LITIJA ★ ŠTEVILKA 1 JANUAR 1982 Občinska priznanja za leto 1981 UREDNIKOV STOLPEC Predsednik CK ZKS Franc Popit na obisku Po obiskih delovne skupine CK ZKS, ki je v Predilnici, Lesni industriji Litija, TOZD GG Litija, Industriji apna Kresnice, Kmetijski zadrugi Gabrovka—Dole, Krajevni skupnosti Gabrovka, TOZD G rad metal Litija in Samoupravni stanovanjski komunalni skupnosti ter družbenopolitičnem zboru občinske skupščine preverila akcijsko sposobnost osnovnih organizacij in članov Zveze komunistov pri uresničevanju resolucije IX. kongresa ZKS, se je razširjene seje občinske konference ZKS Litija udeležil tudi predsednik CK ZKS tov. France Popit. V uvodnem referatu je sekretar občinske konference ZKS Dtija tov. Branko Pintar predstavil družbenoekonomski položaj občine in napore komunistov na področju političnega sistema, družbeno-ekonomskih odnosov, gospodarske stabilizacije, povečanja izvoza, problemov na področju svobodne menjave dela in usklajenega razvoja gospodarstva ter družbenega in osebnega standarda delovnih ljudi in občanov naše občine. Po razpravi članov konference in sekretarjev 00 7X5, kjer je bila na obisku delovna skupina, se je v razpravo vključil tudi predsednik CK ZKS. Posebej je poudaril, da se mora tudi litijsko gospodarstvo smelo vključiti v izredne napore slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva v izvoz, saj nam edino ta lahko zagotavlja nemoteno industrijsko proizvodnjo, gospodarski in splošni družbeni napredek. Poiskati je potrebno partnerje z območja vse Jugoslavije, ki imajo podobne cilje za skupen nastop na zunanjem tržišču. Tu se bo preverila naša konkurenčna sposobnost, hkrati pa presegle občinske, regionalne in republiške meje, v katere se zaradi trenutnih gospodarskih učinkov preveč radi zapiramo. Zaradi zmanjšanja investicijske porabe doma je skupen nastop pri gradnji investicijskih objektov še posebej pomemben za gradbeništvo, le združena gradbena podjetja so sposobna konkurirati velikanom iz tujine. Poudaril je, da je odločno več potrebno storiti na področju nagrajevanja po delu, kjer je, po njegovem mnenju, proizvodno delo premalo nagrajeno. Slabo so na splošno urejeni odnosi med skupnimi službami in TOZD, kjer se še vedno plačujejo programi (proračunsko financiranje), ne pa prispevek skupnih služb pri ustvarjanju dohodka v TOZD. V razpravi je podpri prizadevanja občine, da se dohodek TOZD namenja za financiranje potreb v tistih KS, iz katerih delavci izhajajo. Ta problem je posebno pereč na področju komunale, kjer komunalna skupnost gradi in vzdržuje komunalne objekte, dohodek pa ostaja v občinah, v katerih so sedeži TOZD. Zbori občinske skupščine, posebej še družbenopolitični zbor, morajo teme za razprave črpati iz problemov iz OZD in krajevnih skupnosti. Le tako bodo uspeli aktualna dogajanja in posamične interese usklajevati s Sr širni družbenimi interesi. V nadaljevanju se je dotaknil tudi problemov v KS, ki ne sme biti podaljšana roka občinske uprave, saj z volonterskim delom ni mogoče storiti tistega, kar bi sicer morala storiti občinska uprava. S svojo razpravo je predsednik CK ZKS nakazal probleme, s katerimi se morajo soočiti komunisti v okoljih, kjer delajo in živijo. Komunisti pa morajo pri spreminjanju odnosov nastopati z argumenti in stalno paziti, da rešitve sprejemajo delovni ljudje in občani neposredno, oz. prek delegatov v delegatskih skupščinah. Na proslavi občinskega praznika, 23. decembra lani, je bib podeljenih tudi pet občinskih priznanj za leto 1981. Postopek za izbiro predlogov je izvedla Občinska konferenca SZDL Litija, sklep o podelitvi priznanj pa je sprejel družbenopolitični zbor občinske skupščine Litija. Občinska priznanja za leto 1981 so prejeli: 1. TURISTIČNO DRUŠTVO LITUA - za razvoj turizma v občini; 2. KRAJEVNA SKUPNOST DOLE - za razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov; 3. JOŽE BENČIČ - za razvoj ljudske obrambe in družbene samozaščite ter gasilske dejavnosti v občini; 4. ALBIN PLANINC - za delo na področju gostinstva in turizma v občini 5. FRANC VALENČIČ — za prispevek k razvoju delavskega in družbenega samoupravljanja. VS. 0 Tovariš Avgust Špat, na sliki desno, je 23. decembra 1981 ob 12. uri spustil v obratovanje novi litijski vodovod. Šmarčani in Litijani smo tako prišli do boljše in kvalitetnejše vode, ki je bo tudi v poletnih mesecih dovolj (foto: Zofka) r Mitja Ribičič-Ciril — častni občan občine Litija Občinska skupščina je na decembrskem zasedanju vseh treh zborov soglasno sprejela sklep, da se tovarišu Mitji Ribičiču — Cirilu podeli naziv častnega občana občine Litija. Pobudo je oblikovalo predsedstvo OK SZDL Litija, soglasno pa je bik podprta tudi na programskih sejah krajevnih organizacij socialistične zveze v krajevnih skupnostih. Tov. Ciril je prišel na naše območje 1942. leta, ko ga je CK KPS poslal na Štajersko, z nalogo, da pomaga organizirati partizansko tehniko - skrite tiskarne, ciklostilne razmno-ževalnice za Poročevalec, brošure in letake. Te naloge ter organiziranje partizanske pošte in kurirskih zvez so zahtevale, da se je povezal z litijskim partijskim komitejem. Skrite zveze v najtežjih časih za obstoj slovenskega naroda, so ga neločljivo povezale z dolino reke Save in našo občino. Ta vez se je še okrepila, ko je prevzel mesto sekretarja litijskega partijskega okrožnega komiteja. Izkušnje, pridobljene pri opravljanju drugih pomembnih funkcij pri organiziranju in pridobivanju ljudi za NOB ter v operativnih partizanskih enotah, so bile dragocene za opravljanje drugih pomembnih dolžnosti v republiki in federaciji. V povojni graditvi samoupravnih socialističnih odnosov se je rad vračal v našo občino, v kraje, kjer je partizanil. Za njegove zasluge pri organiziranju narodnoosvobodilnega gibanja na litijskem in .širšem področju in graditvi političnega sistema socialističnega samoupravljanja, smo se soglasno odbčili, da je tov. Mitja Ribičič -Ciril četrtiobčan, ki mu podelimo ta častni naziv. Listina mu je bila slovesno podeljena na akademiji v počastitev občinskega praznika, 23. decembra. L.K. Podeljena posebna priznanja 26. decembra lani je bila v dvorani na Stavbah slovesnost, na kateri sta tovariša Franc Poglajen in Mirko Kaplja v imenu Okrožnega odbora aktivistov OF in OK SZDL Litija podelila prva posebna priznanja partizanskim družinam v naši občini. Posebna priznanja prejmejo partizanske družine in posamezniki, ki so v celoti in ves čas pomagale partizanskim enotam s hrano, obleko, sanitetnim materialom in orožjem; ki so sodelovale pri obveščevalni varnostni organizaciji ali širjenju ilegalnega tiska; ki so se borile proti provokacijam in geslgm okupatorskih pomagačev in izdajalcev, ki so bile vzgled v različnih preizkušnjah. Tokrat so priznanja dobile družine, ki so s svojo aktivnostjo prispevale k zmagi narodnoosvobodilnega boja na območju okrajnega odbora OF Litija, drugim pa bodo priznanja podeljena v letu 1982. Priznanje so prejeli naslednje družine in posamezniki: Avbelj—Ocepkova iz Bitič, Anžur — Omahičkova s Širmanskega hriba, Avsenik-Blažkova z Velikega vrha, Batis-Ulafčeva s Konja, Bregar-Udovčeva z Bitič, Bric iz litije, Franceta Gorenca iz Litije, Andreja Gorenca iz Litije, Kinkova iz Litije, Koprivnikar-Arhova s Širmanskega hriba, Koprivnikar-Bedenova iz Podšentjorja', Kopriv-nikar-Šrangarjeva iz Brega, Koprivnikar Temeljeva z Velikega vrha, Tineta Kosa iz Litije, Kunstlerjeva iz Litije, Lindnerjeva iz Litije, Karla Okorza (pok. iz Litije, Možina-Medvedova iz Tenetiš, Pavli-ha-Klamfarjeva iz Hotiča, Petje iz Zavrstnika, Planinšek Pepčka (pok.) iz Litije, Poglajen z Grbina, Ponebšek-Selanova z Brega, Potokar z Brega, Praprotmk-Marnova z Zg. Loga, Pungerčarjeva iz Litije, Savšek-Kobivškova z Zg. Loga, Strojan—Humanova z Brega, Francija Stoka (pok.) iz Litije, Štrus-Bičkova z Bitič, Vengant -Gosetova iz Podšentjurja, Vidovič iz Litije, Jožeta Zupančiča iz Hotiča. U.S. Marca bodo volitve Drugo mandatno delegatsko obdobje se bo z volitvami sredi marca letos izteklo. 14. marca bomo na voliščih v krajevnih skupnostih glasovali za delegate, ki jih bomo v predhodnih kandidacijskih postopkih postavili na kandidatne liste in glasovnice. Dva ah tri dni prej pa bomo volitve izvedli tudi v organizacijah združenega dela. Bodo letošnje volitve kaj drugačne od predhodnih? V glavnem ne. Razen nekaterih sprememb v volilni zakonodaji, ki bodo nekoliko poenostavile volilne postopke in glasovanje, bodo organizacijsko-teh-nične in normativne naloge in opravila takšna kot doslej. To je za socialistično zvezo in sindikate, kot glavna nosilca volilnih opravil, kar ugodno, saj bo na ta način dosedanje volilne izkušnje možno kar najbolje izkoristiti. Ce pri organizacij sko-teh-ničnih volilnih opravilih ne bo bistvenih sprememb, pa bi kazalo povedati kaj o vsebini volitev. Volitve in kongresi zveze komunistov bodo v letošnjem letu najpomembnejše politi-fne akcije v Sloveniji in Mijosbviji. Z vc!>tv?.^ii namreč ne izvedemo zgolj tehničnih opravil z izvolitvijo novih delegatov, ker dosedanjim pač poteče mandat, ampak gre tudi za globoko vsebinsko delo. V prvi vrsti gre za potrjevanje našega političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ki smo ga sprejeli in uveljavili kot našo edino razvojno pot. Iz tega izhaja vsa naša ureditev, vse naše življenje. In ta sistem bomo tudi letos marca ponovno - kot že tolikokrat doslej - potrdili in spTCjeli kot našo nadaljnjo usmeritev. O tem dvoma ni, saj je vse to, kar danes imamo, vse, kar smo od osvoboditve naprej ustvarili, zraslo že v NOV, v krvi in žuljih. Tako kot doslej ob takšnih dogodkih bodo volitve v Jugoslaviji močno odjeknile tudi prek meja. Svet seveda pozorno spremlja vsa politična in gospodarska dogajanja pri nas, še predvsem pa razvoj našega političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ki je v svetu edinstven, samo nam lasten in po mnenju mnogih vrhunskih poznavalcev političnih ureditev - tudi najmodernejši te vrste na svetu. Razni interesi po kakršnihkoli spremembah ali intervencijah pri nas bodo verjetne tudi ob teh volitvah. Toda razni nosilci drugačnih interesov, kot jih imajo delovni ljudje Jugoslavije, iz leta v leto ugotavljajo, da zaradi trdnosti in enotnosti Jugoslavije ne morejo pričakovati česa drugega kot nadaljevanje naše že začrtane poti. Tudi zaradi te svetovne pozornosti smo dolžni, da volitve tudi v naši občini čim bolje uspejo. V novi mandatni dobi delegatov in delegacij pa nas čaka še obilo dela. Vse dosedanje slabosti bomo morali bolj učinkovito odpravljati. Nesklepčnih sej skupščin ne bi smelo biti več, pa tudi vsebinsko puhlih sej ne bi smelo biti več. Začetek reševanja slabosti, ki smo jih v raznih analizah doslej ugotavljali, pa se mora nujno pričeti že pri izbiri pravih kandidatov za delegate in nosilce drugih družbenih funkcij. Saj je nosilec tako slabosti kot napredka in koristi vendarle samo človek. 48534853485353239048535323234848232348235323 Volitve se bližajo Volilne priprave so že prešle v fazo takoimenovanih kandidacijskih postopkov, ki potekajo v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Jedro teh postopkov so temeljne kandidacijske konference in prva ter druga občinska kandidacijska konferenca, ki s svojimi sklepi oblikujejo predloge kandidatnih list za izvolitev možnih delegatov. Delegate na predloženih listah bodo izvolili delovni ljudje in občani z neposrednim izjavljanjem na splošnih volitvah, ki bodo za zbor združenega dela občinske skupščine 11. 3. 1982, za ostala dva zbora občinske skupščine ter skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa 14. 3. 