industrijah, katere pfcotektira zakon visoke carine in s^ katerega je Šla v boj republlkgnska stranka, ki ji načeluje Hoover Dalje na-vaja konferenco, ki se je vršila v Waahingtonu in katere so se udeležili voditelji ameriških industrij na Hooverjev poziv. Na tej konferenci so Industrijalci obljubili, da ne bodo zniževali mezd delavcem, dokler bo trajala industrijska depresija. Obljub sevede niso dfžaHr toda poslanice o tem previdno molči. Vzlic veliki brezposelnosti, ki še vedno narašče, so voditelji republikanske etranko toliko predrzni, da brez sramu govore o visokih meadah, katere prejeme-jo ameriški delavci in katere jim dovoljujejo udobnosti, ki so nepoznane med delavci drugih držav. To vse ksže, da eo voditelji republikanske etranke že vedno uverjeni, da lehko trobljo ameriškim delavcem največje be-dastoče in de jim bodo verjeli brez ugovore. Sicer pa bodo volitve v jeseni pokazale, če se je ameriško delavstvo kaj spametovalo iz lskušenj, skozi ketere Je šlo tekom zadnjih mesecev. MEttAISKI UST "PROPAGIRA" komunist pridržan za dbportacuo Zanj se je zavzela Unije za rižke civilne »veh sdž Une Washington. D. C. — (F. P.) — Unija se ameriške civilne svobodščine je pod vzel a legalno obrambo proti deportaclj! Mar' cus Grahams, komunista in pesnika, ki Je zaslovdl po vsej Ameriki, ko je izdsl zbirko delevsklh in revotucionernih pesmi. Graham je bil aretiran v mesecu Juliju v Yuml, Aris., in je bil pozneje odveden v zapor. O-brevneve proti nJemu se bo vršila pred uradniki svsanega de-levskege depertmente v zednjih dneh v septembru. v obtožnici Je rečeno, de Je Graham prekoračil mejo med Združenimi državami In Mehiko brez legalnega dovoljenja. On je kanadski državljen in ga dotže, da je enerhist. (migracijski uradniki pravijo, da Je Graham prisnel, da ee je mudil per ur v Junresu, Mehiko, ne de bi imel za to potrebno do« voljen Je od oblasti Za te prestopek določa zekon keeen od snaga do dveh let zapore. Nedelja pravijo tmlgradjskl uradniki, da Je Grabem prisnel, de Je epi-sel zbirko revoiutloaemih pasmi ln ene kopijo je Imel tudi pri sebi, ko je bij aretiran. Ko so u-radnikl prečite I i te pesmi, eo takoj odločili, de je Graham oeve-ren prekueuh In sledila je aretacija. Pravi, de se kapltallatične države' poslužujejo komuniatične taktike v vojnem čaau Chicago. — (F. P.) — Hčerke amerižke revolucije, profesionalni pat riot je in komite j spodnje zbornioe kongresa, ki preiskuje "rdečo zaroto" v Amo rilci, bodo morali podvzeti akcijo proti dnevniku "Chicago Tribune", ker priporoča -^¡vajenjs nekaterih komuniatičnilT naukov v Združenih državah. Sicer je Še nejasna v pojasnjevanju komunističnih doktrin, kar je razvidno iz uredniškega članke, ki je bil priobčen v Tribuni. "Država, ki Je zapletena v veliko vojno," ae glasi članek, "se poslužuje komunističnih matod v dosego zmage. Kadar te potreba mine, ae povrne nazaj k indivlduailzmu kakor hitro more, če je pametna in razsodna, razen v slučaju, da že potem o-hrani dostojna čustva napram pohabljenim veteranom." Nsglsševsnje dostojnih Čustev zaeno s komunizmom poka-zujc novo pojmovanje tega največjega kapitalističnega dnevnika zapadno od New Yorka. Ljudje, ki špekulirajo z vsemi mogočimi etvarsml, pripisujejo to izjsvo splošni konfuiiji. ki Je nsstals v uradih Tribune, odkar je bil umorjen njen reporter "Jake" Llngle, in posnejšim od-mmm ds je bil umorjsnl reporter v zvezi s- podsemskiml karakterji In ia je poeredoval med njimi In policijo, za kar Je prejemal velike vsota denarja. Drugi vzrok tej izjevl je Tribu-nino sovraštvo napram predsedniku Hoover ju, ker je fntlral predlogo o odpomoči veteranom svetovne vojne. šriMdMki prsilšist Yrigoysn v zaporu, ko ja armade prevzela vlada Buenos Alrea, Arg., 7, sept. — Začasna vlade podprsdssd- nlks Martlneza nI dolgo Uvele. Voditelji rebelne vojsžke Jun-te so včeraj strmoglavili ostanke Yrigoyenovega režime In se polastili vlade. V krvavih bojih zlojalno policijo ja bilo okrog 60 oeeb ubitih In 180 ranjenih. Eksprezldent Yrogoyen je hotel pobegniti, tode bil Je prijet in vržen v vojaški zapor. Vqjašks revolte se je razširila tudi na province in po veej Argentini je zavladal Jun ta. Buenoe Alrea, Arg^ 8. sspt. — Hipollto Yrigoyen, predsednik republike Argentine, je včeraj podeJ ostavko. Dr. Knrlque Mar-tinss. podpredsednik In sdrsvnlk po poklicu, Js prevzel prajiirlnl-štvo. Yrigoyen se je udel pn prlsteže^lestne stranke po enem tednu rebelnih izbruhov v grmadi, uličnih izgredov in velike politične nepetosti v deželi. Njega so dolžill, da Je zakrivil atomom-sko depresijo, ki Je slsdMe raz-nlm reformam In političnim intrigam. Bil je že drugič pre i ti nik; prvič je bil izvoljen lets 1918. Cim se je raznesle veet o o-stevki pradsednike, so Ukoj izbruhnili novi nemiri. Ns gUvni ulici Avsnids de Msyo so ee po-jsvIH demonstrativni imimdi dl Jakov le delavcev In prižlo Je do spopadov s policije. N«va vlade Je neto razglasile ebesdno stanje la prepovedala vsa Javne ebode In pohode. Uvedene je tudi cenzura ne vse depeže, ki od- Gonja proti organizatorjem Tekstilni beronl v časopisju napadajo McMahona I Atlanta, Ga. — (K P.) — Da Amerižka delavska federacija ni pridobila na svojo stran kapitalistov v južnih državah kljub prijateljskim govorom, ki jih je imel William Green, predsednik federacije, na Jugu, je razvidno iz odmevov, ki jih priobča » meščansko čaeopisje. Poeebno glaeno v protestih proti delsvsklm organizatorjem je glasilo Aeociaclje tekstilnih magnetov, "Atlanta Constitution". V eni zadnjih izdaj napada W. McMahoma, predsednika United Textile Workers unije, radi njegovega govore, ki ga je imel v Bostonu. Med drugim pravi : "Predsednik McMahort je podal v svojem govoru popolnoma potvarjeno sliko o razmerah in položaju tekstilnih delavoev v južnih državah. Svojih Izjav nI podprl z dokazi, kar pokazuje, da je njegov namen širiti nezadovoljstvo in konfuzijo med tekailnimi delavci na Jugu. To je krivica nad industrijo, ki se odkritosrčno trudi, ds ustvsri zadovoljive In prijateljske od-nožaje med delavci ln delodajalci." List končuje napad z besedami, da teketilna industrija v jušnlh državah ne potrebuje niti ne mark tujerodnih agitator-Jev v svoji sredi in da bo pod-vzela korake, da se jih lsnebl za vselej. iSsBkls- 10,000 raajealh; 80,000 bres strehe; ssmo 