1982. Priprave na izvedbo temeljnih kandidacijskih konferenc v OZD so opravile osnovne organizacije sindikata, v KS pa krajevne konference socialistične zveze. Na sejah svojih organov so izmed evidentiranih kandidatov oblikovale prve predloge kandidatnih list in sprejele potrebne dokumente za izvedbo teh postopkov. Glede opravljenih postopkov evidentiranja bi veljalo opozoriti na naslednje: v naši občini še nismo uspeli zagotoviti tako imenovanega stalnega oziroma sprotnega evidentiranja možnih kandidatov za opravljanje odgovornih dolžnosti v okviru skupščinskega in političnega sistema niše družbene skupnosti, tako daje t' di v pripravah na volitve ta aktiv-nist potekala predvsem občasno in je bila usmerjena le k zagotavljanju p itrebnfli predlogov za skupščinske volitve. Če smo glede evidentiranja h kandidatov za člane dele- gacij, ki delegirajo delegate v skupščine DPS in SIS lahko kolikor toliko zadovoljni, pa tega ne bi mogli trditi za evidentiranje možnih kandidatov za opravljanje odgovornih dolžnosti v okviru skupščinskega sistema. Se vedno v osnovnih družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih prevladuje mišljenje, da bo pač nekdo od „zgo-raj" opravil to nalogo zanje in jim posredoval svoje predloge v potrditev in sprejem. Ne zanikamo, da ta praksa ni bila uporabljena kdaj v preteklosti. Nihče ne more zagotoviti, da ne bo uporabljena morda v prihodnje. Vendar je ravno dolžnost družbenopolitičnih- delavcev in članov družbenopolitičnih organizacij, organiziranih v osnovnih organizacijah, da se z oblikovanjem lastnih predlogov bojujejo za odstranjevanje te prakse iz našega političnega dela. S takim pristopom pa bodo prispevali pomemben detež k po- družbljanju kadrovske politike v občini. Opozoriti velja še na eno slabost, ki se je pokazala v fazi evidentiranja. V nekaterih temeljnih skupnostih so se odgovorna vodstva sindikatov kot tudi socialistične zveze preveč zaprla in sama opravila naloge, ki bi jih ob doslednem spoštovanju postopkov evidentiranja morah pravzaprav opraviti delovni ljudje in občani. To pa pomeni, da le ti v teh skupnostih niso dovolj informirani o oblikovanih predlogih možnih kandidatov za delegate in za opravljanje odgovornih funkcij. Obstaja celo nevarnost, da bodo na temeljnih kandidacijskih konferencah zavračati oblikovane predloge. To pa bo od vodstev družbenopolitičnih organizacij zahtevalo dodatne napore za uspešno izvedbo kandidacijskih postopkov v teh skupnostih. Organi Občinske konference SZDL in ostalih družbenopolitičnih organizacij so v predkandidacijskih postopkih izmed evidentiranih možnih kandidatov oblikovah ožje predloge za opravljanje najbolj odgovornih dolžnosti v skupščinskem sistemu. O predlogih so razpravljali tudi delegati občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta na skupni seji 12. januarja. Predloge so potrdili in jih posredovali v razpravo delovnim ljudem in občanom, ki se bodo na temeljnih kandidacijskih konferencah opredelili, komu bodo opravljanje teh dolžnosti zaupali. U.S. V skladu z določili 5. in 8. Člena Pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije, razpisuje žirija za podeljevanje občinskih priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda Občinske konference SZDL Litija PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE za leto 1982 Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri: — razvoju naše samoupravne socialistične družbe, — uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti, — krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, — neposrednem uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela. Predloge lahko obhkujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Predloge s podatki in utemeljitvijo naj predlagatelji pošljejo Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Litija, Trg na Stavbah 1, najkasneje do 31. marca 1982. ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF PRI OK SZDL LITIJA PREDLOG Možni kandidati za opravljanje odgovornih dolžnosti v skupščinskem sistemu občine Litija 12. januarja so se v okviru predkandidacijskih postopkov na skupni seji sestali delegati Občinskih konferenc SZDL in Občinskega sindikalnega sveta Litija. Med drugim so na seji izmed evidentiranih kandidatov oblikovali ožje predloge možnih kandidatov za opravljanje odgovornih dolžnosti v skupščinskem sistemu občine Litija. Predloge so posredovali v presojo delovnim ljudem inobčanom.Ti se bodo na temeljnih kandidacijskih konferencah opredelili, komu bodo zaupali opravljanje teh dolžnosti. Oblikovani so bili naslednji predlogi: SKUPŠČINA OBČINE LITIJA Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika SO: 1. Ivan Godec RSZSS 2. Branko Pintar OK ZKS ožji predlog: Branko Pintar Evidentirani možni kandidati za dolžnost podpredsednika SO: 1. Majda Palatinus TOZD Usnjarna 2. Janko Hauptman - Kovina Šmartno ožji predlog: Janko Hauptman Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika DPZ: 1. Stane Hrovat SO Litija 2. Franc Mali upokojenec Evidentirani možni kandidati za dolžnost predsednika ZZD: 1. Marjan Valenčič KZ Gabrovka-Dole 2. Kajba Franc TOZD Komunala 3. Anton Savšek TOZD Usnjarna 4. Franc Borišek Predilnica ožji predlog: Anton Savšek Evidentirani možni kandidati za dolžnost predsednika zbora KS: 1. Stane Pungerčar 2. Eva Kovic 3. Jože Kovic ožji predlog: Eva Kovic upokojenec OS Litija Slovin Ljubljana IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika IS: 1. Jože Dernovšek SO Litija 2. Tone Pavliha SISEOT 3. Tone Pavliha SO Litija 4. Branko Pintar OK ZKS 5. Jože Grošelj OŠ Litija 6. Gusti Grošelj Dom Tišje 7. Karlo Lemut OS ZSS Litija ožji predlog: Gusti Grošelj SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI IZOBRAŽEVALNA Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika skupščine: 1. Andrej Kralj Predilnica 2. Hilda Bole upokojenka 3. Stane Volk upokojenec 4. Grošelj Terezija OŠ Litija 5. Tone Sveršina Lesna industrija ožji predlog: Tone Sveršina Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika zbora uporabnikov: 1. Marjan Valenčič KZ Gabrovka-Dole 2. Praprotnik Ana Mesarija 3. Brunček Peter Kresnice ožji predlog: Marjan Valenčič Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika zbora izvajalcev: 1. Janez Kobal OŠ Dole 2. Barbek Vera OŠ Litija ožji predlog: Janez Kobal KULTURA Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika skupščine: 1. Boris Žužek OŠ Šmartno 2. Jože Sevljak Zavod za izobraževanje SRS 3. Janez Kres Lesna industrija 4. Ivan Godec RS ZSS ožji predlog: Ivan Godec Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika zbora uporabnikov: Meta Krnc Predilnica ožji predlog: Meta Kmc Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika zbora izvajalcev: 1. Slavko Rokavec SO Litija ožji predlog: Slavko Rokavec RAZISKOVANJE Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika skupščine: 1. Franc Kolman SOB Krško Inženiring biro Ljubljana 2. Marjan Kokalj TOZD Gradmetal ožji predlog: Franc Kolman ZDRAVSTVO Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika skupščine: 1. Ivan Boh upokojenec 2. Zvonimir Bric RSI Ljubljana 3. Martina Kralj ftedilnica ožji predlog: Ivan Boh Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika zbora uporabnikov 1. Franc Lesjak Predilnica ožji predlog: Franc Lesjak st. Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika zbora izvajalcev: 1. Marko Kolšek ZD Litija ožji predlog: Marko Kolšek SOCIALNO SKRBSTVO Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika skupščine: 1. Sadik Gerzič Gradmetal 2. Joži Amon OŠ Litija 3. Irena Hostnik Zdravstveni dom Litija ožji predlog: Irena Hostnik Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika zbora uporabnikov: 1. Marija Lemut OŠ Litija ožji predlog: Marija Lemut Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika zbora izvajalcev: l.JuvanBerta OŠ Litija ožji predlog: Juvan Berta ZAPOSLOVANJE Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika skupščine: 1. Šogorič Željko Lesna industrija Litija 2. Lea Rappl upokojenka 3. Hilda Tišler upokojenka 4. Tone Sveršina Lesna industrija Litija 5. Ana Praprotnik Mesarija Šmartno 6. Dušan Gnezda upokojenec ožji predlog: Dušan Gnezda POKOJNINSKO INVALIDSKO ZAVAROVANJE Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika skupščine: 1. Jožefa Agrež OŠ Litija 2. Franc Borišek Predilnica 3. Viktor Zupan Lesna industrija 4. Stane Pungerčar upokojenec ožji predlog: Jožefa Agrež SOCIALNO VARSTVO Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika skupščine: 1. Nada Jovanovič OKZKS 2. Marjan Šeruga upokojenec 3. Mira Mahkovec ZD Litija ožji predlog: Nada Jovanovič TELESNA KULTURA: Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika skupščine: 1. Mirko Kaplja Zav. Triglav 2. Vinko Keržan Predilnica 3. Tone Pavliha SISEOT 4. Jože Gorenc 5. Andrej Kralj Predilnica 6. Anton Primožič Predilnica ožji predlog: Anton Primožič Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika zbora uporabnikov: 1. Miro Vidic Sam. stanovanjska skupnost Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika zbora izvajalcev: 1. Lojze Kotar SO Litija OTROŠKO VARSTVO Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika skupščine: 1. Olga Sinrajh WO Litija 2. Dana Babic upokojenka 3. Nada Pintar Delavska univerza 4. Končar Majda OŠ Litija ožji predlog: Nada Pintar Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika zbora uporabnikov: 1. Anton Jan Lesna industrija Litija ožji predlog: Anton Jan Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika zbora izvajalcev: 1. Rezka Gernedel WO Litija ožji predlog: Rezka Gernedel STANOVANJSKA: Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika skupščine: 1. Lojze Kotar Gostinsko podjetje Litija 2. Drago Omerzii TOZD GO Litija ožji predlog: Lojze Kotar Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika zbora uporabnikov: 1. Dana Babic upokojenka ožji predlog: Dana Babic Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika zbora izvajalcev: 1. Milan Zmrzlak TOZD Gradmetal KOMUNALA Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika skupščine: 1. Marjan Sonc Predilnica 2. Rudolf Bernik Lesna industrija 3. Jože Habjan TOZD GO Litija ožji predlog:Marjan Sonc Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika zbora uporabnikov 1. Špat Avgust upokojenec Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika zbora izvajalcev: 1. Janez Zamik TOZD Gradmetal KMETIJSKO ZEMLJIŠKA: Evidentirani kandidati za dolžnost predsednika skupščine: 1. Andrej Repina SO Litija 2. Lado Cerar upokojenec 3. Marjan Valenčič KZ Gabrovka-Dole 4. Viktor Šešok . TOZD Gradmetal ožji predlog: Cerar Lado NEOPREDELJENI ZA OPRAVLJANJE ODGOVORNIH DOLŽNOSTI V OBČINI: 1. Maček-Kristan Rosana Zveza kul. prosvetnih organizacij 2. Bučar Avgust upokojenec 3. Vilma Djukič OŠ Litija U. S. i. STRAN IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH OZD 25 let Lesna industrija Litija Predelovanje lesa ima v naši občini dolgoletno tradicijo. Pred II. svetovno vojno so jo gojili Samsa, Izgoršek, Kunstler in drugi. Drugače najbrž tudi ni moglo biti, saj je območje občine bogato poraščeno z iglavci in listavci. 1. januarja 1956. leta so se vsi obrati z območja Litije in Šmartna združili v eno delovno organizacijo - Lesno industrijo Litija. V 25-letih je z dobro zasnovano razvojno politiko združeni kolektiv nenehno napredoval, uspešno premagoval ovire, ki so pestile lesno-predelo valno industrijo - kolektiv je od ustanovitve dalje težil k posodabljanju posameznih obratov. Obrtniški način proizvodnje se je moral umakniti industrijskemu - poslovne odločitve so bile usmerjene v posodabljanje tistega dela proizvodnje, kjer so z vlaganjem sredstev najprej dosegli tudi finančne učinke. V sodobni sušilnici se les hitreje suši (foto: Zofka) Iz brošure, ki jo bodo izdali ob 25-letnici, povzemamo nekatere podatke: - 1971. so ustvarili 38.900.000 din celotnega prihodka, 1980. že 45.614,500, njihov srednjeročni plan pa za 1985. leto predvideva 703.500.000 din celotnega prihodka. - 1971. leta je kolektiv štel 366 delavcev, lani 515, za zadnje leto tega srednjeročnega obdobja predvidevajo, da bi imeti že 597 delavcev. - Lesna industrija Litija je bila vseskozi tudi izvozno usmerjena in kar je še posebej zanimivo, njihova zunanjetrgovinska bilanca je vseskozi pozitivna. Letno so od 3-4 krat več izvozili, kot uvoziti. - Njihova serijska proizvodnja - predvsem ploskovnega pohištva je srednje velika, zato je v manjši meri odvisna od tržnih gibanj, lažje se prilagaja zahtevam kupca, ustreza tudi partnerjem, ki se odločajo za srednje veliko serijsko proizvodnjo. - Produktivnost dela je od 1971. leta dalje rastla hitreje kot osebni dohodek, kar pomeni, da se je kolektiv oz. TOZD, formirane 1972. leta, zavestno odločal za vlaganje sredstev v modernizacijo proizvodnje in boljše delovne pogoje. - V zadnjih štirih letih je rast proizvodnje znatno višja od rasti zaposlovanja. Lesna industrija Litija je bila 1972. leta prva in je še vedno edina OZD v občini, ki je formirala TOZD in delovno skupnost skupnih zadev. Odločanje o razporejanju ustvarjenega dohodka je približano delavcu, t.j. sistemu, ki ga ustvarja. Pri uresničevanju delavskih ustavnih amandmajev v praksi so orali ledino, iskali lastne poti in načine za premagovanje ovir na področju samoupravnega organiziranja. Na tej poti je bilo potrebno včasih streti tudi odpore, ki so izhajali iz nerazumevanja in napačne razlage ustave in zakona o združenem delu. Čestitkam ob 25-letnici se pridružuje tudi uredniški odbor Glasila obča-nov- L. K. V Lesni industriji litija posvečajo veliko pozornost urejenim delovnim pogojem (foto: Zofka) Investicije se bližajo koncu Po osmih letih se dela v Domu „Tisje" bližajo koncu. Tisti, ki bi doma dlje časa ne obiskal, ga skoraj ne bi več spoznal. Zmogljivost doma je 190 postelj, predvsem na račun novega prizidka. Vsa poslopja so obnovljena, centralno ogrevana, večinoma na novo opremljena. Okolica je asfaltirana, zgrajen vodovod ter kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo. Nova transformatorska postaja, plinska postaja in kotlovnica za premog je le nekaj nujno potrebnih investicij, zgrajenih v tem času. Nove so: kuhinja, pralnica, likalnica in sušilnica. Na tehnični pregled čaka nova fizioterapija, elektro in hidroterapija. Vseh prepotrebnih investicij, opravljenih vtem obdobju, sploh ni mogoče v celoti našteti. Prizadevni kolektiv, ki je štel v letu 1973 komaj 16 delavcev, je že 53-članski. Pri svojem delu uvaja vse nove izsledke modeme geronto-logije. Razvoj doma je ves čas spremljal svet zavoda, v katerem je tudi 7 predstavnikov širše družbene skupnosti. Dom je tudi v formalno pravnem smislu uspešno posloval. Delovni kolektiv stopa v novo, srednjeročno obdobje kadrovsko, prostorsko in materialno močan, brez skrbi za jutrišnji dan. Najlepše priznanje pa so mu več kot zadovoljni oskrbovanci, ki preživljajo tu jesen svojega življenja. G. O. V zadnjem srednjeročnem obdobju je dom doživel temeljite spremembe. Najpomembnejša je dograditev novega prizidka (foto: Zofka) RAZISKOVALNA SKUPNOST LITIJA OBJAVLJA RAZPIS o podelitvi nagrad in priznanj Inovator leta 1981 1. Za nagrade in priznanja „INOVATOR LETA 1981" lahko kandidirajo delavci iz združenega dela in družbenih dejavnosti v občini Litija, ki so v letu 1981 uresničili dosežke s področja inventivne dejavnosti oziroma inovacije (izumi, tehnične izboljšave, koristni predlogi, nasveti, opozorila, tehnološki dosežki) 2. Kandidate za nagrado in priznanja „INOVATOR LETA 1981" lahko predlagajo: - komisija za inventivno dejavnost v TOZD ali DO, - delavski sveti TOZD ali DO, - družbenopolitične organizacije, - društva in - fizične osebe 3. Pismena prijava naj vsebuje: - osebne in splošne podatke avtorja dosežka inventivne dejavnosti oziroma inovacije, - kratek opis, iz katerega bodo razvidni pomembnost, pogoji in mesto nastanka, prihranek na materialu, energiji itd. uporabnost, izvirnost in ekonomski ali drugi učinki, ki jih dosežek inventivne dejavnosti oz. inovacije zagotavlja, - risbo afi pregledno skico, - dokazilo, da je dosežek inventivne dejavnosti oz. inovacijo obravnavala in ugodno rešila komisija za inventivno dejavnost ali drug pristojni organ. 4. Na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj „Inovator leta" bo izvršni odbor raziskovalne skupnosti Litija ocenil predlagane dosežke in podelil tri denarne . nagrade s plaketami. 5. Prijave pošljite na naslov: Raziskovalna skupnost Litija, Valvazorjev trg 9, 61270 Litija. Rok prijave je do 15. II. 1982 7. Poročilo o podelitvi nagrad in priznanj bo objavljeno v Glasilu občanov in drugih sredstvih javnega obveščanja. 8. Dodatne informacije v zvezi z razpisom posreduje Raziskovalna skupnost Litija, telefon številka: 881-229. Kako kaže vreme? Lanski december je bil kar precej snežen, saj je snežilo kar sedemkrat, pa tudi snega je 19. decembra zapadlo okrog 20 cm. Sneg se je v Litiji obdržal do 28. decembra, nato pa ga je novoletna odjuga kar hitro pobrala. Novo leto je bilo tako skoraj v vsej občini brez snega. Vremenski podatki za december 1981 so naslednji: - najnižja temperatura je bila 20. decembra -8 C - najvišja temperatura je bila 9. decembra + 9 C - srednja dnevna temperatura je bila + 1,9 C - sončni danje bil 1 - delno sončnih dni je bik) 8 - oblačnih dni je bik) 10 - deževalo je devetkrat - snežilo je sedemkrat - veliko je bilo meglenih dni - 7 In kaj se nam obeta februarja? Stari ljudski reki pravijo takole: (februar - svečan): Svečan iztegne dan. Če je februarja pretopio, bomo aprila za pečjo. Kar svečana ozeleni, se rado posuši. Če od strehe prej kane kot od sveče, bo še dolga zima. Če svečana mačka na soncu leži, v sušcu spet rada na peč preži. Januar (prosinec) pa bo na februar (svečan) m na vreme v prihodnje na splošno vplival takole (po ljudskih rekih): Če bo prosinca mokrilo, bo polje in grozdje slabo rodilo. Če o prosincu ni snega, ga mali traven da. Če je toplo v januarju, spomladi se pokvari. Če prosinca ne zmrzuje, ne sneži, rad sušeč to nadomesti. Če v januarju drevje v mrazu poka, jeseni s sadjem preobsežno stoka. Prosinca gorkota - jeseni sirota. V prosincu toplota, v svečanu mrzlota. Makrij (2. januar) jasen in meglen, naznanja prav tako jesen. Če je na tn kralje (6. januar) jasno, so vse leto prazne jasli. Če je na Pavla (15. januar) jasno nebo, dobra bo letina, stari pojo. Če Anton (17. januar) z dežjem prihaja, se potem zemlja napaja. Če gredo na Neže dan (21. januar) žene bose na Kum, so potem na polju žita kopice goste. Če pred Nežo ni mrzlo, je pa potlej. Na dan Neže se kuram rit odveze (prično nesti jajca) Če na Vincenca dan (22. januar) sonce peče, obilo vina na sode steče. Kakor Vincenca bo, tako čez leto ostalo bo. T.B. .J 0 Piše: Franci Kralj, delegat nase občine in kongresa »Druže Tito mi ti se kunemo!« 9 VI KONGRES SAMOUPRAVLJAČA JUGOSLAVIJE ° 1981 Tj 3. nadaljevanje in konec Kakor sem že omenil, da je kongres nadaljeval delo po komisijah, bom tokrat podal nekaj misli s področja „Samoupravno povezovanje in združevanje na osnovah dohodka - kot glavni činitelj družbene reprodukcije samoupravnega planiranja in razvoja in o delegatskem sistemu. Na to temo smo že uvodoma poslušali referat dr. Tihomirja Vlaška-liča, kije med drugim ponovil tisto, kar je leta 1949 pisal Edvard Kardelj „Nikoli ne smemo pozabiti, da noben zaključni birokratski aparat, pa če ima še tako genialno vodstvo, ne more zgraditi socializma." Dejal je tudi, da nobeden zakon in niti samoupravni sporazum ne more biti večen in nepogrešljiv. Zato je tudi naše osnovno vprašanje, pred katerim danes stojimo, kako pospešeno razširiti in učvrstiti združevanje in povezovanje na trajnejših osnovah v procesu družbene reprodukcije. Poudaril je tudi, da vsa naša izkustva dajejo popoln odgovor, da iz položaja, v kakršnem smo, ne bo moč priti drugače kot z novim korakom v razvoju prakse socialističnega samoupravljanja, nikakor pa ne s tehnokratskimi težnjami in posegi. Poudaril je tudi, da se ne sme v delovnih organizacijah ničesar spremeniti brez odločanja samoupravnih organov. Nihče od razpravKalcev ni kritiziral zakona o združenem delu -nasprotno, vsi smo zatrjevali, da je zakon v redu, le nekatere amandmaje je treba še nekoliko dopolniti, kar se je tudi že v praksi pokazalo. Vsi govorniki so tudi zatrjevati, da je nujno zakon o združenem delu dosledno izvajati. Iz te razprave se je tudi pokazalo, da tiste delovne organizacije, ki so dohodkovno povezane med seboj, tudi lažje in boljše poslujejo, kot tiste, ki so zaprte v svojo TOZD. V tej smeri je bia tudi moja diskusija s Francem Šetincem in Stanetom Do-hncem. Eden takih problemov je tudi slovenska lesna industrija -predvsem tista, ki proizvaja furnir; saj Slovenija nima zaledja furnirske hlodovir.e in je odvisna le od sosednjih republik in uvoza Afrike. Zato bi bilo nujno, da bi se samoupravno in dohodkovno povezovali z gozdnimi gospodarstvi in kmetijskimi zadrugami v sosednjih republikah, ki pa imajo te surovine še dovolj. O delegatskem sistemu - je govoril tov. Stane Dolanc, ki je med drugim dejal: Delegatski sistem, kateri je bil uveden 1974. leta na vsa področja družbenega življenja in odločanja, je zanesljivo do sedaj najdemokratična oblika upravljanja družbenega poslovanja in zaenkrat najgloblji revolucionarni preobrat po sprejetem zakonu delavskega samoupravljanja. Delegatski sistem izhaja in je tesno povezan s socialističnim samoupravljanjem, in zato predstavlja pomemben korak v prehitevanju resnične oddvojenosti dela in politike, ker se z njim najuspešneje povezuje človek, kot proizvajalec, upravtjalec in kot politična osebnost. On omogoča delovnemu človeku, organiziranem v organizacijah združenega dela v družbenopolitičnih organizacijah itd., da odloča o vsem družbenem poslovanju in odnosih. To je kot hrbtenica sistema socialistične samoupravne demokracije, saj omogoča vsem delavnim ljudem in občanom, da odločajo o vseh vprašanjih družbene reprodukcije in politike v celoti na vseh nivojih samoupravnega združevanja itd. Tov. Kardelj je v svoji poznani študiji napisal in izrecno poudaril, da prihaja delegatski sistem k pravemu pomenu besede „diktatura raoletariata". Na to temo je bik) izrečeno veliko kritike. Ne kritike na sistem, marveč na račun nedoslednega izvajanja. Bilo je tudi mnogo Sedlogov za zboljšanje stanja v de-^atskem sistemu. Eden takih predlogov je bil tudi ta, naj bi seoelega-cije združevale, in če je potrebno, tudi številčno zmanjšale, ne sme pa biti okrnjeno demokratično samo-odločanje. V tej smeri so biti tudi sprejeti amandmaji. Največ kritike pa je bilo na temo ..obveščanje". Tako je bilo tudi na to podanih mnogo priporočil pa tudi sprejetih mnogo amandmajev. Rečeno je bilo, da o vsem. kar se dogaja v družbenopolitičnem življenju in v delovnih organizacijah in na vseh ravneh družbenega samoupravljanja mora biti delavec in občan obveščen v najkrajšem času, bodisi preko zapisnikov, biltenov, raznih glasil po DO ali občinskega oz. krajevnega glasila, preko raznih brošur ali revij radia ali televizije. Obveščanje naj bo kratko in jedrnato in kar se da v sproščeni obliki, da bo vsak delavec in krajan razumel, za kaj gre. K vabilu za sejo delegacije naj bodo priloženi tudi konkretni pred- logi, ki naj tudi vsebujejo morebitne sklepe in to v več možnih variantah, tako da delegati lahko izbirajo najugodnejšo. Odgovorne službe so dolžne, da delegatom pripravijo ves material, ki je potreben za razpravo in odločanje. Moram reči, da so bile razprave v vseh temah tako zanimive, da smo delegati takoj po končani razpravi zvečer komaj čakali, da smo se sestati z delegati z drugega tematskega področja, da smo slišali, kaj se je tam razpravljalo. Naslednji dan pa srno se zopet vsi zbrali ob 9. uri v veliki dvorani „Sava" centra na zaključni slovesnosti. Tudi na tem delu kongresa so govorili mnogi slovenski predstavniki. Tu nas je na vsakem sedežu že čakala prečiščena ..Resolucija", katero je vsak izmed nas skrbno prelistal in prebral vsaj tisti del, ki ga je najbolj zanimal. Moram reči, da se je ta „Resolucija" bistveno razlikovala od tiste, ki smo jo brati v predkongresnih pripravah. To smo tudi pričakovali, saj so same razprave pokazale nujnost spremembe v samem dokumentu. Tov. Stane Dolanc , ki je vodil zaključno sejo je vprašal delegate, če ima kdo kakšno pripombo na ,.Resolucijo". Tokrat je v dvorani kar zahrumelo. Oglasili so se mnogi razpravljalci in izrazili pomanjkljivosti. V nadaljevanju kongresa je bila „Revolucija" že dorečena in takšno je dal predsedujoči v potrditev, ki pa je bila v celoti sprejeta. Le amandma, ki se nanaša na skrajšani delovni staž, je bilo potrebno še preučiti. Naj povem še to, da ko so se delegati spraševati, zakaj niso v dokumentu upoštevali vseh predvidenih amandmajev, je tov. Stane Dolanc pozval Kira G ligo rova, naj to pojasni. (Kiro Gligorov je bil izvoljen za predsednika komisije za pripravo predloga ..Resolucijo" III. kongresa.) Zaključni govor je imel predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher (objavljen je bil v vseh časopisih) Po zaključnem govoru je