400 hiž o-štelo nepožkodovaalh Izmed 10,000. ftkods se ceni as 80 milijonov dolarjev. Silna beda In velike aevsrnaat epidemije Men to Domlngo, 8. sept,—Ate-vilo mrtvih vsled orkena, ki Je zadnjo sredo raadejal glavno mesto dominikanske republike, San-to Domlngo, je včeraj popoldne naraatlo na 4000, a že vedno vlačijo nova trupla Izpod razvalin. Pomožno možtvo domneva, de število mrllčev prekorači 6000. V istem čaau so našteli okrog 6000 do 10,000 ranjenžev. Ta številke ee nenašajo Is na glavno meeto. Koliko je inrtvlh In ranjenih po okolici In bližnjih krajih, nI še znano. ' ! ^ Silni viher je uničil 10,000 hiš; samo 400 je osUlo nepoškodovanih v celem meetu. V prvem hi» pu se žkods ceni ne dvsjeet milijonov dderjev. Danes so upoall-li kaznjenes Iz poruženlh Ječ, ko-Ukor Je ostelo nersnjenih, ds so z dlnamltom razstrelili napol po-drta poslopja fttsrs kstadrele je deleme porušene, tode Kolumbova grobnice v nji ni prizedetn. Vlede Je razglasile obsedno stanje proti tatovom In roper-jem in velela nejprvo ¡s*kopetl mrliče. Tisoč mrllčev so včeraj sežgell Po mestu se širi grossn smrad In nevernost kužne bolezni Je zelo velike. Ljudje so se nestenlll v jevnlh poslopji, ki še stoje pokonci, in v šotorih. Mesto js štelo 40,000 preblveicev is od teh je zdej 80,000 brez do-ms. Pomožna akcija, kstero je or ganlzirale smeriška vlede, je še ne detu. Najprvo so ustenovlll kuhinjo ns trukOi, ki razvežejo jedlle od žotorižče do šotorižče. Iz ameriških ln portorišklh pri-stealšč je dospelo več ledij zdravili, «vili in obleko. Presldent Trujllo Je včeraj po-sla) brzojaven apel na Združene države Is druge narode se pe- DELAVSKA FEBE-RACIJAGRADI NOVOSTRANKO Njenemu vzgledu bodo najbrž sledile delavske federacije v drugih drževah Providence, R. I. — (F. P.) — Člani delavskih unij v državi Rhode Island imajo na referendumu vpražanje ustanovitve neodvisne politične stranke. To je prvi slučaj v zgodovini ameriškega delavske gibanja, da Ja politično vprašanje prižlo na glasovanje med članstvo delavskih unij, Glaeovanje je odredil eksekutlvnl odbor državne delavske federacije. Clanetvo unij eadaj glaeuje. Zadevna resolucija je bila prvič predložena uniji strojnikov v Providencu na iniciativo John M. Geneza, graduanta Brook wood delavskega učlllšča in Je bila pozneje s malimi spre* membami sprejeta na konvenciji državne delavske feders-olje. Clsnstvo unij sedaj gls-suje. Krajevne unije eo ee povolj-no odzvalo na poziv, kot pqroča Elisabeth M. McConnell, tajnica federacije, prva in edina ženzka, ki je btla še kdaj isvo-IJens v ta k p vsžen urad delavske organizacijo. Večina unij, ki imajo svojs zborovanJs Is enkrat v mesecu, že ni gleaova-le. Neglede ns rezultat glasovanja, mnenje prdrlsduje, da bo z Um ustvarjen prsoedent, kateremu »>odo sledile ostala dr* šavne federacije. Politična akcija, katero js vedno zavračala delavska federacija v IJe pomen. Industrij>ka situacija v državi Rhode Island kliče na drastično skeljo od strani delav-etva. Državni delavski komisar Je pred kratkim poročal, da pride na vsakih sedem ossb od 688,000 prebivalstva, ki ga šteje U država, sn brszposelnl delavec. To pomeni, da je okrog 80% delavcev bres ddla. Veliko število or8anlsiranih delavcev Je brespossltilh. Državni komisar ja pred par meseci izdal poziv na prebivalce, naj pritosjo s popravili in barvanjem hiš, da ea tako omili bres-poselnost. To dalo js sedaj k neunljskemu miku. Uvajanje openša-psrstva Je tudi eden izmed mnogih vtrokov, da eo se unljski delavci pričali zanimati sa ustanovitev neodvisne politična stranke. _mmmmmmmmmm PRIDIOAR^VRŽEN V Aretiran je bil, ker je agitlral sa spravo med slnvkarjl la teke- tlim» družbe | Nazareth, Pa. — (T. verend Charles C. Weber, ki ja le večkrat nastopil na šhodlh, Id S0 jih Sklicali nofiVliilrskl de-le vel v Nazareth u, je bil U dni aretiran In vržen v zepor, ker je nosil po stavni ulici nepis s pozivom ne Kraemer Hoslerr Co^ nej stopi v pogajanja s nofnvi-čersko unijo in pristane v arbi-tražo za končanje stavke, ki traja že več kot eno leto. Oblasti, ki so odločno ne strani družbe, so isvržlls aretacijo tejno Uredniki nognvičarske u-fle, ki so pričakovali, de pride Webrr ne shod, ki ao ga sklknli aUvkarji, so bili obvežčenl o are-tecijl pridigarja žele 84 ur pee-neje Poslali eo svojega odvetnike. de izpoeluje izpustitev We-berja iz zapora. Id pa ni doeegsl nlžsaar in pridiger ss še esdaj •ehsja v ječi. PKOSVETÄ PROSVETA THE EM IGHTKNMNT glasilo tv lastnina slovenssb MASOOMS pootos-mb jkonots * imi hum to iw Kl—m NaiWnii»: a» <«■•■• •> I* mtu PROHVKTA ar«, or the kvurkatxd DMM v * NMM. i Urnim, m prt«* (/«1» IMS). m §ammi. S* m k • %tm 1—— »M M. jt naa*—s nkn PrgateUi prijateUev Krstks v«st v dnevnem časopisju naznanja, da reorganizirana rudarsiut unijs, kstero vodi Howat, ne bo priznan« na letošnji konven-eiji Illinoiske delsvske federacije. To znsči da ae bodo na zborovanju šopirili Lewisovi de-legstje — ako morejo sploh priti odkod — kot zastopniki rudarjev. Olsnder, tajnik federacije, ki ima danes menda glavno besedo v vodstvu federacije, je bil včssi prijstelj Wslkerjs In delavskih in-teresov. Dsnes ni več. Wslker, ki je letošnjo spomlad pustil predsednico, federacije z $8000 letne plače in prevzel tajništvo reorganizirane rudarske unije za nižjo plačo, je pokazal pravo prijateljstvo do rudarjev in organiziranih delavcev sploh. Olander pa nadaljuje prijateljstvo z bankrotiranim Lewiaom. Obenem je gorak prijatelj raznih delavskih "prijateljev", ki nosijo republikanske In demokratske čepice in podpisujejo evangelij Hooverjeve prosperitete, kstera je letos vrgla več milijonov ameriških delavcev na cesto. Kdaj bodo strokovno organizirani delavci spoznali, ds so "prijstelji" na čelu njihovih u-nlj njihova največja nesreča? i Profesorske kaprice V Adlerjevem planetariju v Chicagu so zadnji teden zborovali ameriški zvezdoznanci. Med njimi je bil tudi profesor Moses Jung z lowske univerze. Mož se je zelo zanimal za predlagani novi koledar a trinajstimi meseci v letu. Apeliral je na astronome, naj pobijajo nameravano revizijo koledarja iz razloga, ker ne ugaja pristašem rasnih ameriških cerkva. Jung Je rekel, da v novem koledarju izgubi teden svoj historični pomen, ker ae dnevi premaknejo in nedelje ter prazniki pridejo na druge dneve. 