za donela Internacionala in pesem „Druže Tito mi Ti se kunemo." Nato smo se odpeljali na Dedinje, kjer smo obiskali hišo cvetja. Na koncu naj povem, da sem bil prvič na takem zasedanju, da mi bo ostalo v trajnem spominu - bilo je enkratno doživetje. Hvala vsem delovnim ljudem, ki ste me izvolili za delegata III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. Franci Kralj Aktivni gasilci Gasilstvo je ena tistih društvenih dejavnosti, ki ima najdaljšo tradicijo. V naši občini že skoraj 100 let. Sedaj imamo 22 gasilskih društev. Najstarejše je Gasilsko društvo v Šmart-nem. Delo gasilcev naj bi bilo predvsem preventivno, tako da bi bilo potrebnih čim manj intervencij ob požarih ali drugih elementarnih nesrečah. Zelo važna je vzgoja mladih gasilcev. Veseli smo, da mladi že zelo uspešno zamenjujejo starejše v gasilskih enotah. To dokazujejo zelo dobri rezultati naših pionirjev in mladincev na občinskem tekmovanju gasilskih enot v Kresnicah. Vzgoji mladih namenjajo največ pozornosti na Vačah, kjer deluje pionirsko društvo „Mladi gasilec". V tem letu bodo dokončani gasilski domovi v Gabrovki, Sobračah, Šmartnem, Hotiču, Savi, Zavrstniku in Štangarskih Poljanah. V Jevnici so organizirali lani občinsko tekmovanje gasilskih enot, gasilskih društev in civilne zaščite. Udeležba je bila zelo dobra. Med člani je zmagala Liberga, pred Kresnicami in Vačami; pri članicah spet Liberga, tokrat pred Kresnicami in Jevnico. V civilni zaščiti pa sta bili najboljši enoti Polšnika in Jevnice. bi načrti za* naprej. Gasilska društva bodo utrjevala preventivno dejavnost, se povezovala s civilno zaščito ter vzgajala mladi rod. Z veliko dobre volje, čeprav s skromnimi finančnimi sredstvi, začenjajo gasilci novo leto. STRAN 3 599999999999835 TEMELJNI DOKUMENT ZA LET NA PODLAGI ZAKONA O SISTEMU DRUŽBENEGA PLANIRANJA IN DRUŽBENEM PLANU SR SLOVENIJE, 48. ČLENA STATUTA OBČINE LITIJA, DOGOVORA O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LITIJA ZA OBDOBJE 1981-1985, JE OBČINSKA SKUPŠČINA LITIJA NA SEJI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA DNE 28. DECEMBRA 1981 TER NA SEJI ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI DNE 29. DECEMBRA 1981 SPREJELA RESOLUCIJO o izvajanju družbenega plana občine Litija za obdobje 1981 - 1985 v letu 1982 UVOD Izvajanje drugega leta srednjeročnega planskega obdobja 1981 — 1985 bomo nadaljevali v zaostrenih gospodarskih razmerah, kar bo povzročilo uresničevanje mnogih nalog v manjšem obsegu kot smo predvideU s sprejetim dogovorom in planom za to obdobje. Zato morajo v drugem polletju leta 1982 vsi nosilci planiranja preveriti uresničevanje sprejetih srednjeročnih planskih dokumentov in pristopiti k spremembam, v kolikor bo ugotovljeno, da jih ne bo možno uresničiti v sprejetih okvirih. Pristopiti bomo morali k izdelavi dolgoročnih planov. POGLAVITNI CILJI IN OKVIRI RAZVOJA V LETU 1982 Za dosego stabilnejšega gospodarskega razvoja bodo tudi v naši občini v letu 1982 poglavitne naloge usmerjen«* v povečevanje konvertibilnega izvoza ob hkratnem zmanjšanju uvoza. Na vseh področjih se bomo gospodarno obnašah in povečevali produktivnost dela. Na osnovi boljšega dela bomo poglabljali samoupravno družbenoekonomske odnose. Izboljšali bomo tudi delovanje delegatskega sistema. Predvideno je, da bo v letu 1982 dohodek nominalno porastel za 19,5 % k temu bo največ prispevala industrija. Število zaposlenih se bo povečalo za 1—2 % s tem, da je povečanje števila zaposlenih v administraciji in na področju družbenih dejavnosti možno le s soglasjem izvršnega sveta skupščine občine Litija. Investicijska dejavnost bo usmerjena v dokončevanje začetih objektov in večje izkoriščanje obstoječih zmogljivosti; nove investicije pa morajo ustrezati dogovorjenim kriterijem. Sredstva za osebno porabo bodo narastla za 20 %. Pri razporejanju dohodka za osebno in skupno porabo bomo v vseh sredinah upoštevali dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982. Sredstva za skupne namene se bodo povečala za 17,7 7c, kar predstavlja 9 % zaostajanje za rastjo dohodka. V tem okviru bodo skladno z dogovorom o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1981-1982 imela prednost združevanja sredstev za komunalno dejavnost, krajevne skupnosti, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, varstvo pred požari in kmetijstvo. Sredstva za splošno porabo bodo zaostajala za 10,3 % za rastjo dohodka. Na področju cen v občinski pristojnosti se bomo ravnali po dogovoru na ravni republike s tem, da se bo občinska politika cen v okviru možnosti izvajala selektivno s ciljem odpraviti nesorazmerja v cenah in pogojih pridobivanja dohodka. Ekonomski odnosi s tujino V letu 1982 bomo povečevali v občini zlasti izvoz na konvertibilna območja. Poglavitni izvozniki bodo Predilnica Litija, IUV TOZD Usnjarna Šmartno in Lesna industrija Litija, v manjši meri pa se bodo v mednarodno menjavo vključevale še SGP SCT TOZD Industrija apna Kresnice, Kovina, Kovinarska TOZD Transportne naprave Dole, KZ Gabrovka — Dole, GG TOZD Gozdni obrat Litija, Tekstil TOZD Pletilja Litija in Gostinsko podjetje Litija. Skupni izvoz bo znašal 776,907.000 din ali 28,458.132 dolarjev. Uvažah bomo predvsem reprodukcijski material (Predilnica Litija, TOZD Usnjarna, Lesna industrija) in pa iz pretežno klirinškega območja opremo (Kovina, KZ Litija). Uvoz bo dosežen v višini 820,474.000 din ah 30,054.000 dolarjev. Tako bomo v letu 1982 dosegli preko 94,7 % pokritja uvoza z izvozom in pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco, če upoštevamo še izvoz na podlagi samoupravnih sporazumov (TOZD Usnjarna) z drugimi OZD. Uvoz in izvoz po delovnih organizacijah sta razvidna iz priloge št. 2. Investicijska poraba S ciljem krepitve gospodarske moči, uveljavljanja izvozne usmeritve, dviga produktivnosti dela, uvajanja novih proizvodov in sodobnih proizvodnih postopkov, bodo organizacije združenega dela na območju občine Litija vlagale sredstva v dokončevanje že začetih investicij, ter v modernizacijo in rekonstrukcijo zastarele strojne opreme oz. proizvodnega procesa. Del sredstev pa bo namenjen tudi pripravi dokumentacije za bodoče investicije tega srednjeročnega obdobja. Pri načrtovanju pa moramo upoštevati tudi investicije v obratna sredstva. Predilnica, TOZD Mizarska proizvodnja, TOZD Proizvodnja plastike, TOZD Furnirska proizvodnja, Kovina, Mesarija in prekajevalnica. TOZD Pletilja, KZ Gabrovka-Dole in TOZD Gradmetal načrtujejo investicije v opremo, s katero bodo povečali oz. modernizirali proizvodnjo in transport. Predračunska vrednost teh investicij znaša 54,673.000 din. Mesarija in prekajevalnica pa bo sovlagala v proizvodnjo prašičev 800.000 din. TOZD Usnjarna bo v dokončanje krznarne vložila 55,000.000 din, KZ Litija v farmo na Grmačah 60,610.000 din (tu bodo prisotna tudi združena sredstva v višini 13,200.000, TOZD Gozdni obrat pa bo v izgradnjo gozdnih cest vložil 6,960.000 din). Večje investicije pa so načrtovane tudi v TOZD Žagarski proizvodnji. TOZD Industriji apna Kresnice in TOZD Transportne naprave Dole (150,000.000 din), v kolikor bo prišlo do združevanj sredstev. V investicijsko dejavnost se bo vključeval tudi sklad za gospodarski razvoj delovnih organizacij, ki bo sofinanciral investicije po prioriteti, opredeljeni v srednjeročnih planskih dokumentih. Kmetijstvo Razdrobljenost in nepovezanost istovrstnih dejavnosti na področju.kmetijstva, različnost dejavnosti in povezav kmetijskih organizacij združenega dela zunaj občinskega gospodarskega prostora, kakor tudi možnost povezav v reprodukcijski verigi predelave hrane v občini, zahtevajo ustanovitev planske skupnosti. Njena naloga bo prvenstveno v večanju kmetijske proizvodnje in njenem povezovanju, tako v občini kot zunaj nje. Davčna politika V skladu z davčno zakonodajo bodo uvedene davčne olajšave davka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za vlaganje sredstev v razširjeno reprodukcijo v posamezne dejavnosti. S posebnimi.olajšavami se bo podpiral razvoj deficitarnih storitvenih obrti in razvoj kmetijske proizvodnje na hribovitih področjih. Postopno bo izpeljan prehod na obdavčenje po dejanskem dohodku, v tem okviru tudi po dejanskem dohodku kmetov, vendar tako, da bo davčna politika pospeševala boljše izkoriščanje naravnih virov. S politiko ^občinskega prometnega davka bomo pospeševali posamezne vrste proizvodnje. Z davčnimi olajšavami bomo vzpodbujali zasebno stanovanjsko gradnjo, zlasti zadružno in olajšali promet s stanovanji pod določenimi pogoji. Gospodarjenje s prostorom Sprejeti prostorski plan in njegovo izvajanje bo omogočilo racionalnejšo izrabo prostora. Na področju geodezije se bo skladno s srednjeročnim programom nadaljevalo z izdelavo zemljiško-katastrskih načrtov v merilu 1:5000 in pristopilo k izdelavi grafičnega pregleda komunalnih naprav na območju celotne občine. Med nalogami bo tudi postavitev obeležja geometričnega središča Slovenije na Slivni pri Vačah in v zvezi s tem izvedba projekta obnove in revitalizacije celotnega območja. Takoj moramo pristopiti k izdelavi temeljne urbanistične dokumentacije in sprejeti dogovor o zagotavljanju sredstev v ta namen. Komunalno gospodarstvo Na področju kmetijstva moramo intenzivneje izkoriščati možnosti, ki jih imamo. V kmetijski pospeševalni skupnosti bodo za pospeševanje kmetijske proizvodnje oz. pridobivanja hrane organizacije združenega dela s področja občine združevale sredstva po stopnji 0,3. V letu 1982 bomo združevali sredstva za financiranje komunalnih dejavnosti po stopnji: - 1,7 % sredstev za osebne dohodke iz dohodka: 1 7c za vzdrževanje in obnovo skupnih komunalnih naprav in odplačilo anuitet 0,7 96 za modernizacijo in razširitev skupnih komunalnih naprav in odplačilo anuitete za vodovod Reka Gozd, - 1,3% sredstev za osebne dohodke za stanovanjsko gradnjo, urejanje stavbenih zemljišč sekundarne komunalne naprave, - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča bo v skladu z novo odmero v poprečju povečano za 25 7c, kar je manj kot je povečanje cen gradbenih storitev v letu 1981. Glavne naloge na področju komunalne dejavnosti v letu 1982 bodo: - zagotavljati enak obseg in izboljšati kvaliteto storitev pri vzdrževanju skupnih in individualnih naprav, - urediti regulacijo potoka Reka na zajetjih I in II. v Reka Gozdu, - komunalno opremiti stavbna zemljišča na Graški Dobravi za možnost individualne gradnje, — nadaljevanje ureditve ceste skozi Jablaniško dolino, — priprava dokumentacije za most v Jevnici, — nadaljnje priprave za gradnjo centralne čistilne naprave, — nadaljevati z izdelavo podzemskega katastra komunalnih naprav v občini in — uskladiti samoupravno organiziranost Samoupravne komunalne skupnosti z novospreje-to zakonodajo s področja komunalne dejavnosti. Stanovanjsko gospodarstvo V letu 1982 bomo združevali sredstva za financiranje stanovanjske gradnje v skladu z določilom samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981-1985 (Ur. 1. SRS št. 5/82). Zaradi zamud pri izdelavi predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Litija — desni breg in sprejemanja predloga zazidalnega načrta v letu 1982 ne bo zgrajen stanovanjski blok (30 stanovanj) s kotlovnico ob Maistrovi ulici v Litiji. Za kontinuirano gradnjo družbenih stanovanj in za možnost nakupa stanovanj v letu 1983 bo potrebno v prvi polovici leta pričeti z gradnjo drugega vrstnega stanovanjskega bloka s 45 stanovanji ob Maistrovi ulici. Za delno zadovoljitev povpraševanja po individualni gradnji v Litiji bo po sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok GS—4 na Graški Dobravi izveden postopek za oddajo 14 stavbnih parcel (klasična gradnja). Na podlagi sprejetih podzakonskih aktov k zakonu o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS št. 3/81) bo izvedeno točkovanje in ponovno vrednotenje družbenega in individualnega stanovanjskega sklada, šele na podlagi pridobljenih podatkov o novi vrednosti družbenega stanovanjskega sklada bomo pristopili k izračunu odstotka povečanja stanarin v letu 1982 in s tem tudi k nadaljevanju postopnega prehoda na ekonomske stanarine. Predvidevamo, da bodo stanarine povečane s 1/4—1982. Z delom stanarin, združenih v stanovanjski skupnosti in z delom amortizacije stanovanjskega sklada bomo nadaljevali z nujnimi večjimi vzdrževalnimi deli in obnovo starejših stanovanjskih hiš. Preostali del amortizacije bomo namenili za enostavno reprodukcijb. Stopnja amortizacije v letu 1982 bo znašala 0,7% od vrednosti družbenega stanovanjskega sklada na dan 31/12-1981. Za nadaljnje uveljavljanje hišne samouprave bo potrebno dosledno v vsaki hiši izvesti samoupravno organiziranost stanovalcev v skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. Nosilec te naloge je Občinska konferenca SZDL Litija v sodelovanju s stanovanjsko skupnostjo. Najemnine za poslovne prostore v družbeni lastnini bodo s 1/4—1982 povečane poprečno za 40 % Pri povečanju najemnin za poslovne prostore v družbeni lastnini bo izvajana selektivna politika najemnin. Nadaljevali bomo z združevanjem sredstev po družbenem dogovoru o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Litija v obdobju 1980-1985. S tako združenimi sredstvi bo povečan sklad družbenih najemnih prostorov. Skupna poraba Sredstva za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti bodo v letu 1982 večja za 17,3 7c glede na revaloriziran program leta 1981 in bodo za 9 % zaostajala za rastjo dohodka. O 1982 SPREJET Zaradi omejenih materialnih možnosti samoupravne interesne skupnosti ne bodo spreminjale v programih obstoječih standardov in izven zakonskih določil; prednost pri izvajanju pa bodo imeli z zakonom zagotovljeni programi. Novi programi bodo obsegali: - na področju otroškega varstva nov oddelek v Gabrovki, - na področju izobraževanja uvedba celodnevne šole v Gabrovki in - na področju kulturne skupnosti financiranje novinarja. V tem letu se bo skladno z zakonom organiziral center strokovne službe socialnega skrbstva, ki deluje doslej v okviru skupne strokovne službe SIS kot enote. V enotno organizacijo pa se bodo povezale dejavnosti izobraževanja (Delavska univerza), informiranja in kulture. V okviru programa samoprispevka III. bo v Jevnici in Litiji zgrajen otroški vrtec, pričele pa se bodo priprave za gradnjo šole na Ježi. Uveljaviti je treba načela zakona o naravni in kulturni dediščini, tako da bo Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo pričel sistematično evidenco te dediščine in začel pripravljati strokovne osnove za proglasitev spomenikov in naravnih znamenitosti, hkrati pa bo obvezno sodeloval pri pripravi različnih urbanističnih dokumentov. n Splošna poraba redstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb na ravni občin bodo v letu 1982 zaostajala 10,3 % zarastjo dohodka. V okviru predvidene rasti sredstev proračuna v letu 1982 bo kot prednostna naloga obravnavano financiranje delovanja delegatskega sistema v krajevnih skupnostih in kmetijstvu. Z dograditvijo poslovne zgradbe v Litiji se bodo izboljšali delovni pogoji družbenih služb, kar bo lahko prispevalo k boljšemu delu teh služb. Ljudska obramba in družbena samozaščita Na tem področju bomo širili proces podruž-bljanja ljudske obrambe in družbene samozaščite in izpeljavo obrambnega sistema kot množičnega gibanja. Prednostna skrb bo veljala praktičnemu usposabljanju delovnih ljudi in občanov za opravljanje obrambnih in samozaščitnih nalog. Usklajevanje in dograjevanje obrambnih načrtov mora temeljiti na praktičnih predpostavkah in preizkusnih nalogah iz posameznih delov obrambnih načrtov. Nujno bo povečati število splošnih enot civilne zaščite v ulicah, soseskah, blokih, kakor tudi v vaseh in delovnih organizacijah. Za razvoj civilne zaščite v krajevnih skupnostih, teritorialne obrambe, obrambno vzgojo, sofinanciranje obrambnih nalog širšega družbenega pomena, bomo v letu 1982 združevali 0,4 % sredstev za osebne dohodke, medtem, ko bomo za zagotavljanje materialnih pogojev na področju požarne varnosti združevali 0,18% sredstev za osebne dohodke. ZAKLJUČEK Sestavni del te resolucije je pregled združevanj sredstev po posameznih namenih na ravni občine. Izvršni svet mora v drugem polletju poročati o uresničevanju sprejetih usmeritev in predložiti ustrezne ukrepe za izvajanje. PRILOGA 1: PREGLED ZDRUŽEVANJ SREDSTEV PO POSAMEZNIH NAMENIH NA RAVNI OBČINE Glede na izhodišča resolucije so za leto 1982 na ravni občine predvidena naslednja združevanja sredstev za posamezne namene: Namen Skupna poraba Komunalna dejavnost Krajevne skupnosti Ljudska obramba in družbena samozaščita Varstvo pred požari Kmetijstvo SKUPAJ Stopnja 1,7 0,41 0,18 0,3 Plan za leto 82 v 000 din 309.500 17.340 2.292 3.513 1.532 2.245 Ind. Plan 82 Ocena 81 117,3 125,9 115,0 336.422 118,2 117,7 119,0 116,7 Sredstva za posamezne namene bodo skupaj porastla za 17,7 in bodo rastla za 9 % počasneje od načrtovanega dohodka. + Pri krajevnih skupnostih ni v celoti upoštevano financiranje po sporazumu, ki je v razpravi, ker je vprašanje, če bo v predvidenem obsegu (ljubljanske občine) realiziran. PRILOGA 2: PREGLED UVOZA IN IZVOZA ZA LETO 1982 PO OZD Zap. štev.: OZD Izvoz Uvoz SKUPAJ 776.907 820.474 1. Predilnica Litija 381.253 502.496 - LIL TOZD Mizarska proizvodnja 13.131 4.095 3. LIL TOZD Proizvodnja plastike __ 38.220 4. LIL TOZD Furnirska proizvodnja 43.680 _ 5. LIL TOZD Žagarska proizvodnja 60.060 1.911 6. TOZD Usnjarna Šmartno 232.050 - 242.970 7. TOZD Industrija apna Kresnice 13.000 8.120 8. Kovina Šmartno 4.513 8.428 9. Mesarija in prekajevalnica _ 10. TOZD Pletilja Litija 1.000 800 11. TOZD Transportne naprave Dole 10.000 _ 12. PKT Litija 13. KZ Gabrovka - Dole 16.620 11.450 14. KZ Litija 1.984 15. TOZD Gozdni obrat 1.250 1.984 16. TOZD Gradmetal _ 17. TOZD Komunala 18. Gostinsko podjetje Litija 350 19. Mizarstvo Gabrovka _ 20. Mizarstvo Litija Številka : 30-1/ 81 Datum: 29/12- 1981 Sklenjen dogovor o sodelovanju Med občinama Ljubljana Moste-Polje in Litijo že vrsto let obstaja dobro sodelovanje. Rezultati sodelovanja se kažejo v urejenem cestnem priključku z jevniškega mostu na Zasavsko cesto, vlaganjih v Planinski dom II. grupe odredov na Jančah, ki ga upravlja PD Litija, moderniziranih cestah, ki služijo občanom obeh občin in še bi lahko naštevali. Tradicionalno sodelovanje, predvsem pa skupni interesi, bodo še poglobljeni po podpisu dogovora o skupnih interesih in sodelovanju med občinama Litija in Ljubljana—Moste Polje, o katerem sta razpravljali obe občinski skupščini na decembrskih zasedanjih in ga tudi v enotnem besedilu sprejeli. Na podlagi 88., 147. in 193. člena ustave SRS, 2. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje, 2. člena statuta občine Litija in na podlagi dolgoletnih, tradicionalnih vezi in sodelovanja med delovnimi ljudmi in občani občine Litija in občine Ljubljana Moste-Polje, skleneta občinski skupščini Litija in Ljubljana Moste-Polje DOGOVOR o skupnih interesih in sodelovanju med občinama Litija in Ljubljana Moste-Polje 1. člen S tem dogovorom občini Ljubljana Moste-Polje in Litija (v nadaljevanju: občina ali občani) ugotavljata skupne interese in naloge, ki jih bosta upoštevali v svojih razvojnih načrtih in jih skupaj uresničevali. 2. člen Občini ugotavljata, da so skupni interesi in naloge zlasti na naslednjih področjih: - nadaljevanje gradnje Zasavske ceste, vključno z rekonstrukcijo Smartinske ceste in povezavo s Šentjakobom, - urejanje nekaterih komunikacij in njihove rekonstrukcije. - program za gradnjo verige Savskih elektrarn, - sodelovanje pri urbanistični politiki. - varstvo narave in zavarovanje vodnih virov ter sodelovanje pri preskrbi občanov z zdravo pitno vodo, - opredelitev razvoja šolstva, - problematika informiranja. - pospeševanje razvoja kmetijstva v hribovitih predelih, - delovanje na upravnem področju, - sodelovanje pri gospodarskem razvoju. - sodelovanje pri obrambnih pripravah, - uresničevanje turistično kulturnega projekta Vače . 81, - sodelovanje na drugih področjih, kjer so ugotovljeni skupni interesi. 3. člen Občini se bosta posebej zavezah, da se v razvojne programe cest v SR Sloveniji čimprej vključi nadaljevanje gradnje Zasavske ceste in dodatna ojačitev že zgrajene ceste. Prav tako občini menita, daje potrebno nadaljevati z rekonstrukcijo Smartinske ceste vse do Šentjakobskega mostu. Občini menita, daje celotna Zasavska cesta, vključno s Šmartinsko cesto v Ljubljani, peti krak slovenskih magistralnih cest; zato se bosta zavzemali, da bo ta cesta tako tudi obravnavana. 4. člen Občini ugotavljata, da so pri urejanju komunikacij in rekonstrukcij z dosedanjim sodelovanjem že bile skupne akcije. Posebno pa so skupnega interesa nadaljnje komunikacije: - rekonstrukcija mostu v Jevnici, vključno z dovozno potjo zjevniške strani, - novogradnja ceste Jevnica - Laze s sodelovanjem GG Ljubljana. - pojačano vzdrževanje ceste Janče - Jevnica in Janče - Velika Stanga. 5. člen Občina Ljubljana Moste-Polje je zainteresirana, da se pri obravnavi urejanja prostora v obmejnih krajevnih skupnostih upoštevajo interesi razvoja obeh občin, zlasti kar zadeva stanovanjsko gradnjo in zaščito kmetijskih zemljišč. 6. člen Občini bosta skupaj z obema skupščinama občinske izobraževalne skupnosti in ustreznimi organi skupaj urejali vključevanje učencev v osnovne šole tako, da bodo imeli učenci boljše možnosti za delo. Osnovne šole bodo dogovor o organizaciji vz^ojno-izobraževalnega dela vključile v svoje planske dokumente in jih uskladile z ustreznimi krajevnimi skupnostmi. Še posebej občini menita, da je potrebno opredeliti razvoj šolstva v krajevnih skupnostih Jevnica in Dolsko (za območje Senožeti), da bi od pravih kombinirani pouk na obeh šolah. 7. člen Občini podpirata sodelovanje vseh krajevnih skupnosti in drugih dejavnikov obeh občin in občine Domžale za postavitev RTV pretvornika na Gor išči. 8. člen Občina Ljubljana Moste-Polje bo sodelovala pri uresničevanju projekta Vače 81, v katerem gre za postavitev geometričnega središča SR Slovenije in za obeležje zgodovinskih, kulturnih in naravnih znamenitosti na celotnem območju od Zagoricedo Zasavske gore (transverzala Kamniško-zasavskega odreda). 9. člen Občini bosta usklajevali ukrepe za hitrejši razvoj kmetijstva na mejnem območju, še posebno v hribovitih predelih, kajti to območje tvori celoto tako v geografskem kot ekonomskem smislu in je potrebna skupna razvojna politika. 10. člen Občini bosta podpirali razširitev delovanja planinskega doma II. grupe odredov na Jančah in se zavzemali za razvoj turizma na janškem območju. 11. člen Občini sta zainteresirani, da se enotno rešujejo nekatere zadeve iz upravnih področjih med občinama in s skupščino mesta Ljubljana. Katera so ta področja, opredelijo izvršni sveti občinskih in mestne skupščine. Občini naglašata, da je posebnega pomena delovanje pri obrambnih pripravah. 12. člen Občina Ljubljana Moste-Polje bo podpirala prizadevanja organizacij združenega dela tega področja, da bi določen proizvodni program uresničevale v občini Litija. Odločitve bodo sprejemale organizacije združenega dela. 13. člen Občini se zavezujeta, da bodo določila dogovora smiselno vključena v planske dokumente na ravni občin, vključno z' ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Na podlagi skupnega letnega programa dela bosta občini vsako tekoče leto zagotovili potrebna sredstva za realizacijo programa. 14. člen Za spremljanje izvrševanja dogovora ustanovita občini 6-članski odbor. Vsaka občina imenuje po tri delegate, ki jih imenuje občinska skupščina za dobo štirih let. Odbor vodi predsedujoči, ki ga člani izvolijo izmed sebe za eno leto, vsakokrat iz druge občine. V letu 1982 začne to nalogo opravljati član iz občine.Ljubljana Moste-Polje. 15. člen Dogovor bosta občini dopolnjevali in spremljali po enakem postopku, kot sta ga sprejemali. 16. člen Dogovor vetja, ko ga podpišeta predstavnika obeh občin po pooblastilu obeh občinskih skupščin. 