8 tem ae bo godila krivica vernikom, ki so nsvsjeni ns svoje "svete dneve' v določenem času. Človek je lshko tepec, čeprsv nosi nsslov univerz nega profesorjs. Najnovejša priča je omenjeni Iowčsn. Obenem ts pričs ponovno dokssuje, ds je cerkev ns j večje cokls napredku. Ako je ksj nepraktičnega v nsčrtu novega koledarja, niso te premeščeni "sveti dnevi", psč ps je nekaj drugega. S stališča delavca je teden predolg. Meseci so skrajšani na 28 dni, vslod česar Je bil dodan trinajsti mesec, dočim imajo tedni po starem sedem dni. V očigled dejstvu, da delavstvo v Ameriki sa-htevs petdnevnik In ga ponekod že ima, In v očigled najmorehltnejži motnosti, da se delovni toden v bližnji bodočnosti skrči ne samo v Ameriki, teriveč po vsem Industrijskem svetu na štiri dni, bi bilo pravilno, da koledarski teden nima več kot pet dni. Leto z dvanajstimi meseci naj ostane, zmanjša pa naj ae teden. To bi bit zaenkrat edini immislek s delavskega stališča proti novemu koledarju. Ugo-vor profesorja Junga Je rubbish. Delavcu Je vseeno, kdaj počiva: na nedeljo, pondeljek ali soboto. Glavno je, da počiva. Francoaka vlada je Izgnala ameriškega časnikarskega magnata Heamta, ko je pred kratkim poaetll Francijo. Hearst Je avoječaa-nq .obelodanil tajno pogodbo med Francijo In Anklijo. Tekst i>ogodbe Je bil menda ukradeu v francoskem zunanjem uradu. Zadnje čaae se llearstovi listi zelo ogrevajo z* revizijo ver-aajske mirovne pogodbe, kar pomeni, da bi Nemčija dobila nazaj teritorij, ki so ga anek-tirali zavezniki. Ko je torej Hearst prišel v Pariz, je bil informiran, da je velik sovražnik Francije in radi tega mora pobrati prte. Ilearst je velik demagog |n blufar In kot tak J«, škodljiv Ameriki nič manj kot Franciji. Pametni ljudje v Ameriki pa imajo z nJim zabavo; IsUrtako t njegovim uradniškim šefoin RrishaiH-m. C* bi bili v francoski vladi manj kratkovidni, bi se tudi «mi zabavali na njegov račun toliko *a>a. da bi asm odkuril čse m*jo. To bi bilo dem«»kratlčno In diplomstlčno. Tako pa so pokazali, da ao «rtročjl. Potressi pojsvl in rimska eetfcev Pueblo, Cok». — l*toe je zadela laško deželo huda nesreča. Velik del Južnolaškega ozemlja je strašno premikaatH potres in razdejal pri tem na tisoče domovanj ter zahteval več kakor deset tisoč človeških življenj. Zemljs je bila razbesnela. Sile, ki delajo nemir pod zemUo, so se zagibale, in tako je prišlo tamkaj do grozne potresni katastrofe. Prizadeto ljudstvo se mora smHiti človeku, če ima količkaj srca v sebi. Noben pravdanski človek ne bo rekel, češ, prav jim je, zakaj pa žive tako pregrešno življenje. V taki sili se priprosto ljudstvo kajpak v svoji vernosti in naivnosti, še bolj pa v zaslepljenosti obrača do bitja, o katerem mu hinavski žreci pripovedujejo leta in leta, da se ^maščuje za vsak greh, in da obiskuje z nesrečami celo tretji rod zastran grehov, ki so jih delali očetje o-četov. In ob tem neprestanem dopovedovanju zares verjsme narod, da ga bog obiskuje tudi s potresom. Potresni pojavi so bili, so in bodo, ko nas več ne bo med živimi. Vplivali so zastraatega na človeštvo Že odnekdaj. Dolgo vr-sto atoietij in tisočletij jih je pripisovalo božji kazni, in tako Jih žal pripisuje še v tem pro-svitljenem stoletju. Potres se zdi vsem nsivnlm ljudem kakor neka nadnaravna sila. Nekateri starodavni pisci so sicer Izkušsli predočiti potres kot nekaj povsem naravnega. Toda vsi tisti poizkusi so zelo majhne vrednosti sedanjim sejzmologom ali potresnim znanstvenikom. Zato se mi ne zdi potrebno, da bi se pečal s potresnimi zapiski, ki jih je najti v spisih zgodovinarjev in filozofov, kakor ao n. pr. Tukidid, Aristotel, Straibon, Seneks, Livlj, Plinij itd. Njih tolmačenja potresnih pojavov so popolnoma napačna. Niti se ni opirati na potresne pisce srednjega veka. dele začetkom 10. stoletja so prišla v javnost dela, ki so pomembna sa sejzmologc Potresi se pojs^jajo, odkar je doblls zemlja sedanjo trdo akor jo, kjer se neprestane vrše no-tranje izpremembe. Tu se pogre-zne kar celo območje trde tvarl-ne. Tam se odmakne velik koa zemeljske skorje. Kakor opešamo in doživljamo venomer razne izpremembe na zemeljski po-vržlni, tako je tudi v notranjoati naše zemlje. Skorja je nemirna odznotraj In odzutiaj. Ker ao te Izpremembe trajne, in kar je potres poaledics tistih notranjih premikanj, podiraaj in pogrešanj, nI naš planet nikoli braa tega ali onags potresnega sunka. Potresna sila as širi in valovi natanko tako, kakor se giblje zrak ob zvoku. Potresna brzina je različna. Trajanj« potresov je tskisto neonsko. Nekateri potresi so hipni, tranotni. Kadar je čuti podzemsko bobnenje ali bučanje pred večjim potresom, potem so morali blt| poprej potresni sunki tako kratki, ds jih niso mogle dohitevati v zaznamovanju tozadevne naprave na »ejzmograflh aH instrumentih, ki služIjo ss zaznamovanje potresnih aunkov. Po vsakem velikem potreeu Je prišlo več znanja 0 potresih med svet Veda, ki ae pega s potresi, ae Imenuje sejzmolagljs ( a je grška baaaft za potres), Zločinske gangs v račjih ameriških mestih ao m ušle* napram znani ohljakl gangl. kl Je bila v oficielnem Waahlngtonu. Tam je bila ga n grl k a univerza, ki še nI ssprts. Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Iz raznih krajev drugo tolmačenje je neznanatve-no, imaginarno, naivno, «versko. Ko je leta 1766. potres ta ko razmikastil zemljo, da j< v par sekundah izginila doma la vsa Usbona, so verski agent-je izrabili to priliko ter kovali svoji cerkvi kapital trdeč, češ, da je bog obiskal mesto s potresno katastrofo radi protestantov, ti so pa zvračali krivdo na katoličane itd. To je bilo malo manj kakor pred dvesto leti. Tisti čas ae še ni bil otresel verske zagrizenosti srednjegs veka. Se so odločevale verske dogme v sporih glede potresa in allčnih pojavov. &e je prevladovalo mnenje, da se nekakšen bog znaša pri katoličanih nad protestanti, a pri teh pa nad katoličani. In v l!