17. člen Dogovor se objavi v glasilu občine Ljubljana Moste-Polje ..Naša skupnost" in „Glasilu občanov",glasilu občanov občine Litija. Litija, december 1981 OBČINSKA SKUPŠČINA LITIJA Ljubljana, december 1981 OBČINSKA SKUPŠČINA LJUBLJANA MOSTE-POLJT IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA KS ŠMARTNO i Poldnevne ekskurzije V tekočem šolskem letu bodo šmarski šolarji viSe stopnje imeli poteg dveh celodnevnih ekskurzij še več poldnevnih; spoznali bodo nekatere delovne organizacije in značilnosti krajev v domači občini, Zasavju in ljubljanski regiji. V novembru so osmo šolci obiskali razstavo Fran Levstik v ilustraciji in gledahSču, si ogledali Cankarjev dom, nato pa so se v Narodni galeriji seznanili z deli nemškega slikarja ter grafika Atbrechta Duererja, učenci petih razredov pa so bin na Levstikovi razstavi ter v muzeju ljudske revolucije Slovenije. Postali so pionirji V prenovljeni avli domače šole so pred dnevom republike slovesno sprejeli v pionirsko organizacijo 72 prvošolcev iz Šmartna, Primskovega, Štangar-skih Pohan in Velike Kostrevnice. Svečanosti so prisostvovali tudi starši. Po podelitvi izkaznic so člani pevskega zbora, dramatskega krožka in recitatorji izvedli kulturni program. Vsi novosprejeti pionirji so prejeli knjige, ki jih je darovala sindikalna organizacija šmarske Usnjarne. Sodelovanje se nadaljuje KS VAČE Otvoritev dvorane V SKLOPU PRIREDITEV OB DNEVU JLA IN OB VEČNAMENSKEM OBČINSKEM PRAZNIKU JE BILA 20. DECEMBRA 1981 OTVORITEV NOVE DVORANE NA VAČAH, KI JE BILA ZGRAJENA IZ II. IN III. OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA - UDELEŽILI SO SE JE NEKATERI POMEMBNI PREDSTAVNIKI IZ NASE OBČINE IN OBČANI KS VAČE. Občanom krajevne skupnosti Vače se je 20. decembra lani izpolnila dolgoletna želja in so z večnamensko dvorano kot prizidek k osnovni šoli pridobili prostor za kulturno in telesnokulturno udejstvovanje. S solidarnostjo cele občine je tako zagotovljen tudi zdrav telesni razvoj naših šolarjev. Dvorano je predal svojemu namenu najstarejši občan KS Vače, tov. Juvan Alojz iz Klenika. Od sreče in ganjenosti se mu je tresel glas, ko je s kratkim stavkom izrazil občutke naših občanov: radost, hvaležnost, ponos .... KUD „Lipa" Vače je ob vhodu v dvorano pripravilo tudi razstavo fotografij o delu K UD-a v zadnjih letih, kakor tudi o dosedanjem delu, življenju in načrtih v KS Vače. Dvorana je bila nabito polna. O poteku gradnje je govoril tov. Karlo Lemut, nato pa je imela kratek pozdravni govor vodja Osnovne šole Vače, tov. Tončka Bijec. Pripravljalni odbor, ki ga je vodila tov. Milči Rogelj, je ob otvoritvi pripravil recital z naslovom „Tovariš Tito, iz tvojega dela je zrasel prekrasen sad: za zmeraj človek bo - človeku brat." Recital, ki je bil napisan posebej za to priložnost, je skušal izraziti dolgoletno željo občanov, šolarjev in KUD-a, da bi dobili dvorano, in srečo, ker se nam je ta velika želja uresničila. V recitalu so nastopili člani KUD Lipa Vače in učenci osnovne šole Vače, ki so se še posebno dobro odrezali. To pa jim ni bilo posebno težko, saj so biti nepopisno srečni. Tako, kot je bil srečen naš delegat Planinšek Janez iz Boltije, ki je prvi prenesel našo željo po dvorani organom občinske skupščine, kakor tudi sleherni naš občan. Anka Kolenc KS KRESNICE Dograditev športnega doma Pri sestavljanju srednjeročnega programa Krajevne skupnosti Kresnice za obdobje 1982-1985 so krajani posebno pozornost posvetili zagotavljanju pogojev za razvoj in delovanje kulturne in te-lesnokuhurne dejavnosti v krajevni skupnosti. Dosedanji prostori v starem gasilskem domu v sedanjih razmerah ne morejo več služiti svojemu namenu. Vse to so imeti krajani pred očmi, ko so se pri pripravljanju programa III. samoprispevka v letu 1979 odločili, da bodo sredstva, ki jih bo krajevna skupnost prejela iz posebnega programa samoprispevka v visini 1.115.000 din, namenih za gradnjo novega kulturnega doma. Ker pa so se v tem času splošne gospodarske razmere bistveno spremenile, bo smotrneje s sredstvi iz posebnega programa dograditi novi športni dom, tako da bi se lahko v njem odvijala tudi vsa kulturna dejavnost. Krajani ocenjujejo, daje odločitev koristna iz več vidikov: - nerealno bi bilo v sedanji gospodarski situaciji vztrajati pri gradnji novega doma, ker so razpoložljiva sredstva veliko premajhna; - z dograditvijo športnega doma bi pomagali nogometnemu klubu A p nar dokončati gradnjo, - z relativno majhnimi sredstvi bi iz sedanje dvorane v športnem domu, ki meri 130 m2 z dozidavo prizidka za oder in spremljajoče prostore (garderobe in sanitarije) pridobili, primerno večnamensko dvorano. Upamo, da bodo načrti uresničeni že v tem letu, saj bodo tako izboljšani pogoji za delo na kulturnem in športntm področju. Miro Vidic .J Marca letos so se v S mart nem sešli predstavniki vseh osnovnih šol v naši republiki, ki nosijo ime narodnega heroja Franca Rozmana-Staneta. Ob letošnjem 29.novembru pa je mladinska organizacija osnovne šole iz Ljubljane-Šentvida organizirala srečanje mladincev. Delegacije, med katerimi so bih U gojenci splošne srednje vojaške šole Franc Rozman-Stane iz Ljubljane, so prisostvovale najprej proslavi ob dnevu republike, nato pa so si ogledah muzej ljudske revolucije, za zaključek pa so gostitelji pripravili še družabno srečanje. B. 2užek KS JEVNICA Razvitje društvenega prapora Gasilsko društvo Jevnica je v soboto, 5. septembra 1981, organiziralo razvitje društvenega prapora s sprožitvijo električne sirene in povorko gasilskih društev. Mimohoda se je udeležilo približno 300 gasilcev, ki so s svojo prisotnostjo popestrili pomembne rezultate novoustanovljenega društva. Ponovno se je izkazalo sodelovanje občin Ljubljana-Moste in Litija. Udeležba gasilcev je bila iz obeh občin številna. Nabavo prapora so financirah predvsem krajani, ki so s prispevki za spominske trakove, zlate in srebrne žebljičke omogočili razvitje društvenega prapora. Z več zbranimi sredstvi smo nabavili osnovno gasilsko opremo. Sredstva za električno sireno sta zagotovila Občinska gasilska zveza Litija m krajevna skupnost Jevnica. V kulturnem delu programa so sodelovali: Ladko Korošec, Milan Stante in Marjana Deržaj ter pihalna godba iz Moravč. Nastopajoči so s programom navdušili več sto obiskovalcev prireditve. Udeležba predstavnikov družbenopolitičnega življenja občin Litije in Ljubljana-Moste je samo še popestrila pomen prireditve, kije za gasilce GD Jevnica obvezna, da bodo učinkovito intervenirah ob elementarnih nesrečah. Po programu je bila vrtna veselica z bogatim srečolovom. Omeniti velja, da je bilo v Jevnici 18. oktobra 1981 ob 8. uri občinsko tekmovanje gasilskih enot za člane in članice. Delovanje društva v letu 1981 je izredno aktivno ter je usmerjeno v povezovanje s civilno zaščito ter sosednjimi gasilskimi društvi. Poudariti moramo sodelovanje z GD Kresnice, ki se mora v bodoče poglabljati na strokovnem kot družbenem področju. Z uvajanjem mladine in usposabljanjem gasilcev bo društvo pridobilo mesto v okviru krajevne skupnosti, ki mu glede na humanost pripada, obenem pa v društveno dejavnost povezuje nove krajane. Le trdno organizirani bomo sledili potrebam razvoja krajevne skupnosti. Dedek Mraz Tudi za podeželske otroke je najlepše novoletno praznovanje dedek Mraz. To je eden najbolj težko pričakovanih praznikov. Že v mesecu novembru in decembru slišimo vprašanje: „Ah nas bo tudi letos obiskal dedek Mraz? " To pa seveda pomeni, da jih bo obdaroval. Osnovna šola in komisija za vzgojo, izobraževanje in otroško varstvo v KS je poiskala sredstva pri družbenopolitičnih organizacijah in obratu Tiskarna Slovenija Vače in tako pripravila darila za vse predšolske otroke od drugega leta starosti in učence 1. in 2. razreda. Lutkovni krožek OŠ-Vače pa jim je pripravil igrico Novoletno darilo, ki že vrsto let nazaj razveseljuje naše najmlajše.Tudi v bodoče bi zeleh, da bi vse družbenopolitične organizacije imele tako razumevanje za najmlajše v krajevni skupnosti. Vače, 9. 1. 1982 T. Bijec Iz matičnega urada Poroke, rojstva, smrti... Na območju občine se je v mesecu decembru rodilo 14 otrok, 7 dečkov in 7 deklic. Na Bogenšperku se je poročilo 15 parov, od tega 5 parov iz naše občine. Poročili so se: Smrekar Stane, delavec z Gradišča pri Primskovem in Smrekar Milena, delavka z Gradišča pri Primskovem Podkrajšek Vladimir, natakar z Ustja in Slapničar Fani, PTT manipulantka iz Zavrstnika št. 51 Škrlep Bojan, rudar iz Kotredeža in Golob Rozalija, strežnica iz Kotredeža Primožič Stanko, delovodja iz Mišjega dola in Dedič Esma, delavka iz Ljubljane Zmazek Igor, obliko valeč iz Ljubljane in Prašnikar Maja, študentka iz Ljubljane Zdravje Boštjan, študent iz Ljubljane in Vitez Renata, profesorica jezikov iz Portoroža Pretner Tadej, elektrotehnik iz Ljubljane in Uršič Darja, fakturistka iz Ljubljane Cencel Danilo, pismonoša iz Šentvida pri Stični in Zefran Branka, tov. delavka iz Velikega Gabra Smodiš Janez, avtomehanik iz Trbovelj in Lebič Jožica, delavka iz Trbovelj Umrli v decembru: Tome Brigita, stara 24 let, iz Gabrovke, umrla v letalski nesreči; Kastelic Stanislav, star 65 let, s Klanca pri Gabrovki, umrl v Ljubljani; Brinovec Antonija, stara 77 let, iz Slavine, umrla v Izlakah; Lamovšek Miroslav, star 54 let, iz Kostanjevice; Kolman Ludvik, star 68 let, iz Litije; Skušek Edvard, star 73 let, iz Litiji, umrl v letalski nesreči; Gorenc Franc, star 67 let, iz Litje, umrl v letalski nesreči; Brk Franc, star 22 let, z Ustja, umrl v letalski nesreči; Osolnik Franc, star 68 let, iz Zg. Hotiča; Osolnik Franc, star 22 let, iz Ustja, umrl v letalski nesreči; Prosen Anton, star 76 let, iz Vrha pri Sobračah; Mežnar Jožefa, stara 58 let, iz Kresnic; Bajde Amalija, stara 73 let, iz Litije; Renko Frančiška, stara 55 let, iz Litije; Kuhelj Marija, stara 52 let, iz Oble Gorice; Trček Renata, stara 67 let, iz Ljubljane; Pregelj Stanislava, stara 55 let, iz Jevnice; . . » . 6 1 ' Matičar: Joža Coz ROKA VECSLAVKO V. .J ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET LITIJA OBVESTILO vsem delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela ter drugim delovnim skupnostim Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana bo tudi v letu 1982 organiziral svoje delo tako, da bo ob sredah vsake 14 dni od 14. do 16. ure imel uradne ure v Litiji v prostorih Občinskega sveta ZSS Litija. Uradne ure bodo: V mesecu januarju v mesecu februarju v mesecu marcu v mesecu aprilu v mesecu maju v mesecu juniju v mesecu juliju v mesecu avgustu v mesecu septembru v mesecu oktobru v mesecu novembru v mesecu decembru 1. 13. in 27. 10. in 24. 10. in 24. 7.in 21. 5. in 19. 16. in 30. dopust 11. in 25. 8. in 22. 6. in 20. 3. in 17. 15. in 29. Ob priliki uradnih ur bo družbeni pravobranilec samoupravljanja nudil; — pravno pomoč delavcem in organizacijam združenega dela ter drugim delovnim skupnostim — informacijo o uresničevanju samoupravnih odnosov delavcev v organizacijah združenega dela glede: a) stanovanjskih vprašanj b) delovnih razmerij c) osebnih dohodkov d) razporejanja delavcev in podobno — mnenja k samoupravnim splošnim aktom, tako glede postopka sprejemanja vsebine samoupravnega akta kot tudi uresničevanja — drugo pomoč pri urejanju samoupravnih odnosov in samoupravne organiziranosti organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti Občinski svet ZSS Litija vabi delovne ljudi in organizacije združenega dela, da se poslužujejo tovrstne oblike pomoči. Litija, dne 13. 1. 1982 Občinski svet ZSS Litija Živeti ne pomeni dihati, marveč delati. Dehti pomeni posluževati se svojih organov, svojih čutil, svojih sposobnosti, skratka vsega tistega, kar nam nudi občutek našega obstoja. Ni v najvišji meri Uvel tisti, ki je štel največ let, temveč tisti, kije življenje najgloblje občutil. J. J fComssean V letalski nesreči 1. decembra 1981 so na Korziki izgubili življenje tudi naši občani: Bric Franc iz Šmartna pri Litiji Gorenc Franc iz Litije Skušek Edo iz Litije Likar Žarka iz Litije Od njih smo se poslovili in jih ohranjamo v lepem spominu. 