#bonskem slučaju se Je zares moralo določeno število nesrečnih protestantov vdati katoliški večini ter sprejeti krst po rimekem obred-nlku. Katoliška cerkev je trium-firaia. Lisbono je razdejal rimski bog radi par nekrščenih protestantov. Tako je ugotovil Rim, in je že moralo biti tako. Blagor ubogim na duhu, zakaj, njinno je nebeško kraljestvo. Na tem svetu naj — le garajo hi trpe zs prefrigano rimsko gospodo. • Tenju, da so si mogle cerkve v 18. stoletju in poprej delati kapital z vsako večjo neeračo, kakor n. pr. s kugo, poplavo in potresom, se še ni toliko čuditi. Saj nam je znano zgodovinsko dejstvo, da je bila znanost tedaj šefle v prvih svojih povojih, in da je btla cerkev pisana mati tistega deteta. Pa še kakšna! Rim je mogel širiti svojo oblast le med nevednimi masami. Zato pa je gledsl na to, da je znanost počivala in spala spanje pravičnega. Ali da si upa s potresom, čigar razdejanje ln uničenje mora pre-treatl vsakogar v dno srca, V tem prosvitljenem veku kovati kapital za svojo cerkev kardinal in nadškof napoljski, to pa že presega tudi celo vso rimsko nesramnost in brezobzirnost. Omenjeni cerkveni knez je i-mel meseca julija v svoji cerkvi govor, v katerem je dejal, da tiče vzroki zadnje laške potresa* katastrofe v tem, ker nosijo ženske naše pregrešne dobe okrog vratu pregloboko izrezane obleke In ker ao moški a prevelikim pohujšanjem Izzvali božjo jezo. Iraška potresna katastrofa je predvsem zadela le preproatl kmečki živelj, ki je živel in da» lal po majhnih mestecih in vaseh. Božja sodba.se je po kardi-nalovem zatrdilu morala znesži nad ljudmi, ki najmanj mislijo na globoko izrezano obleko okrog vratu, gotovo pa manj kakor prevzviženl kardinal, ki ae giblje in suče med ženakim svetotn kratkimi krili, golimi rokami in globoko izrezano obleko okeii vratu. In vendar ao kljub teiqu ravno v Napolu našteli komdj ducat smrtnih žrtev. Kardinal je eden glavnih «ts-brov rimske cerkve. Pspežev minister je, in če on pravi, da je letošnja potresna kataatrofa ns Laškem kasen bolj s, potem mora temu verjeti ves katoll avet. Kardinali ao prvi za žem, pa drugi za bogom, in poljski cerkveni knez mora vodetl, kakšne sodbe ae akle na sejah okoli božjega trona v nelroih. Toda v luči modernega pojmovanja tako hude nesreče moramo ugotoviti, da brezupno nedostaja omenjenemu kardinalu ln z njinrrimski cerkvi resnična humanost in lepa krščsnsks zahteva, po ksteri ne smeš soditi, ds ne boš sojen. Vrhtega pa je obenem skrajno grdo, če si kdo kuje s tako strašno nesrečo] kapital. Kritik. Ubit pri delu Milwaukee, Wtb—Ponesrečil se je pri delu dne 3. septembra rojak Frank Trogar, star 49 let. Pokojni je bil zaposljen kot pre-mikač pri Milwaukee Solvay and Coke Co., kjer ga je doletela nesreča pri premikanju železniških vozov. Ko so namreč premi-kali vozove, se je po nesreči u-jel med tračnice z eno nogo, s v tem času pridrvi voz ter mu odreže desno nogo pri kolenu. Pri nesreči mu je odteklo preveč krvi in je potem vsled izkrva-,venjA umrl v bolnišnici. Telo pokojnika so prepeljali v Ermencov pogrebni zavod na 1018 S. 6th St. Pokojnik Je živel na 169 Beecher St., kjer tudi zapušča žalujočo Ženo Ano, dva sina in štiri hčere. Enako ostavlja v Milwaukee eno sestro Elizabeto Strucelj, dva brata, Martina in Valentina, v starem kraju v Mozirju v Savlnski dolini pa žalujočo mater in dva brata. V Ameriki Je bil 29 let, cel čas v Milwaukee, Wis. Poročevalec. n n IV toliškl papa. 1 na- l>ajo a instrumentu, s katerim merijo potrasno silo, pravijo sejzmome-ter. tejsmologlja ae je najprej začd^ razvijati ns Japonakem Šele potem se je Jel zanimati za i>otreanc pojave na znanstveni podfagi ves ostali civillslranl •V 04 potress do pdšre*a je hitela potresna znanost naprej in napraj ter se na tej poti čedalje večjfgs napredka dokopala do dejetva. da Jo vsak večji potres večallmanj čuten po celem svetu. Potresne postaje, a ksteriml Js dane« posejaa Jllkorekoč cel svet, morejo to Izpričat i s svojimi potrebnimi instrumenti 8 temi je potresna veda tudi dognala, da mo pot resi mnogo Atevllaej-šl In pogoatejšl, kakor pa si je to domne\al svet poprej. Bo ns ns-šsm planetu kraji aJ«*r so potresni sunki čutni vaake pol ure. Notranji nemiri *aše zemlje so vzrok vsakega patra« Vsako Eksksjser dobil tožb» Berlin, 8. aept. — Bivši cesar Viljem je po svojih odvetnikih zmagal na tukajšnjem sodišču v svoji tožbi napram Ewakki Men-delu, uredniku "tforgenposte", ki ga je tožil radi obrekovanja. Listje pisal, da je Viljem dovolil Kruppovim tovarnam, da so med vojno izdelovale slabo strelivo, ker je bil on delničar teh tovaren. Urednik je bil obsojen v plačilo 1500 mark, ali na tri mesece zapora. LJUDSKI GLAS Svobodna beseds člsnov S.N.PJ. Odmevi izleta Chlcsgo. — Ko me je br. Anton Jurca napadel 29. julija t. 1. v Prosveti, ni uredništvo Pro-svete oporekalo temu, torej sem bil lirimoran odgovoriti na dopis br. Jurce in poslal sem moj odgovor Prosveti v objsvo. Dne 8. septembra, je ta moj dopis za gledal beli dan — pardon, ne dopis, ampak le začetek in konec mojega dopiaa. Jedro dopisa manjka. Ce sem mogoče napisal nekaj« kar bi po urednikom tolmačenju škodovalo jednoti, bi ne oporekal, ako bi bilo izpuščeno s pripombo uredništva, da je iz tega in tega vzroka del dopisa izostal. Toda zakaj dopustiti, da gre del dopisa brez opombe v list in b tem ustvarjati v javnosti mišljenje, da jaz nimam na dopis br. Jurce nobenega odgovora? Zakaj pustiti v list dopis, ki nima več nobenega pomena potem, ko ga je uredništvo razmrcvarilo? In končno, zakaj uredništvo, katero je dovolilo nšpad name, ne dovoli, da bi na napad tudi jaz odgovoril? — John OUp. Pripomba uredništva: — V dopisu br. Ollpa je bilo objavljeno vse, kar se je tikalo dopisa br. Jurce. Odgovor ni bil Črtan. Črtan pa je bil dal dopisa, ki nima nobene zveze z Jurcovim dopi som in ki se nanaša na drugo o-aebo. Ta del je izostal radi tega, ker je prvič pravilno, da Izletn urad najprej sam obravnava svoje zadeve, drugič pa ne bo jednoti prav nič koristilo in prej škodilo, če se bodo odgovora funkcionarji smešili v javnosti z absurdnostmi. Ali ste že nsradli Prasveto si Mladinski Ust svoiemu prijete ljn sil sorodniku v domovino? To je edini dsr trajne vrednosti, Id gs ss mal densr lahko pošljete svojcem v domovin«*. Obiski v Jugoslaviji Piše Ivaa Mdek Vožnja po serpentinah. Razgled z Lovčena. Smola nekaterih izletnikov. Črnogorska revščina. Cettnje je večja vaa ln poeta povrhu V kotu med visokimi s&fclna-timi hribi, ki obdajajo bazen od treh strani, je Kotor, staro mestece i debelim obzidjem in s precejšnjim narastkom hiš o*b morju in zunaj trdnjave. Na obali je trg, na katerem so obstali nsši avtomobili poleg dol ge vrste drugih. Promet je tu živahen. Na trgu je bilo vse polno Črnogorcev in Crnogork, ki so privlekle ns osličkih sadje ln butarice drv na prodaj. Sad je je pooeni. Na trgu tudi mrgoli vojakov, ki Imajo zelo rev ne in ne poredkoma celo zakrpane uniforme. Ko smo ae tamkaj val izletn i ki srečno sešli ln malo pokrap-čali v senci širokih palm, so se avti, ki so bili namenjeni v Cr no goro, takoj podali na pot. Vožnja iz Dubrovnika v Kotor je trajsls tri ure. Ostaja nam še dve uri vožnje do Cetinja. Mile je šel s nami. Njemu je Kotor dobro znan, ker je bil tu v vojaški službi. Z roko nam je pokazal vojaško pokopališče med figovim naaadom, kjer leže pokopani vojažkl puntarji, ki so jih Avstrijci ustrelili leta 1918. Znane ao mu še druge žanimlvostl. NI pa bilo ogledovanje vaake stvari. Začela se je čudovita vožnja navkreber. Avtna ceste, ki ao jo sgradill Avstrijci msd vojno, ae vije po kačje na goro Lovčen. Prevoziti je treba 182 aerpsntin predao prideš na vrh. Vosiš ae po steni s vrtoglavo globeljo pod aeboj In strmimi pečinsmi nad glavo. Rad bi videl ameriškega motorista, ki tako brezskrbno podi Liso po illinoiakih ravni-nah, na tej kačji eeeti! Naš šofer. mlad ftubrovčan, je pa mirno In spretno obračal karo vaških sto korakov vlljs In višje po ksčniei. Solne* je ps peklo, kakor ds Js vsa svoj ogenj kon-cetriralo aa nas. Prilezli smo — ne vem, sli do 80. sil 60. aerpenUne — ko zagledam« ob Skali avto, ki je Odšel pred nami. Počival je na treh kolesih, četrto je ps letalo na ttoh. Smola. Zraven polom Ijenega avta je stala Minka A leš in njena sestra iz Slovenije zraven skalnate stene se je pa lepo solnčila naša čikaška soseda Mary UJoviČ. Branila se je Čikaškim solnčnikom. Nova smola. Črnogorsko solnce je hi tro poHzalo barvo in svilo aoln-čnika in pokazale so se gole palčlce. Podjetna Mary je pa rekla, da ostankov ne vrže proč, ker je solnčnik stal pet dolarjev. Uboge izletnice so morale ča kati, da jih pobere drugi avto Rile so pobrane v obe smeri Msry je prišla za nami, Minka je pa odšla n*za| v Kotor. To je bila edina nezgoda, ki smo jo imeli med potjo. Ko se je naš avto privleke do mejnika, ki je označeval sta ro avstrijsko rrejo, smo bili na vrhu poti. To smo se naplačal za vročino ln nervoznost z veli Častnim razgledom na morske zalive, Kotor pod nami in vaa okoliška brda. Bili smo kakor orli na peCiaasti visočlni. Krog-tnkrog asm siv kamen. Bil amo v Črni gori. Siva gora b bilo bolje Ime. Potem je šlo navzdol spet po )cačnicali. Pridemo v Njeguš, aek> ravno črnogorsko gnezdo Mimo eelišč 'n mimo bajt iz kamna. 8ami hribi in aam ka men. Malo je zelenega. Tu pa tam je kotflnlca a prstjo ln tam raste krompir sli koruza. Vsa ka pest prsti med pečinami .je skrbno obdelana ln negovana, visoko ograjena a kamenjem. Črede kos In ovac. Ob poti gruče otrok, ki nas prosijo dinarjev in nam ponujajo neko travo, ki lepo diši. Mečemo jim drobiž. Pralna ce*ta se vije in vije in končno ae isvije in iztegne ns msli ravnici, na kateri leži Oetinje. glavno mesto Črne gore. Cetlsje je valja vsa. pusts in prašna. Ima dva hotela za tuj-ee a pretiranima imenoma "Grand hotel' in "Paris". Ustavimo ss pred "Orandom". Ree je Um vse "grand". zlasti cena. A ml asso bili lačni ln žsjnl ln nlamo vprašali po ceni niti taga. koliko nstsksrjcv kolekta ns-pojnino. (Dalj» jsM.) PONDELJEK, 8. SEPTEMBRA. M Nova evropska zveza od ju. ga proti severu Promet skozi Srednjo Evropo v smeri m* majhna razdalja preko 2665 m visokega sedli Pfandlscharte. Duševni oče te ceste jč koroški rojak ing. F. Wallsck, njegovi so tudi podrobni n načrti. Cestne zveza bo s svojimi vijugami preko gora dolga okoli 32 km, to je toliko,-kakor cesta iz Ljubljane do Naklega nad Kranjem. Začeli jo bodo graditi še letos obenem od obeh strsni in zsposlrll pri tem okoli tri tisoč delavcev. • čimer bo pomanjkanje dela v Avstriji znatno omiljeno. Cesta bo široka pet in pol metrs. največji vzpon ji bo 10 m na 1 km, najbolj zavite vijuga pa bodo imele polumer 10 m. tako da bodo mogli avtomobili voziti po njej vseskozi v enakem tempu. Gradbeni stroški bodo neprimerno msnj*i kakor so bili za gradnjo turške železnice, ki jo je bilo trabs speljsti na dolžino 888 km in je stala 29.4 milijona slatih kron, gospodar«, efekt ceste pa bo ekoraj enak, če že ne večji Velik vpliv na gradnjo te ceete je namreč ime la potreba tujskega prometa, ki Je bil Pr» vojno še v povojih, a je danes eden izmed glsv-nih Industrij alpakth dežel vobče. Zgradi* ceste bo brez dvoms nov objekt asnimsnjs m privlačnosti za tujce. In res, v tem oziru * a cesto ne bo mogla meriti nobena cesta * Evropi. . Nobena cesta, niti najviše speljana ce#u preko Btilfserjs (2756 m), ne doseže *dni«ii» predelov, ampak saostsjs nizko pod njimi "Gsosaglock ne r- Hochalpenatrssse" bo sicer »» 160 m nižja od Stilfeerja. dvignila se ps b» nad Paaterico in tako nudila obiskovslrrimerno veliko desko ter napra-|»te H|M>daj v koš luknjo za it-N 'n vhod čebel, pa imate tak lamnat panj. Tak panj je za čebelarja nepri- Men. Prikladen pa je za čebe- ?, ker: 1 J«- v njem (ker je slama n prevodnik toplote) pozimi [0'ko, poleti pa hladno in 2. če-f " na hrapsve stene lahko pri- toijo satje. Na*i neposredni predniki so [ an" (ln deloma čebelarimo * v tako zvanih kranjičih "I et sk i h panjih. In zopet bi zanimivo izvedeti: kako se " Prehod iz drevesnih panjev v [rsnjli,. izvršil, Kranjič je ležeč r*,Jj 70 cm do 1 metra, šl-, J?0-"40 cm in visok 16, 17 °m. N« moremo trditi, da P,' ¿n čebele ugoden, l>r ^■namreč ustrcMl fMologf ji tara vi) (>bt|€ v dupU|h ^ fl"« ,Wle r«*meroma oska. Kra-F J* r»e nizek. Z» čebelarja je oWika praktična radi tega, potrebuje: 1 krsnjié malo prostora. V ^«-roma majhnem čebelnjaku igrani lahko 40.60 panjev. ¿ ie U oblika najbolj roč-M« i r«-našanje in prevaCaaJe. \kn »«tJiTultkih panjih bele prav pridno prenašali it kraja v kraj, da so potovali s čebelami za pašo. Radi tega je bila tudi navada: delati zaboje iz tankih desk. Čebele so namreč včasi skoro izključeno le nosili, zato pa deske niso smele biti težke. V slamnjačih in kranjičih je pridelano ali pritrjeno satje na notranjih stenah in na pokrovih. Med nanosijo Čebele v satje. A ko hočemo dobiti med, moramo izrezati iz panja satje. V panju nastale tako prazen prostor. Čebele ne morejo nositi prej medu, preden ne naredijo novo satje. Tu