6 STRAN KULTURA S POSTAJE MILICE FILMSKI KAŽIPOT - Februarski filmski spored nam ponuja najprej tri ameriške filme, in sicer: ..Nebrzdane strasti' (ljubezenski), „V vrtincu" (zgodovinski), ..Lovec na jelene" (vojni), nato pa še francoski erotični film „Emannuela",ki ni primeren za mladino do 15. leta starosti. Priporočamo vam ogled filma „V vrtincu", ki je že pred več kot dvajsetimi leti polnil kinematografske dvorane po Sloveniji. PRVI VESELI VEČER - Moški pevski zbor „Savski glas" je pripravil ob izteku leta 1981 v zadružnem domu prvi veseli večer. V nabito polni dvorani so obiskovalci prisluhnili najprej šaljivim skladbam domačih pevcev, ki jih vodi Franc Dobrun, zabavala pa sta jih še instrumentalni trio Francija Žiberta iz Litije ter humorist Marjan Roblek iz Ljubljane. PEVSKA SREČANJA SE VRSTIJO - Med kulturnimi prireditvami v naši občini prevladujejo pevski nastopi; zbori in okteti radi prirejajo izmenjalne koncerte. Tako je v decembru ženski pevski zbor iz Gabrovke gostoval na Izlakah pri Zagorju, sredi januarja pa so gabrovške pevke povabile v domači kraj pevce litijske ,Xipe". V prihodnjih mesecih se bosta predstavila Ga-brovčanom še moški zbor iz Cerknice ter mešani zbor iz Vevč. „UPA" PELA V PORTOROŠKEM AVDITORIJU - Samoupravna interesna skupnost slovenskih obalnih občin za sodelovanje z manjšinami priredi vsako leto novoletni koncert v portoroškem avditoriju. V minulem decembru je poleg treh italijanskih zborov in dveh slovenskih pela tudi „Lipa' iz Litije pod vodstvom Mitje Beuermanna in navdušila poslušalce, zborovodje in glasbene kritike. To gostovanje jim je omogočil moški pevski zbor .JCarol Pahor", iz Pirana, s katerim sodelujejo litijski pevci že poldrugo leto. Junija 1980 so Pirančani prvič peh v Litiji na predvečer Tabora slovenskih pevskih zborov, lansko pomlad pa so poskrbeti za prijetno počutje nekajdnevnega bivanja na obali revcem moškega zbora ..Euugkeir iz Bochuma, ki je obiskal lovenijo na povabilo litijske „Lipe". V LETU 1982 NA FILMSKEM PLATNU - Delavska univerza Litija je sklenila pogodbe za 52 filmov, kijih bodo leta 1982 zavrteti v Šmartnem. Nad dve tretjini (kar 36) bomo videli ameriških filmov, na drugem mestu so francoski (5), na tretjem pa jugoslovanski (4), vendar ni med njimi niti enega slovenskega. Ogledali si bomo lahko še dva hongjconška filma ter po enega iz Italije in Zahodne Nemčije. Če pogledamo še filmske zvrsti, prevladujejo pustolovski filmi (11), nato pa si sledijo: komedije (7), vojni filmi in kriminalke (po 6), kavbojke in erotični filmi (po 4), grozljivke (3), zgodovinski, fantastični in karate filmi ter drame (po 2) in ljubezenski ter glasbeni filmi (po 1) DVA KONCERTA ZAGORSKE „VESNE'' - Zveza kulturnih organizacij Litija si prizadeva, da bi na osnovnih šolah znova zaživelo množično zborovsko petje. Občinske pevske revije otroških in mladinskih zborov že več let ni bilo, a ponovno pa naj bi jo organizirah v tekoči sezoni. Da bi zbudila zanimanje za mladinsko zborovsko glasbo, je povabila v dvorano na Stavbe mladinski pevski zbor Vesna iz Zagorja, ki ga že dvajset let vodi Rihard Beuermann. Popoldne so mladi Zagorjani prepevali nad 300 šolarjem, večinoma pevcem iz Litije, Šmartna in Gabrovke, zvečer pa naj bi se predstaviti še odraslim. Tokrat je bilo spet več nastopajočih kot pa obiskovalcev, saj je sedelo v dvorani le 39 (devetintrideset) poslušalcev, med katerimi so prevladovali pevci ..Lipe", ki so prišli na koncert po pevski vaji. Se sreča v nesreči, da so se vabilu odzvati vsaj ,Xipa5". PRVO SREČANJE V ŠMARTNEM - Moški pevski zbor Elektroetement z Izlak in Šmarski oktet že več let uspešno sodelujeta. Ob dnevu republike so se pevci prvič srečah tudi v Šmartnem, kjer so na prenovljenem odru v avli osnovne šole predstavili poslušalcem pester spored partizanskih, narodnih in umetnih pesmi. DAN PROSVETNIH DELAVCEV - Izobraževalna skupnost in Vzgojno varstvena organizacija Litija sta organizirali 20. novembra v dvorani na Stavbah peto srečanje delavcev vzgoje in izobraževanja naše občine. Po uvodnem nagovoru gostitelja in kulturnem programu predšolskih otrok je spregovorila pedagoška svetovalka Irena Levičnik iz Ljubljane o sodelovanju vzgojno varstvene organizacije in osnovne šole; navedla je nešteto možnosti, ki jih lahko izkoristimo. Nato je predsednik skupščine izobraževalne skupnosti Litija Andrej Kralj podelil priznanja naslednjim prosvetnim delavcem: Majdi Halilagič iz Velike Kos-trevnice, Cvetki Majstorovič iz litijske osnovne šole, Cirilu Ver-totu iz Gabrovke ter vzgojiteljici Anici Hostnik iz Šmartna. S šopkom cvetja pa so se organizatorji spomnili tudi najstarejše upokojene prosvetne delavke Marije Schweiger. Peti zbor prosvetnih delavcev so prisotni nadaljevali z družabnim srečanjem ter zabavnim programom. ZANIMANJE ZA GEOMETRIČNO SREDIŠČE SLOVENIJE - V praznični številki ob dnevu republike je v beograjskem večernem dnevniku „Politika ekspres izšel obsežen članek z naslovom Obelisk na livadi, kjer novinar Sandi Sitar piše o naraščajočem zanimanju za geometrično središče Slovenije. Pisec poudarja, da bo obelisk, ki bo obrnjen proti stranem sveta, predstavljal napore ljudi za mir, neuvrščenost ter bratstvo in enotnost med narodi in da je za ureditev tega središča veliko zanimanje med prebivalci občine Litija kakor tudi med strokovnjaki Geodetskega zavoda Slovenije. Med akcijami, ki ne bodo zahtevale večjih sredstev, omenja avtor članka izdajo prospektov, razglednic, značk ter ureditev smerokazov, panojev in reklamnih tabel, zanemariti pa ne gre niti sredstev javnega obveščanja, zlasti Časnikov. Beograjski list je dal dober zgled; upajmo, da ga bodo posnemale tudi druge večje časnikarske hiše v državi. PRIREDITEV OB MESECU KNJIGE - Matična knjižnica Litija je pripravila ob mesecu knjige literarni večer, v katerem je v dvorani na Stavbah predstavila literarna in likovna dela domačina Jožeta Sevhaka, predsednika skupščine kulturne skupnosti Litija. V poldrugi uri trajajočem sporedu, ki ga je zeb uspešno vodila tov. Joža Konjar, smo poslušalci spoznali bogato ustvarjalno pot literata in likovnika, ki se s tem ukvarja že od zgodnjih otroških let. Želimo mu, da bi dosedanjim objavam njegovih del v raznih mladinskih in likovnih prilogah, v zbirki zasavskih Dedičev ..Razvejeno deblo" in ugksbitvi nekaterih besedil kmalu sledil izid samostojne pesniške zbirke. Večer, za katerega moramo pohvaliti organizatorje, sta s svojim sodelovanjem popestrila Šmarski oktet in pianist Franci Dobravec. LITERARNI VEČER NA BOGENŠPERKU - Zadnjo soboto v decembru sta zveza kulturnih organizacij in občinska konferenca ZSMS Litija prirediti na gradu Bogenšperku literarni večer, v katerem sta predstaviti pesniško zbirko ..Devetnajst" Janija Jerartta iz Jevnice. Poleg avtorja zbirke in recitatorjev so v programu sodelovati še instrumentalni solisti, akustična skupina Epitaf in gostja Mateja Koležnik iz Ljubljane, vodilna predstavnica slovenske akustične glasbe. Prireditev so organizatorji sredi januarja ponovili še v Jevnici. POLLETNI NASTOP MLADIH GLASBENIKOV IN PLESALCEV - Glasbena šola Litija je v počastitev 100-letnice glasbenega šolstva na Slovenskem organizirala ob zaključku prvega polletja v dvorani na Stavbah nastop svojih gojencev. Predstavili so se učenci instrumentalisti, komorne in baletne skupine, harmonikarski orkester, izvedli pa so tudi spevoigro Rdeča kapica. B. Žužek V mesecu decembru se je na cestah naše občine zgodilo več prometnih nesreč. Osnovni vzroki so bili zopet vinjenost, prehitra vožnja, spolzko in poledenelo cestišče ter premajhna previdnost med vožnjo v težkih vremenskih razmerah. V nesrečah je dobila ena oseba težke poškodbe, več oseb pa je bilo lažje telesno poškodovanih. Celotna materialna škoda je bila ocenjena na 649.000 novih dinarjev. KDO STA LASTNIKA Na prehodu ceste čez železniško progo na Topilniški ulici je bila najdena potovalna torba z večjim številom belih halj, kapic in predpasnikov, v eni izmed litijskih trgovin pa večja vsota denarja, vendar se nihče ni oglasil, da bi navedeno pogrešal. OTROCI IN VŽIGALICE Dne 18. 9. 1981 sta se otroka J.K. in A. C. igrala na podstrešju nedograjene stanovanjske hiše na Cesti Zasavskega bataljona v Litiji. Na kup sta znosila več odpadnih desk od zaboja in to zakurila. Ko so deske začele goreti, in sta spoznala, da ognja ne bosta mogla pogasiti, sta zbežala domov. Ogenj je opazil občan in ga pogasil. Pri tem ni bilo materialne škode, obstajala pa je nevarnost, da bi se ogenj razširil na ostrešje hiše. POSLEDICE PRETEPA 30. 11. 1981 okoli 21. ure sta se v gostinskem lokalu na SUvni začela prepirati in pretepati Franc PEČAR iz Ržišča pri Vačah in Janez GRILC iz Klenika, vendar so ju ostali kmalu pomirili, nato pa seje PEĆAR začel tepsti še z Vojkom MALI iz Kandrš. Kmalu sta oba odšla iz lokala in se pretepala zunaj, za njima pa je med drugimi prišel tudi GRILC Ponovno se je začel prepir in pretep med PEČARJEM in GRILCEM, v katerem je PEČAR na zelo surov način pretepel GRILCA tako močno, da je bil hudo telesno poškodovan in je bilo zaradi notranjih krvavitev njegovo življenje v nevarnosti. V Kliničnem centru v Ljubljani so ga uspešno operirali, PECAR pa se bo kmalu srečal s sodnikom na Temeljnem sodišču v Ljubljani. OBRAČUN MED ZAKONCEMA Miličniki morajo pogosto intervenirati v stanovanju zakoncev Magdalene in Avgusta POŽUN v Litiji, saj se zakonca neprestano prepirata, razgrajata in medsebojno obračunavata v prisotnosti svojih otrok. Tako je bilo tudi 13. 12. 1981 okoli 19. ure, ko je Magdalena med prepirom v svojem stanovanju z nožem zabodla moža Avgusta v podlahtnico leve roke. Za ta podvig bo morala na sodišče. ŽEPNA TATVINA Dne 8. 9. 1981 popoldan se je ŽAGAR—HUDOROVAC Cveto pridružil B.B. iz Litije že v bifeju pri banki v Litiji. Ko je B.B. odhajal iz lokala, je šel za njim tudi ŽAGAR. Tako je videl, da je B. na banki dvignil 5.000,00 din, jih dal v hranilno knjižico, to pa v zadnji hlačni žep. Žagar je vedel, da gre B.B. na vlak, zato se mu je pridružil, češ da gre tudi on na železniško postajo nekoga počakat. Ko je pripeljal vlak, je B.B. hotel vstopiti, takrat pa gaje ŽAGAR—HUDOROVAC začel objemati in se od njega poslavljati, pri tem pa mu je spretno izmaknil iz žepa hranilno knjižico z denarjem. To je videl občan z Ustja, ki je ŽAGARJA udaril po roki, tako da je knjižica z denarjem padla na tla, jo pobral in dal sprevodniku ter mu naročil, da jo izroči oškodovanemu potniku, ki je že na vlaku,, o zadevi pa obvestil miličnike. ŽAGAR— HUDOROVAC Cveto je nato miličnikom pojasnil, da denarja ni hotel ukrasti, temveč ga je vzel le zato, da bi ga shranil, ker se je bal. da bi B.B., ki je odšel v Ljubljano, denar tam zapravil, družina pa bi bila lačna. Ob prvi priliki mu je denar hotel vrniti. Lep izgovor, kajne? Le kdo bi mu verjel! OBJESTNO RAVNANJE Dne 13. 11. 1981 sta Justin PERUCI iz Zagozda in mladoletni S.K. z Dol popivala v gostilni na Dolah. Pozno ponoči sta zapustila lokal, in ko sta šla mimo poštnega urada, sta tam s palico razbila 22 stekel na oknih, vrgla po tleh poštni nabiralnik in po končanem podvigu odšla nazaj v lokal, kjer sta si umila roke, mladoletnik pa je tam razbil še ogledalo nad umivalnikom. V HIŠO S KLJUKO VRAT Dne 29. 11. 1981 ob 10. uri je prišel Viktor KAMIN iz Ljubljane v Moravče do hiše J. K., katerega pa ni bilo doma. V bližini vhoda je v skrivališču našel kljuko vhodnih vrat, s katero je vrata odprl, iz predala mize v dnevni sobi vzel 14.000,00 din, vrata za seboj zaprl, kljuko dal na svoje mesto in odšel. Istega dne ob 11. uri so ga v Cerovi-ci srečali miličniki, mu vzeli denar, ki ga je imel skritega v rokavici na roki in ga vrnili oškodovancu. R.B. OŠ Dušan Kveder Tomaž Litija razpisuje prosta dela in naloge čistilke na OŠ Rozmanov trg. Delo združujemo s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoji: — končana osnovna šola — starost nad 18 let — normalno zdrava osebnost Razpis velja do zasedbe, poskusno delo traja 1 mesec. Prošnje pošljite na naslov OŠ Litija, Bevkova 3, tajništvo. Komisija za delovna razmerja KOP Komunah Litija; 61270 LITIJA, Valvasorjev trg 3 objavlja prosta dela in naloge: vodja pogrebne službe: POGOJI: - srednja ali poklicna šola ustrezne smeri, - 1 oziroma 3 leta delovnih izkušenj, - poskusno de k) traja 3 mesece. Pisne prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na gornji naslov. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. PRESELILI SE BOMO Zavarovalna skupnost Triglav — predstavništvo Litija.Od 8. febr. 1982 dalje poslujemo v Pošlo vno-stanovanjskem centru Litija Jerebova 14, 61270 Litija, telefon 881-275 3!