pa treba pomniti to: 1. Čebele ne morejo izgotovi-ti satja brzo, ker se tvori vosek v njih telesih le polagoma, 2. preden izdelajo 1 kg voska pora bjlo 11 kg medu. Uničevanje satja je torej zelo neracionelno početje. Napredni čebelarji so zato razmišljali, kako se temu izogniti, kako mogoče uporabljati sat za dalje časa. Temu vprašanju se je posvetil posebno Poljak Dzir-dzon, ki je idejo tudi na vso moč propagiral. Postavil je fcil v panj okvirje is latic, ki so bile za Vi cm debele in tako široke, kakor je debelo satje čebel. V te okvire so naredile čebele sate. Kdor je hotel vzeti iz panja sat, mu je bilo treba vzeti ven samo do-tični okvir s satom, Ko odvzamemo satu med, ga denemo lahko zopet na staro mesto in pri dobri paši je čez nekaj dni zopet poln medu. Medtem ko sta kranjič in slamnjač panja z nepremakljivim ali stabilnim satjem, je satje novega panja premakljivo ali mobilno. Premakljivo satje ima pa še druge prednosti. Tako na pr. tak sat lahko natančno pregledamo; ako imamo več enakih panjev lahko močnemu panju kak okvir s satom, po želji, z medom ali zalego, vzamemo ter damo slabiču, ki ga tako okrepčamo. Z uvedbo premakljivega satja je bilo pa trebnvnajti tudi način: kako vzeti iz <*stja med, brez da bi bilo treba uničiti sat jo. V to svrho so sestavili izmetalnico, prav enostavno napravo, v katero se postavi satje ter naglo vrti. Centrifugalna sila, ki tu nastane, "izžene" med iz lončkov satja. Sat postavimo zopet na svoje mesto. Tako lahko porabljamo isto satje leta in leta. Prvi mobilni panji so bili nizki in so imeli položene okvire počez. Ti niso bili racionalni, ker niso odgovarjali fiziologiji čebele. Matica leže jajčeca po lončkih v obliki krogov. Z ozirom na to dejstvo je sestavil Gerstung panj, ki jma ca 60 cm visoke in ca 36 cm široke, torej pokončno stoječe okvire, v katere bi lahko postavili veliko figuro jajčne oblike. To je vališče, kjer čebele prebivajo in se množijo. Za odlaganje medu je poveznil Gerstung na ta panj drugega z manjšimi okviri. To je medišče. Das matica ne more v medišče, je položil med spodnji in zgornji panj rešetko a takimi luknjicami, skoči katere čebele nabi-ralke lahko hodijo in nosijo med, a večja matica rte more. V medlAču je torej samo med. Tudi ta panj ima satje počez. Alberti je napravil panj, v katerem stojijo sati vzdolž. Odpri nekako v sredini knjigo, ki leži pred teboj ter privzdigni par listov tako, da bodo stali kolikor mogoče navpično in nekoliko vsaksebi oddaljeni, pa imaš ponazorjeno lego posamesnih sat-nikov Albertijevega panja, ki se imenuje prav radi tega tudi listni panj. Za naše razmere je prikrojil in propagiral ta panj g. 2dideršič. Zato ga Imenujemo pri naa splošno Zdideršičev panj. O-kviri 2. panja so daljši, kot so visoki. Ker nese jajca matica, kakor smo čuli zgoraj, v obliki krogle in ker odlagajo čebele tudi med rade visoko, zato ustreza gerstungovec bolje fiziologiji čebele, kakor Znlderilev panj. Vendar je pa pomniti, da se visok sat kaj rad utrga. Ker moramo pa pri nas e čebelami potovati na pašo, gerstungovec za naa ni primeren. Vrh tega Je de-lo s pndolžnim satjem lažje, kot delo s početim satjem. Zaradi tega se je v Sloveniji hl.m nj* ,n IH^sinnju ¡Znlderšičev panj splošno udome- ? . potrga (podere). ill in vidimo poleg kranjičev it- |*"irx»t, da st je udomačila'k^nlno te panje. Pri čebelarjenju razločujemo pri nas dva načina: 1. čebelarjenje na med in 2. na roje. Odkar je seznanil svet i našo čebelo oče Čebelarstva: Janša, ki je bil vodja od Marije Tereslje na Dunaju ustanovljene čebelarske šole ter so jo priporočali kot izvrstno mnogi drugi domači in tuji čebelarji, je bilo popraševa nje po naši ali kranjski čebel vedno večje in pred vojno sme razpošiljali naše čebele tako rekoč po vaepi svetu. Tedaj se j« izplačalo Čebelarjenje na roje Čebelar je delal na to, da je dobil čim več rojev ter da jih je do-bil najbolj zgodaj ko mogoče. Na dobro pašo, ko naberejo čebele mnogo medu, moremo računat pri nas le vsakih petih letih en krat, medtem ko rojijo čebel« tudi ob slabši letini, torej skoraj vsako leto. Ako pa v slabem letu čebele ne naberejo dovolj medu za hrano in prezimovanje jim dodamo lahko sladkorja. Avstrijska vlada je dovoljevala za pitanje čebel neobdavčen sladkor, ki je bil zelo poceni. Prevrat je ukinil izvoz naših Čebel. Ne samo, da imamo zdaj toliko carinskih mej ln da carin sko poslovanje ne gre taka glad ko, kot je šlo pred vojno, temveč so države uvoz čebel sploh za branile. Tega niso storile samo Avstrija, Madžarska in Italija,i temveč tudi Češkoslovaška. Zaradi tega nam preostane samo še čebelarjenje na med. In to se more vršiti racionelno (izdatno) samo v panjih t večjimi in premakljivimi sati. Ako hočemo, da nam bodo nabrale Čebel« mnogo medu, jim moramo dati možnost nabiranja, prepeljat* jih moramo tja, kjer je kaj me dunosnih cvetlic (cvetočih in me-dečih rastlin). Tudi čebelarstvo mora postati dandanes gibčno Spomladi imamo pomladno res-je, teloh, leskovec, vrbo itd. Po-; tem moramo gledati, da izkoristimo cvetje travnikov, divjega kostanja, pravega kostanja, lipe. Posebno ne smemo zamuditi smreke in jelke, kadar medita Nato cvete otava. Najizdatnej-šo pašo daje našim Čebelam od pamtiveka ajda. Prevoz ali prenos čebel na ajdovo pašo je zate pri 81ovencih od nekdaj že popularen. Cebelna paša traja na ajdi od Velikega..do Malega Šmarna, od 16. avgusta do 8 sept. Ko se bliža ta čas, začne 'biti srce močneje vsakemu čebelarju. Vozovi romajo vse noči v doline z velikimi njivami ajd< in primerno klimo. Dan na dan misli Čebelar na svoje žlvallcer kako nabirajo. Posebno odločujoč Je drugi teden paše. ^ Lepo, vreme ob tem i asu, brez močnejše sape, posebno brez močnega juga, z meglo po jutrih pomeni za čebelarja blagoslov, ki mu prinese, ako Ima kakih 30, 40 dobrih panjev, tisočake; slabo vreme ob cvetju, mraz, veter, burja, dnevi brez jnegle pa pomenijo za čebele glad in umiranje, za čebelarja pa žalost, izgubo. Pismo iz IraziNjt Sao Paulo, BrasUija. 