^ Gostinsko podjetje litija -Restavracija „Pošta" vas vabi na tradicionalni PUSTNI PLES v torek, 23. II. 82, ob 19. uri. Ob izbrani pijači in jedači vas bo zabaval VIS ,J?ALOMA". Rezervacije 100 din po osebi sprejema Restavracija ,J>OŠTA" bAAAAA AAAAA*AmAAAAA '•Wffffftffft*ff»ffffwffffttff OŠ Dušan Kveder Tomaž Litija objavlja prodajo peči za centralno kurjavo, znamke Viess-mann - kombinirano olje/premog z močjo 130.000- 150.000 kcal/h in sestavne dele. Cena po dogovoru. Ogled peči na PŠ Vače je možen vsak dan od 8. do 13. ure. OPRAVIČILO Kotar Štefanija iz Čepelj 1 se opravičujem Zavrl Marjanu iz Čepelj 2 za vie izrečene žaljive besede in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Najlepše se zahvaljujemo Rdečemu križu Litija za organizacijo prelepega in nepozabnega izleta invalidov v Kumrovec. Prisrčna hvala Udeleženci izleta Sprejmem dekle ali mlajšo žensko za vsa pomožna dela v frizerskem salonu. Pridite na razgovor v Frizerski salon Silva, Jerebova 2, Litija. Skupščine v februarju in marcu 26/2-1982 ob 12. uri SO -5/3-1982 ob 12. uri SO - 1/3-1982 ob 12. uri SO -3/3-1982 ob 12. uri SO 25/2-1982 ob 12. uri SO -2/3-1982 ob 12. uri SO -4/3-1982 ob 12. uri SO -4/3-1982 ob 12.uriZdr.d. torek-9. 3. 82 ob 12. uri SO SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI I Razpored sej skupščin: 1. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA LITIJ A petek - 2. TELESNOKULTURNA SKUPNOST LITUA ■ petek 3. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA LITIJA pon. 4. KULTURNA SKUPNOST LITUA sreda 5. SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA LITIJA četrtek - 6. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST LITUA torek 7. RAZISKOVALNA SKUPNOST LITUA četrtek 8. ZDRAVSTVENA SKUPNOST LITIJA četrtek 9. SKUPNOST ZA REAL. PROGR. INVESTICIJ II. Obravnava gradiva na sejah izvršnih odborov do sej skupščin. III. Dostava gradiva za tisk DELEGATSKEGA POROČEVALCA do 25. 1. 1982; delegacijam najkasneje do 15 /2-1982. IV. Predlog DNEVNEGA REDA 12. SEJE SKUPŠČIN. Skupne točke za vse SIS: 1. izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika; 2. pregled realizacije sklepov 11. seje skupščine in potrditev zapisnika, 3. poročilo o delu organov SIS za leto 1981; 4. poročilo o realizaciji finančnega načrta SIS za leto 1981; — potrditev poročila o realizaciji in rebalansa SIS, — potrditev zaključnega računa SIS, — informacija o skupnem pregledu sredstev, realizaciji prihodkov in presežkov SIS družbenih dejavnosti in analiza BOD za leto 1981; 5. poročilo o poslovanju Skupne strokovne službe SIS občine Litija za leto 1981; 6. program dela organov SIS za leto 1982; 7. finančni načrt SIS za leto 1982: 8. poslovnik skupščine Posamezne skupščine SIS bodo poleg teh skupnih točk obravnavale še naslednje: 1. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST: merila in cene vzgojnoizobraževalnih storitev 1982; informacija o podelitvi Valvasorjevih plaket. 2. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA: poročilo o realizaciji programa WO Litija za leto 1981; delovni program WO Litija za leto 1982; merila za cene redne vzgojno-varstvene dejavnosti za leto 1982; obravnava gradiva SSV in izvolitev delegatov za sejo skupščine SSV; sklep o višini minimalne denarne pomoči in dohodkovnih pogojev v letu 1982; sporazum o ustanovitvi SOV SR Slovenije. 3. KULTURNA SKUPNOST: informacija o ustanovitvi Zavoda za izobraževanje in kulturo; osnutki aktov Kulturne skupnosti Litija. 4. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA: uskladitev preživnin v letu 1982; obravnava gradiva SSV in izvolitev delegatov za sejo skupščine SSV; poročilo o realizaciji programa za leto 1981 doma „Tisje" in RK Litija; aneks k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela za leto 1982 Doma „Tisje". 5. OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST: Poročilo o delu Zdravstvenega doma Litija za leto 1981; ' Aneks k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela za leto 1982 za ZD, RK, Lekarno, dom „Tisje". HM. STRAN 7 ŠPORT IN REKREACIJA ŠPORT IN REKREACIJA NAMIZNI TENIS Občinsko prvenstvo Komisija za šport pri občinski konferenci je 26. 12. 1981 izvedla občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike in ekipe, na katerem je sodelovalo 68 igralk in igralcev vseh kategorij. Prvenstvo je bilo v prostorih Osnovne šole Franc Rozman Stane v Smartnem pri Litiji. Najboljše ekipe in posamezniki so se uvrstili na naslednja mesta: Ekipno učenci: 1. mesto: ŠŠD Predilec 2. mesto: ŠŠD Tisje Ekipno učenke: 1. mesto: ŠŠD Tisje Ekipno mladinski aktivi: 1. mesto: Dobrava 2. mesto: Šmartno 3. mesto: Grbin Ekipno OZD: 1. mesto: Predilnica 2. mesto: Gradmetal 3. mesto: LIL Posamezno učenci: 1. mesto: Premk Aleš 2. mesto: Premk Radoš 3. mesto: Meke Borut Posamezno učenke: 1. mesto: Govekar Karmen 2. mesto: Perme Mateja 3. mesto: Ulčar Anuška Posamezno mladinci: 1. mesto: Kos Robi 2. mesto: Slimšek Jani 3. mesto: Koprivnikar Matjaž Posamezno mladinke: 1. mesto: Kaj t na Mojca 2. mesto: Govekar Karmen 3. mesto: Perme Mateja Posamezno člani: 1. mesto: Pajer Veno 2. mesto: Stopar Franci 3. mesto: Bučar Boris Posamezno ml. veterani od 35 do 45 let: 1. mesto: Brežan Marjan 2. mesto: Plaznik Miro Posamezno st. veterani nad 45 let: 1. mesto: Grnedelj Mile 2. mesto: Kavšek Lado O. D. 407 udeležencev Prvega spominskega planinskega pohoda na Tisje, ki ga je 20. decembra lani organiziralo litijsko planinsko društvo, se je udeležilo kar 407 udeležencev. Vsi, ki so prišli peš od Litije do Tišja in še naprej do Pustovega mlina, so prejeli lično bronasto značko in posebno izkaznico, kamor bodo vpisovali datume pohodov na Tisje. Vreme je bilo izredno lepo, . saj je bilo jasno, pa tudi snega je bilo 30 cm. Zaradi nenadnih temperaturnih sprememb je nastal tudi led, kar je dalo še poseben čar vsej poti. Na Tisje so prišli planinci in drugi iz mnogih krajev Slovenije in Jugoslavije. Prišli so iz Kule (Vojvodina), Zagreba, Samobora, Gornje Radgone, Maribora, Celja, Ptuja, Ljubljane, Zasavja, Posavja, Savinjske doline, Poljanske doline, Kranja, Kamnika in drugod. Eden izmed namenov organiziranja pohodov na Tisje - predstavljati široki javnosti je bil s tem tudi dosežen. Nenavadno veliko udeležencev 1. pohoda pa tudi priča o zanimanju za tovrstne akcije. • PD LITIJA PROGRAM IZLETOV ZA LETO 1982 2., 3. januar 10. januar 20. februar 7. marec 21. marec 11. april 24. in 25. april 2. maj 30. maj 12., 13. junij 27. junij 2., 3., 4. julij 1. in 2. in 3. avgust 5. do 14. avgust 12. september 26. september 10. oktober 17. oktober 12. november 19. december KAMNIŠKA BISTRICA Vodita: Savšek, Brodar GRINTOVEC POHOD PO POTEH PARTIZANSKE JELOVICE Vodita: Brilej, Dernovšek POHOD NA STOL Vodita: Cirar, Štrus TRIM Mladinski odsek POT SPOMINOV NOB - I. del Vodita: Mohar, Kotar S. POT SPOMINOV NOB - II. del.Vodita: Mohar, Kotar S. SV. TROJICA - VREMŠCICA - SLAV- NIK - SOCERB - TINJAN - ANKARAN Vodita: Dernovšek, Škrabanja PO BADJUROVI POTI Vodi: Feri Tičar GOLICA Vodita: Štrus, Kokalj KOFCE - VELIKI VRH V KOŠUTI Vodita: Dernovšek, Repina DOBRCA Vodita: Hostnik, Kokalj SLOVENJ GRADEC - URŠUA - SLEME -SMREKOVEC- GOLTE - MOZIRJE Vodita: Mohar, Škrabanja KAMNIŠKA. BISTRICA - KAMNIŠKO SEDLO - OKREŠEU - COJZOVA KOČA - GRINTOVEC - KOČNA - ČEŠKA KOČA -JEZERSKO Vodita: Brodar, Hostnik, Repina PLANINSKI TABOR V TRENTI (JALOVEC, ROMBON, PRISOJNIK, LEPO ŠPIČJE, ŠPIK) Vodstvo: Dernovšek, Mohar, Savšek, Repina, Brodar DAN PLANINCEV Vodita: Cirar, Gretič ČEMŠENIŠKA PLANINA Vodita: Tičar, Gretič TRIM - IZLET Mladinski odsek IZLET V NEZNANO (vsi vodiči) PREDAVANJE 2. POHOD NA TISJE (vsi vodiči sodelujejo pri organizaciji) GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL . Litija. Ureja uredniški odbor Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Mija Ber-nik (lektor), Mojca Lebin-ger, Lojze Kotar, Slavko Urbič, Boris Žužek in Franc MaB. Predsednik časopisnega sveta: Stane Pungefčar. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: IBM-Dnevnik. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p.p. 6. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini br občno na dom. T. B. Pohod je bil zares množičen (foto: GO) Blagovnica CENTROMERKUR nudi potrošnikom po zelo ugodni ceni: lesene, zložljive, dvižne stopnice za varen dostop v prostore, kjer ni mogoče vgraditi drugih. V času od 10. 01. 1982 - 2. 02. 1982 cena samo 6.441,05 din. Primerno darilo: kristalni kozarci iz steklarne Boris Kidrič iz Rogaške Slatine. Izbirate lahko kozarce za kakršnokoli pijačo ali napitek. CENA za 1 kom. SAMO 36,81 din. Prodaja v pritličju blagovnice. Po poteh 2. štajerskega bataljona Dne 19. 12. 1981 je bil že 8. tradicionalni pohod po poteh II. štajerskega bataljona v počastitev dneva JLA in občinskega praznika. Kot je že običaj, vsako leto na tem pohodu organiziramo tekmovanje 5-članskih ekip, sestavljenih iz članov ZRVS, TO in ZSMS. Že v letu 1980jebUta pohod odprtega tipa in je na njem sodelovala tudi 5-članska ekipa ZRVS iz sosednje občine Trebnje. Zadnji pohod je bil res množičen saj je na njem sodelovalo 20 ekip, od tega kar 8 izven občine, in sicer: iz pokrajinskega štaba TO Ljubljana 1 ekipa iz Domžal 2 ekipi z Vrhnike 1 ekipa iz Grosuplja 1 ekipa iz Kamnika 1 ekipa iz Trebnjega 2 ekipi Ekipe so tekmovale v streljanju, topografiji in metanju ročne bombe. Streljanje je potekalo na občinskem strelišču v Reki s polavtomatsko puško na razdalji 150 m v napihnjeni balonček premera 30 cm. Tekmovalne ekipe so začele odhajati s starta 19. 12. 1981 ob 7,30 uri izpred spomenikaNOB v Litiji v pesledku 10 minut; pot jih je vodila mimo šmarskega spomenika in spomenika na Tisju. Priprave za pohod so bile zahtevne. Poleg tekmovalcev je sodelovalo v pripravah na delovnih in kontrolnih točkah preko 30 rezervnih vojaških starešin, ki so svoje delo temeljito in vestno opravile. Pohod je bil dolg 14 km in kljub temu, da je bilo precej snega in je ves dan tudi močno snežilo, je bilo vzdušje in razpoloženje ekip in ostalih udeležencev na visoki ravni. Udeleženci pohoda so se na Tisju okrepčali s toplim čaiem, po končanem tekmovanju pa so dobili v gostilni Pusti mlin v Reki enolončnico. Vsi udeleženci tekmovanja so prejeli značke občine Litija in spominsko skodelico ob 40-letnici bitke na Tisju. Pokrovitelj tega pohoda pa je bila delovna organizacija ..Presad'' Gabrovka. Udeleženci pohoda so bih z organizacijo in pripravami izredno zadovoljni, izrazili pa so željo, da bi v bodoče ta pohod potekal na isti dan kot spominski pohod na Tisje, ki ga prirejajo člani planinskega društva Litija, kar bi pospeševalo še k večji množičnosti. Na proslavi dneva JLA pa so objavili rezultate tekmovanja. Prvo mesto je ponovno osvojila ekipa iz Trebnjega, druga je bila mladinska ekipa iz Štangarskih Poljan, tretja pa ekipa mladih s Stavb. Med pohodom so tekmovalci streljali s polavtomatsko puško (foto: B.Bizjak) NOGOMET Množično Letošnjega turnirja v malem nogometu v počastitev praznika občine Litija se je udeležilo rekordno število ekip, in sicer 36. Turnir se je odvijal v telovadnici OŠ Litija, organizator pa je bil nogometni klub Litija. Po zelo zanimivih srečanjih, ki so se odvijala dva dneva je na koncu prepričljivo zmagala ekipa RECEPT, ki je že na prvem turnirju osvojila prvo mesto. Tako je ta ekipa dobila za osvojeno prvo mesto prehodni pokal SO Litija, ki jim ga je predal tov, Dernovšek, ter pokal v trajno last - darilo NK Litija. Plaketo za osvojeno drugo mesto je dobila ekipa KROVCI, plaketo za tretje mesto pa ekipa HOTIČ II. Za najboljšega igralca turnirja je bil enoglasno proglašen Kazič iz ekipe INDIJANCI, dobil pa je tudi medaljo za najboljšega strelca turnirja. Najboljši vratar na tem turnirju pa je bil vratar ekipe Hotič II. - Bajde. Ta turnir je pokazal, da je za to zvrst tekmovanja izredno zanimanje, še posebej v zimskem času, saj si ga je ogledalo tudi zelo veliko ljubiteljev nogometa in je na njem nastopalo prek 320 igralcev. CETRTFINALE: Krovci: Rekreatorji I. 5:2 Hotič II.: Oprosti 1:0 Recept : Plexighs 8:4 Indijanci : Enotnost Jev. 4:2 POLFINALE: Krovci: Hotič H. 2:1 Recept : Indijanci 4:2 ZA 3. MESTO: Hotič II. : Indijanci 4:2 ZA 1. MESTO: RECEPT : KROVCI 3:1 Recept : Pajer, Videmšek, Jovanovič D., Prelogar, Semec, Brinovec, Krovci: Kosmač, Vovk, Domadenik, Tomše, Kos B. p ^ ANTON KNAVS URAR emoneT centromerkur BLAGOVNICA V LITIJI i \ : : Luke Svetca 1 61270 LITIJA Popravljam vse vrste ročnih, žepnih, stenskih, električnih in quartz ur ter budilk. Menjam baterije in nudim veliko izbiro pasov za ure. Za vsa popravila dajem 6 mesecev garancije! Vaš urar Anton Knavs