9. ju 1980. — Verjetna je neratumlji vos t cenjenega uredništva, ker ne dobi nobenega poročila od nas kot stalnih naročnikov Prosve-te. V Prosveti čitamo večkrat, da iist ne priobčuje dopisov, ld bili pisani proti kakemu sorod nemu društvu itd. Mi se s tem «trinjamo, in s tem je društvo :udi dovolj jasno pokazalo, da nu je predvsem ta splošni napredek svojih članov in ne ta ratenje časa medsebojnih intrig in bedastih poveličevanj oseb catere capljajo daleč za razmerami časa. Posledice svetovne vojne so lognale tudi nas Slovence it "ne-odrešene domovine" preko ocea ia v kruto negotovost ta naš ži-vljenskl obstanek. Po krajšem bivanju sloven *k i h primorskih delavcev, prise-jencev, v Sao Paulu, samim sebi «prepuščenim temu svetovne ttu vrtincu, se je Vsbudlla želja po tdrulevanju. Ta ielja se je udijstvila dne 28. maja 1928. t ustanovitvijo irvega slovenskega kulturnega Iruštva, ki je bito krščeno t ime lom "Ornus" kar iahaja it sle-lečih začetnic: Ovekovečitl roj-«tvo novega udruionja Slove-nov. :. Namen tega društva je, dviga-ti kulturno in gospodarsko sta-ije slov. priseljencev, delavcev v Sao Paulu. V ta namen si je društvo ustalilo razne odseke: pevski in tam-)uraški zbor, dramatični odsek, Uthovski klub in knjižnico, prireja diskusije, ustanovilo je te-" j poučevanja tukajšnjega u-rad nega jetika ter sadnji mesec xlprlo redni obrtno-^ehnični te-!aj ta zidarje in mitarje. Društvo je tudi pred nekaj iteseci izdalo pravila podpornega gospodarskega društva, lil pa lo danes se Ao nI ustanovilo .vsled naraščanja ekonomske krite. Z raznimi javnimi samostojnimi in sodelovalnimi nastopi kulturnih prireditev al je društvo oridobHo splošnih simpatij tukajšnjih slovensko-hrvataklh priseljencev. To bi bil le nekak površen pre-gled kronike društva. Je pač življenje naše podobno panju čebel, katerega požrešni nočni vol kovi obletavajo, in nehote se vsbudi spomin na očetov čebel njak, ko sem videl še kot otrok nekega jasnega jutra pred panjem negibno na tleh ležati to roparsko nočno pošast. Bratski delavski pozdrav, Iv. Pregelj, taj. društva Podjetaikl kriU« zakoa« Državna komiaarlut Perkins jih doiši, da upoalujejo delavce ia drugih držav Buffalo, N. t.— (F. P.)—Va« podjetnikov, ki imajo t državo pogodbe ta konstrukcijo javnih del, bo morda izgubilo kontrak-te, če bo preiskava potrdila ob dolžltve, da uposlujejo pri teh delih delavce, ki jih importirajo drugih držav. Zakon namreč določa, da morajo podjetniki u posliti pri javnih delih v državi ^ew York samo domačine. Preliminarna preiskava, ki jo e odredila državna delavska ko-misarka Frances Parkins, je u gotovila, da podjetniki kršijo o-menjenl zakon. Komisarka, proti kateri so ta* manltje uprizorili gonjo, da Jo )risilijo na resignacijo, ima močno podporo v delavskih organizacijah, ker se je i dotedanjim vodstvom svojega departmenta skatala, da raftume svoj posel in e vodno kooporirala a delavski« mi unijami. Ko so ji nekateri delavski voditelji stavili vprašanje glede tboljšanja industrijskega po-oiaja v drŽavi New York, je I«-razila dvom in poudarila, da nI nobenega tnaka, ki bi katal, da se bo v prihodnjih mesecih vrni-prosperiteta, ki jo vedno napoveduje Hoover in nekateri člani njegovega kabineta. Novi evropska »▼eia od jug« proti stvoru (Nadaljevanje s I. strasl.) Opatoval bo same gorske ve-kane, nad 8000 metrov visoke, obložene s stalnim ledom in ob-vešene t bleščečim snegom. a Cesta bo seveda poraftma sa- S prvim Javnim nastopom te- ^ ^ jun!Jt ^ konM Ta društva istega lefeáso s« pH- üktobr,7|)t. - AguMssls na Chsrbourf. Hi " —HsMburff na Hamburg, 11. M —»• še Prsate na Htvre (Rkupno potovanje). II. " -Olys»ple ns Ohsrbourg. 17. " —-Karofis ns ttrsntsn. 17, " - Bersagsrls ns Charbourg. 10. " — Msjsstie ns Gherboari. It; " —Psria ns ftsvre. 10, " —TJsrslaml ns Hsmhurg. 10. " - Hsisrals ns Twt. U. " - Ureeiea ns Brsmsn. 4, okt. —lile še Frsacs ns Havrs. 4, " Kurops ns Brsmso. I. % - Vslfsais ns Trst. Ca eena ksrt In 4rugs pojssnlls se obrnite ns apodnji nsslov. Potniki, ki niso posebno Mprl 4s-risrju," nsj nam pliojo po »plat "Ks-ko »o asjssnsj» potuj« v atsrl kraj." Vas pošiljke nsalovltoi JJP0 EAUAJtSK MMt»wi Boikof Now York MO-Otfa Ave„ Ncw Tark, N. T. w. r. savssA. to aaaaawns DIRKA ZA VKL1KO NAGRADO I freestente» begali* alefev se % raaiwttfMJ Na allki t Util k«üÉM| s 1 ki r (iesksee, If. T^ le ee kelsrl |e »AagsvalM «aMI ITS,SOS PROSVETÄ Adam Miflwrilt PODEDOVANO ZNAMENJE (Povest, Id Je bila nagvedena v lltsrarnsai kont««tu Caharija pove, da ni nič posebnega. To-vamar Hribar jima je le prt odhodu zabičal, da ne «meta Mari povedati, ako najdeta Leajaka v reanici na Sušaku. Pove«ta naj to le njemu »urnemu, da bo že on .«sam napravil oOTSčun z njim. "Tako?H l,eajaka je atreelo. "Da," pritrdita oba, "in vsako novico morava sproti brzojaviti." "Brzojaviti? In kaj nameravata T "Brez strahu," ga prijateljako potreplja po rami Caharija. "Poravnajte tu najin račun, jaz pa brzojavim — novega nič. Tako, ali tako." • "In potem T "Ako nama pomorete takole ie a par sto-taki," meni Caharija, "«poročim, da sem va« na primer srečal na poti v Zagreb, ker da sem tu doznal, da «te odšli v Zagreb po službenih opravkih kakor je ie omenil menda vaš oče. Ako hočete, da sem vaa našel vsega povezanega. Imeli «te nesrečo, avto Je pokvarjen, brzojava Um v bližini ni bilo in ... veate, jas sem mnenja, da moramo v »tlaki pomagati drug drugemu." Caharija T Lesjak se je razveaelil. Povabil je oba v avojo sobo in jima odštel denar, Tam so tudi napravili natančen načrt. Caharija In Jeromen odideta v Zagreb. Tam vprašata pri tvrdki Kastner Oeller v Lesjako-vem imenu, kar pač treba opraviti in se vrneta nazaj. Zmanjka jima denarja in se odpravita peš. Spotoma najdeta Leajaka vsega po-tolčenega, ker ae je bil baš na povratku ponesrečil. Na bližnjem brzojavnem uradu odda-sta brzojavko in tako apravlta vso kočljivo zadevo na drugo pot. de tiato jutro odda Caharija na poštnem uradu brzojavko': Bled naju vodi v Zagreb. Caharija, Jeromen. Tako is edino tako je Jrilo dano Cahariji in Jeromenu kakor tudi Leajaku, da se stvar zavleče še za nekaj dni brez nevarnosti. Jeromen in Caharija povabita »voji sprem-Ijevalkl v kolodvorsko reetavracjjo. Sedli so tako, da ni nikakor bilo mogoče opaziti odhoda kakega vlaka. Oba sta namreč »poznala, da ae ju bosta težje odkrižala kakor sta ju bila privezala naae. Ob točno določeni url, aa Caharija oproati za trenotek. Kmalu za njim ae dvigne še Jeromen. "Trenotek, proalm,H ae je prijazno nagnil k ljubkima spremljevalkam*, ki ata ravno z veliko slastjo obirali še neplačanega piščanca. i "Menda ae nam je izgubil," je še doetavil, potem pa ponoano «topil proti izhodu. Z elegantno kretnjo, kakor ae pač tovarnarjem apodo-bi, «i je apotoms nažigul amotko in počaai prestopil prag. Potem se je ozrl, «tekel kakor ao ga nesle noge in «kočil na ravno odhajajoči vlak . . . Ko je po dolgem iakanju našel v coupeju Caharij<», Je ta le dvoril priletni ienaki. "Uh!" je veael ploaknil Caharija in aegel Jeromenu v roke, "kdo bi al mialil, da vaa gospod doktor še kdaj vidim!" Jeromen se Je kaj kmalu znašel v položaju. Ko je opazil, da govori Caharija z zdravniško spretnostjo o nekih zdravilih — ki jih je bil menda nekoč noail bolni Marl iz lekarne in si zapomnil njihovo ime — ln da ae ekuša celo v latinskih izrazih, Je tudi on pričel nalivati Caharijo z mikavnim imenom doktor. Prav to pa bi postalo kmalu uaodno za nadaljni razvoj. Caharija «e je bil dami namreč predata vil kot bančni ravnatelj, pa je dama zato začudeno pogledala iznajdljivega Jeromena. To je vaš kolega?", "Da," je slaba uganil Jeromen, "pqpnava se Še dokaj let." "Nagajivec!" popravlja pretkani Caharija, "vedno mi hoče naprtiti doktorja na rame, čeprav ve, da bančni ravnatelji navadno žive tudi brez tega priveska." Sunil je Jeromena v nogo, in Jeromen je z neko bolečino — Caharija ga je bil mend* sunil v kurje oko — nadaljeval: "Mnenja sem, da naziv doktor ni žaljivka, pa ga zato rad prlvešam tudi tistim, ki ga niso potrebni, a bi ga mogoče vseeno radi noeili na svojih plečih." Stvar je bila urejena. V Bakru na postaji se Je Jeromen «klonil skozi okno. Ko je stopil pred vlak aam postajenačelnik, mu je Jeromen prijateljsko pomahal z roko. "Poglej," je rekel nato Cahariji, "kako se Je zredil." / SIf "Vi gospoda poznate?" "Huh, kako bi gs ne!" «ta pihnila oba hkrati. "Njega «em instruiral v sedmi šoli, suh je bil kakor arnik," je dodal Caharija. Tako je ftlo naprej. Dama je pričela govoriti o svojem ločenem možu, sodnem svetniku; povedala je, da ima sedaj v Zagrebu na Jelačičevem trgu stanovanje, in da ji je dolgčas, je pristavila. Cahariji in Jeromenu je to popolnoma zadostovalo. Postala «ta še zgo-voroejfts in kar ni šlo enemu, je nadaljeval drugi in tako sta smel* v Zagrebu sesti poleg ločenke v avtotaksi, ki je radostno zabrnel proti Jelačičevem trgu . . . Tako sta si prihranila denar; zakaj najemati sobe v mestu kot Je Zagreb ni šala. V tem času Je vozil Lesjak ob morju Ir-mo in nJemu tujega spremljevalca. Z neko bolestno radostjo je obračal volan in postajalo mu Je lažje, ko Je čutil za seboj Irmin smehljaj. Njen spremljevalec je bil mornariški čaatnik Ivo Milutinovič, tisti čaatnik, ki je spoznal nekoč Irmo na Bledu, ki Ji je tolikokrat pisaril in pošiljal darila, katera pa mu je Ir-ma vedno vračal*, ker je takrat čutila v sebi že kal Stojanove ljubezni in je ostala za vse drugo hladna. Kako neizrečeno vesel je bil, ko Je ta dan zagledal ob morju njo, učiteljico Irmo. o kateri je sanjal toliko noči na odprtem morju. Irma pa mu ni izdala boleati, ki jo Je privedla na Suitk. Zaželela si Je bila le morja, solnca in Je s prihranki najela šoferja ki voz, tako je rekla, tajnost pa je skrila vase, da mu jo izda takttt, ko pride čas ... Lesjak je dano besedo častno držal v vseh ozlrlh. Niti s enim gibom nI pokazal svoje notranjosti; bil je uslužen kot šoferji biti pač morajo. Vedno Je skočil prvi iz voza, odprl vrata ln se priklonil. Tako JI Je služIl po svoje in si gladil pot, da odvrne od sebe siromašno šenako, ki ga ljubi. Za tako delo Je ollo vsekakor treba moči, premagovanja in samozata-Jevanja. In Leajak «e Je ob vsakem njunem nasmehu vzradoetil. Kakor kamenje je padalo od njega; zakaj videl je, da «e Je vžlgal v njenih očeh nov plamen upanja v novo življenje. Videl Je, kar Je vedno želel, da bi namreč Irftia našla uteho za bol, ki jo ji je prizadejal on, ko še ni vedel, da je v njej toliko ljubesni do nJega. (Dalje prlhodnJU.) Anton Cehov: V ol^inski bolnišnici. Ker je bil odšel pravi zdravnik v bližnje mesto na lastno poroko, ga nadomestujc padar Kurijatin, debeluh kakšnih štirideaetih let, s široko jopo iz težke sive svile in obledelimi hlačami. Na obrazu mu bereš, da ae t sadovolj-stvom zaveda svoje vaine funk-i cije. Cigara, ki jo drži meti kazal-c<*m in sredincem, zaamraju sobo. Vstopi cerkovnik Vonmigla-aov, dolg ln zastaven mošaknr v dolin*m temnem plašču, ki si ga je stisnil okrog trebuha z usnjenim j »asom; desno oko mu Je na-|»ol zaprto ln bolno od kronične-va katarja, na nosu mu aedi bradavica, ki bi jo od daleč aanvn-J hI ta muho. Vstopi v zadregi, s«* < »g ledu je naokrog, Išče ln ker ne najde svete podobe, ae pokrita pred veliko «teklantoo kisline; nato (totegne is žepa rdeč platnen robac, vzame is nJega blago-slovi jen kruhek, aa prtkk»m in ga poloti na mizico pred padarta. •'Dober dan", ae zaadeh» temu. "Kaj hočete r "Dober dan. Sergij Rsamič, iš. čem vaa... Davi sem ae bil pravkar spravi! a avojo Staro na čaj ., pa še nisem pil, lastna he-seda ... niti kapljice vina niaem spil Komaj sem pristavil skodelico k ustnicam, tačuUm boleči. Bo bolečino, vam rečem, da Je ni bilo preatatl.... In ne «amo v zobu, ampak v vsem delu čelju-stl. Boli me, vse zaman, boli mol Začutim nekaj v ušesu, oprostite kako^če bi imel v njem Iglo ali žebelj.... prav tako.... bode me, bode ... Potrpljenje l Voe v pokoro za moje grehe, Kergij \\e naš dobrotnik. Bog vam ohrani sdravje. ote- in kda/se ki.... Vi mU da izlečltl i va- fcdi.-ti širni lekl ■■■■ Pro- simo ga noč ln dan za vaa.... in ga bomo vedno prosili ... do smrti.... "Nu, nu! Neumnosti!" ugovarja padar skromno, ko se približuje neki omari in atika po Kosmič! Tudi davi po maši, mljigej klrurgičnlm orodjem. je vrag očital.... "Postal si malopridne«. to si posta)! Poješ v zboru, da nI razumeti tvojih ba» sed ne bele ne črne!" Nu to si mlallm tudi Jas! Kako pa pel. vprašam, če si v uetlh ke) kakor kumara, oprootlte, in nisi zatianll očesa vao noč?!...." "Razumel sem MM Sedite ..M Od-prtlte usta ..." Vonmiglaaov ae pokori. Kurijatin namršl čelo. pregleduje tista ln med zobmi, ki so val rumeni od čaaa in tobaka» odkrije enega z veliko luknjo. "Diakon ml Je svetoval na lice «»bili Iz žganja in hrena, ki mi ni i »omagal nlČ..M Glleerija A-nmlmovna. Bog Ji daj dobro, ml je i »o sodila blagoalovljeno nit Svete gore. da al Jo ovelem okoli